ovite i s krvjov oškroplene stopaje pa nadaliije naše delo za rešenje duš. Najbole se pa veseli sam novomešnik, ka je po-stao namestnik Jezuša Deteta, namestnik trpečega i namestnik odičenoga Jezuša, ka je Jezuš odzdaj vsa njegova čast, vso njegovo bogastvo, vso njegovo veselje, ka je dobo kak Jezu-šekov namestnik BI. D. Marijo za svojo mater i sv. Jožefa za svojega očo.
V toj radosti stopi dragi novomešnik pred oltar i gda ti Bože Srce prvič zatrepeče v posvečenoj roki pri podigavanji v liibezni do nas, prosi je samo edno, tak za sebe, kak za nas vse, dragi krstni sinek, samo edno: da si Ti vsikdar Jezušov i da smo mi vsikdar Jezušovi. Amen.
P R I L O 0 A ZA MLADINO_
Leto IX.	8. augusta 1940.	Številka 8.
V NEBO GLEDANI...
V nebo gledam .. Koga mam tam? Ka mi vleče ta poglede ? koga išče t) njem mi srce?
Mater mam tam, stalno to znam, trdno verjem potolažen, da Marija tam prebiva.
Srce moje njej zapoje sladke viže . . .
— vsikdar bliže . . . *
* *
Žele vroče tro obroče.
Li je teri v svetoj želi do Marije. Njo obine skoro dete I
Viipe mejte! SRČEN.
Po Krisfušovoj poti.
Delajmo za mir.
1.	Sinek moj, najprvejši, ki sloboden more biti, sam jaz; najprvejši, koga častiti trbe, sam jaz; najprvejši, ki vplivati more, sam jaz.
2.	Kem bole prizna šteri narod mojo sloboščino, tem slo-bodnejši postane; kem bole priznava moje pravice, tem bole bo poštuvao osebne pravice; kem bole se vidi pri njem moj vpliv, tem močnejši in uspešnejši bo njegov osebni vpliv.
3.	Lubi dužnost i najdeš pravico; išči pokorščino i najdeš red; čuvaj tihoto i najdeš delo; bori se za to, da se vsakomi vu vsem pravica deli i najdeš mir.
4.	Goreče se vojskuj za edinost, zidaj to na moj navuk i moje vzglede; i večni najem bo tvoj del.
5.	Bodi moj veren prijateo i boš vido, da vsako službo s sliižbov, vsako čast s častjov ti verno povrnem.
6.	Kem bole me zvišavaš v javnosti, tem bole te bom jaz zvišavao v tihoti; i kem bole mi služiš v osebi bližnjega, tem vekši napredek ti dam v duhovnom živlenji.
7.	Dvoja reč je, šterivi posebnost na vse veke ne bodo mogli angelje zapopasti; velikost moje lubezni do človeka i vozkosrčnost človeka do mene.
8.	Bodi čeden, bodi moder i delaj, dokeč maš čas.
9.	Ce nesi delaven, kak moreš čakati pokoja ? Ce meni dobro ne služiš, kak si moreš zaslužiti, da te mam za svojega slugo? Če se ne boriš za mene, kak si zaslužiš zmago?
10.	V mojem miri boš te počivao, če postaneš apoštol mirii.
11.	Moj mir neje tisti, šteroga svet obečavle, nego je zmaga nad svetom.
12.	Kem slobodnejše je hudo, tem menje bo slobodno dobro.
13.	Kem menje je slobodno dobro, tem menje bo prosta sloboščina.
14.	Kem menje je prosta sloboščina, tem menje je prosta pravica.
15.	Kem menje je prosta pravica, tem menje je prosta dužnost.
16.	Kem menje je prosta dužnost, tem menje bo ladala dobra vola, sad mira i prava sloboščina.
Dedca naj bi prosila za mir. Tak so sveti Oča Pij XII. odredili
za preminoči mesec maj. Marijo ;naj bi prosili, ar, kak sv. Bernard pravi. Je vola boža, da vse dosegnemo po Mariji" Da ki brez nje šče kaj zadosti, je spodoben tistomi, ki brez peroti šče leteti. Poziv sv. Oče pa nema namena, da bi sarpo ednok v leti prosila dečica, te najlepši cvet na sktivno-stnom teli Kristusom, v Matericerkvi, nego stalno tečas, dokeč ne zmaga Je-zušova pravica na sveti i se ne sklene pravičen mir, ki sloni na božem navuki. Zato vas prosimo, draga dečica v celoj Slovenskoj Krajini, gostokrat Prihajajte k sv. obhajili, štero darujte Mariji na čast za blaženi mir: Jako nas bo veselilo, če od vseh far dobi uredništvo Marijinoga Lista poročilo, da so se dečica v velkom broji naslanjala na Srce Jezušovo po sv. prečiščavanji i je po Materi Mariji prosila za mir. Javite nam to dečica.
