Leio IV.» šiev. 43» V Celju, čefriek due IS« aprila 1922. Pottsiaa plfifttut«gotnioi. Sta»e tettio 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za m/n viSine stolpca 40 p. Reklame ined tclistom, •smrlRice in zalivale 50 p. Posamezna StevUka staue 50 p. Izt&aja vsaK toreU, četrtek In soboto. Urednidtvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St 53. Upravnifitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličjc. Telefon St. 65. C=3 Račun kr. poštnega Cekovnega urada štev. 10.066. =3 ]>r. FRANC JUk'TüLA: Tri univerze v Jugoslavs pa nobesie popoine! Danes Se ni mogoce. da hi se mod »•ami mini« razpravljalo o tern, all so v Jugoslavij.i potrel/ne tri univerze, aii so slroški za vzdrževanje irch upravi;':ljivi. Dovoljeno pa mora biti, da razprav- Ijaino o tern, kak.0 hi se dala univerza v Z««grebu popolniti glede medicinskc ia- kultetc. Medicinskc fakultcte niiriamo kompletne niti v cui uaši državi. Nu.ino pa potrebujemo vsaj cno dobro, da mo- re mo vztfojiti poirebno število zdravni- kov. da morejo medicinci v Jugoslaviji štiidijc pričcti, rcdno nadaljev.ui pa tn- t'i končati. Medicinska fakuitcta \ Za- Krebu je že močuo zasnovana. veiidar šc ni popolna. Popolniti pa bi se mo- rala, da bi mogli tueti medicinci .hi^osio- vuni svoje studije v riaši državi končat? lie pu v nijinL Saj je vendar nadaijeva- j ••Je štndij v inozemstvu za naše mcdiciii- j ce zvezauo z razniini neprilikami in tez- \ koeanii. Jezik, draginja, potovalni stro- j ski, neveljavnost spriceval in diplomov j c.virajo in otežkočitjejo štiidiranjc izven «ržave. Vzrokov dovolj, tin bi morali deiaii : vsi z vserni mocmi na popolnitev medi- cinskc fakultcte v Zagrebn! Imam poseben povod. da se danes .pcč&m s tern prtxlmetom. Prva hrvatska stedioniea v Za^rebu jc opravih občni /rhcff za 73. posloviio teto." Raeimsici zn- kljneek kaže. da je edini ta zavod napr j in dijaski doni m prav trdne noKe. v | največjo dobroto za vse iusosloverssko j dijaStvo. kalero sedaj — v najvecjo sra- . moto nam Jugoslovanoin ...... stradu po j (iradcu. Been. Prajci, Brnu itd.! Naj mi bode dovoiien:'! š.; Kr-nkaj pripomba. ; Živnostcnska banka v Pra^"i, in več ! dru.^ih, jc celo na tihem ored kratkim na- i kupilo. za veliko svoto, v tujezemstvu | dra^oceno podobo ter je to podobo pr,- ' darilo, ^da spopolni zbirko v Prajii. Tako ' xkrbc Cchiza umetnust. Ali nam niti spo- ; poitntcv cue univerze v Jugoslavs ni nlč mar? Ali vsi skupaj nismo kos tej zaJa- či? Zdravstvene razmerc v nasi dr/.av! , liiso ngodne. Od kod na.i pride pornoc ¦ ako sami iiocerno skrbeti v.a zdravniški imraščai! Zapeljivci hi zastrupljevalci. Slwd demokratskc stranke na cvet- | no ucdeljo v Mariboru je iasno in si- iajno dokumentirai, da. ie nasa iniclivcün- ca krepko zavedna, da ic, preizkii.seua v težkih nacionalTiIh bojih z Ncmci, slo- boko nacionalna in jnsoslovaiiska. Vsi ncpresrani napadi in surovo blatenje našfh razmnnikov po inestHi in tnrih in onih, ki živc razkropljcni v raznih pokli- cih po dežcli, niso strli odločnosti in sa- mozavesti naše napredne intcliscnc.1. Koiiko