KrlvovernlkS i odpadniki od vere v istoj liniji. Sveti Oča
so letos jan. 10. potrdili odlok, da od vere odpadli katoličanci v zakonskih zadevaj se morajo tak obravnavati, kak nekatoličani.	-
V	POŽCfil so šteli vlomilci v ednoj noči dvakrat vdreti v frančiškanski samostan. V te namen so strgali iz oken železne križe. V samostani so je pravočasno opazili in pregnali.
Na nrvatskom je bilo v večih krajaj vlomleno v cerkev. V Krapin-skij Toplicaj je vlomilec odneso iz župnijske pisarne pisalni stroj, šteroga je nahao v grmovji nedaleč od župnišča. — V Skakavci so vlomilci prišli skoz glavna vrata v cerkev i odnesli kelih in ciborij. Skoda znaša 2000 din. — V Kutini so odnesli iz cerkve ciborij s posvečenimi hoštijami.
Vatikan. 5. junija je sv. Oča sprijao v avdijenco vekše število zaro-čencov i drugih vernikov. Govoro je o želi i potrebi mira v driižinskom ži-vlenji i je mladim zakonskim parom priporačao češčenje Presv. Srca Jezušovoga i jim podelo svoj blagoslov. — 16. junija je sv. Oča proglaso za bla-ženoga častitoga božega služabnika Ignacija Laconi, kapucina lajika. Bio je sin plemenitih staršov na otoki Siciliji- Po vstopi v samostan je dobo ime Ignacij, bio je povsod poznani zavolo svoje velike pobožnosti. Narod je včasi po smrti proso pomoči od njega kak svetnika.
V	Rimi je v poslednjij letaj bilo ustanovlenih 33 novih župnij i to največ v predmestji, Zadnja, 33. župnija sv. Marije od Viipanja ma enostavno novo cerkev. Cerkev ma prizidanih več kapel, v šterih bodo razna nabožna društva vršila svoje pobožnosti. — V Rimi je kardinal Tisserant blagoslovo temeljni kamen za armenski kolegij. V starom armenskom kolegiji, ki obstoja 57 let, je bilo vzgojenih do 200 duhovnikov, ki so dosta dobra včinoli za katoličanstvo v Armeniji.
Španija. Angleški katoličani so potom vvestminsterskoga kardinala-nadškofa Hinsleya izročili lepe dare za v bojni poškoduvane cerkve. - Pred kratkim so bili od države priznani vsi svelki, ki jih našteva cerkveni zakonik. — Na španskoj Gvineji je 84.000 katoličanov. Od teh jih je dve tretjini spri-jalo sv. vero v zadnjih 15 letih. Verniki so jako pobožni i v velikom števili pristopajo'vsaki den k sv. obhajili. — V celoj Španiji šo inženiri slovesno proslavili svojega zaščitnika sv. Ferdinanda. — V Bilbao so se vršile velike verske svečanosti na čast sv. Ivani de la Salle, ustanoviteli krščanskoga šolstva. — Na španskoj Gvineji se misijonsko delo lepo razvija i ft)di obilne sadove, čeravno je jako težko. Tu je neprijetno podnebje, malo poti, narod govori vnogo narečij i je vdani praznoverji. Od 136.000 prebivalcov je 84.000 katoličanov, med njimi deluje 37 misijonarov. V semenišči je 27 gojencov.
Skandinavija. Med 31.924 verniki deluje 1830 misijonarov i to duhovniki, redovniki i redovnice. Spreobmenja so redka. Lani je bilo krščene 518 dece i 12 odraščenih. Cela Skandinavija (to so države: Danska, Švedska, Norveška, Finska i Island) ma 23 katoliške cerkve i 128 kapel, 50 bolnic za 400 betežnikov i 20 sirotišnic za 370 dece, 50 osnovnih šol za 2329 dece i ' 5 višjih šol za 1035 vučeneov. Katoličani izdajo 15 časopisov. Karitalivno delo katoličanov je jako razširjeno.
Litva. Novoga apoštolskoga nuncija Mons. Alojzija Centosa so še na obmejnoj železniškoj postaji slovesno sprejeli vlada, škofi, predstavniki duhov-ništva, redovništva i vseučilišča. Predstavnik sv. Stolice je tak občiito iskreno vdanost i poštiivanje državnih oblasti.
Anglija. Kak piše veliki angleški dnevnik „The Times", je žalostno opaziivati versko neznanje angleške dece i mladine. V nekoj šoli od 31 dece 19 ne znalo odgovoriti, zakaj svetimo Božič. Ta deca so že Bila stara 12 let. 60°/o mladine med 14 in 15 leti nema nikše vere. Zato „The Times" odločno zahteva verski pouk v šolaj. To zahtevo so pozdravili katoličani i protestanti. —• Za angleške vojake-katoličane je predvsem po prizadevanji kardinala Hinsleya ustanovlenih 60 središč. Tu so v prostom časi navzoči pri sv. meši i poslušajo predge.
Francija. Društvo Naše Gospe odrešenja je vojski dariivalo 4550 kompletnih vojnih oltarov. Vsaki takši oltar ma 35 predmetov, pa se vse-edno lehko prenaša. Za opremo teh oltarov so porabili 15 jezer metrov platna i svile.
ZdrOŽene Države Amerihe. V.vnogih krajih so se vršile javne molitve za mir.'V New-Yorki se je procesije, štero je vodo nadškof Spelhmann, vdeležilo 25 jezer liidi. — V ednom leti se je v Združenih Državah spreobr-nolo na katoličansko vero 222.500 duš. — Marmorni spomenik bodo postavili jezuiti Petri Ivani de Smet, šteroga smatra Amerika zavolo nesebičnoga deja. za večni i časni hasek' diiš, za ednoga od najvekših svojih rodoliibov. -L-Ameriški katoličani so razširili svojo borbo proti pokvarjenomi tiski tiidi na muziko i to v prvoj vrsti proti liidskim pesmam. Dosegnoli so že uspeh: društvo skladatelov liidskih pesmi, ki šte 687 članov, jim je obečalo, da bo izkliičilo vsakoga člana, ki se v svojem muzičnom deli ne bi držao jakostnih zakonov. — V New-Yorki je v katedrali sv. Patrika.'skupno sprijalo viizem-sko sv. obhajilo 4500 poštnih uradnikov, ki so včlanjeni.v Društvo sv. Imena Jezušovoga. Tiidi newyorški policaji i gasilci so sprijali skupno sv. obhajilo — Ameriški katoličani so začeli izdajati časopis za svoje slepce, ki ga bodo brezplačno delili med nje. — Posebni odbor se- briga za polske begunce, posebno za takšo deco, ki so ostala zavolo bojne brez staršov. — V Ameriki je jako razvita dobrodelnost, posebno v chicaškoj i newyorškoj škofiji. Tu je dosta zavodov za podpiranje siromaške dece i stareov.
Avstralija ma miljon i pol katoličanov.. Število katoličanske dece, ki hodijo v šolo, se je lani povekšalo od 200.000 na 208.700. Število duhovnikov se je lani povekšalo od 1985 na 2069. V Avstraliji je 6 nadškofij i 16 škofij. V semeniščaj je 548 gojeneov. 70 bogoslovcov študira v inozemstvi, največ v Rimi.
V	Mehihi so že dugo vrsto let zaprta vsa semenišča. Da bi se duhovščina vendar ohranila mehikanskomi narodi, so katoličani združenih držav ustanovili semenišče v Montezumi. Semenišče vodijo španski jezuiti 1938. 1. je bilo v fljem 443 bogoslovcov. Letos je sprejelo 31 teh bogoslovcov posvečenje. • '
V	Švici -■molijo katoličani pred Marijinov slikov v Bourguilloni, naj sprosi imir svetuMuČli-li)14. leta so tii molili za mir.
IrShO.'V.Waterdorfi se je vršo IX. katoliški kongres možke mladine. Sklenoli so, da Bodo po«thno slavili svetek Brezmadežnoga poprijetja i se borili proti pokvarjenomi Tiski".
Sveto pismo Stare zaveze jevprestavo iz hebrejščine naš pozna-nec, dr. MaL, Slyič. profesor ljubljanskoga vseučilišča. Izišo je prvi del, ki obsega perta^jjjfcšovih knig i JozuetovG knigo. Cena 96 din. za nenaročnike Mohorskih knig, za naročnike 72 din, v polusnje (leder) vezan izvod stane za naročnike 87 din, za nenaročnike 116 din.
Ifah sodijo indrl od Marijinoga Lista. Uredništvo so obiskali
trije gospodje iz Kranjske, v roke vzeli Marijin List i dali sledečo izjavo: „Vaš list je krasen vsebinsko in po cerkvenem duhu prekosi naše liste." Su-perior lazaristov, Flis Gregor pa pišejo sledeče vrstice z Ljubljane: »Včeraj mi prišel v roke Vaš Marijin List z vsemi slikami novomašnikov iz Vaše Slovenske Krajine. To je nekaj za ljudi —,' nekaj domačega in vendar tako vzvišenega. In toliko duhovnikov, novomašnikov iz enega kraja! K temu so gotovo pripomogli Vaši listi. To se bodo ljudje poživili po tolikih svetih mašah," — Mariji, sladkoj nebeskoj Materi naj bo hvala za vse to.
Za novomešnlha Cigan Ivana so dariivala iz Gomilic: Vitez Roza 4 din, Kolenc Geta 4 din, Sobočan Ana 4 din, N. z Gančan tO din, Markoja Ana z Sr. Bistrice 5, Domonkiš Anica, Strehovci, 20, N. Trnje 10.