je pretrpela naSa mtcliseuca med vojsko prc^anjanja in pomanikanja, nc samo od Nemccv in Nemcem prodanih slovenskih duš, ovajali so jo tudi sloven- ski klerikaini mogotci ko; srbofilsko •— vse jc zdržala naša nacionalna, značaj- na inteligenca. Minuli so vojni viharji. uresničcn je bil sen slovenske inteligencc in ona je šla krepko na delo za urcdilev iiove svobodnc državjc. Odpustili smo v j dnevih osNobojenja |)rc\'cc iijjcem ni j lastnim klerikalnim bratom. ki so ikis v j težkih dnevih vojske tirali v službi l>u- naja v smrt za tujo stvar in naš aarod- ! iii poffiu. I In dancs \p čctriem letu naše svo- bodne države trpimo j?ospodarsko več ko zmorejo naše sile, vendar vidinio na celi črti, da na.š;1. inteli^enca vstraia v svoiem nacionalizmu in patriotizmii. ^te- vilo nevrcdnih intcii:por i!'i.cionaliznia in naprcdnosti se rokrmi- ra |>onajveč iz onih naših bratov, ki su zapnstili svoj uarod in svo.io rodno zem- lio Primorsko ter so čuti.io danes mod na- liii poKHcane. da nas učijo narodnc do- slcdnosti in narodiie znača.inosti. z raz- diranjem narodne discipline \ In oni naši klerikalci, ki bi zasiužili za svoje poeeiie in svoio nisavo nepo- Sj'edno i>red in med vojsko. da bi sc jih iztiralo iz države, ki jo je vstvaril srb- ski meč, oni dane.s neprestano rujejo tor netijo z živo besedo in pisavo svojih časopisov v sreu tiašega naroda novo sovraštvo proti državi in proli Srbom. Naši klerikalci dobro vedo, da ie na dnu duše našeffa slovenskejsa sel.iaka tlelo proti Srbom ninotfo nezaiipanja in sov- raštva, saj La je neprestano vccpljala Avstrija in Dunaju pokornn naša cerkev. da bi sc vse to ne polc.vtlo liuiskaio nc- prostano \- listih s tako peklensko stra- stjo. da le^a ni motfoče več dalje sle- •dati in poslušati. To kar pisejo katolišKi duhovniki v svoje katoli.ske casopise •¦•- (o je in-otfoce samo pri nas, t^ ni kritika, to ni opozicija! Kdor tako premisjjeno in sistematiČTio iui tak načiu pi.še pripro- stemu narodu, ki svojeinu dnhovniku vse verujc, ta ne vz^aja naroda za ljube- zen in spoštovanje do države in njenega vladarja kralja, ta hujska narod na od- por in upor proti obstoječim /akonom držn.vc ter je velcizdajalec. Slovenska intelisenca na Stajer- skem! Tako nam je nekdaj zastrupljal nas narod ptujski »Stajerc«. Ako je šc v nas dovolj moraine sile, obrneimajnio z Ijiidmi, ki nadaljujcjo dclo »Stajerca«. 'I'tm ljudem je veljal nekdaj na eeli crti, tako v zasebnem kakor v Kospodarskein živijenjn naš doslcdni boj in bojkot. s.to- rimo isto danes, ker to niso načela po- stenosti. ki bi jih naj npoštevali, to Je snrovost in sirup, ki cvetc pod firnio ka- toliške cerkvc in časopisov. ki jih pisejo katoliSki duhovniki. ZAHTEVAJTE V VSEH TRAFIKAH IN »RUGIH TRGOVINAIf SAMO VŽIOA- IJCE CMD! ZAVRACAJTE VSE DRUGE IZDELKE! Zdravstvena vzgoja mladine. (Dalje.) Utrjevanje otrok do sotove dobe. iccimo do o.. pri nekaterih celo do 6. lcta in še daije. naj sc izvaja Ie z iimi- vanjem, kopanjem. ribanjem. kropenjeni s hladno ne premrzlo vodo. in Ie na kratko, kot trenutno dražilo k-ože. DolRo- tiajna ohiajevauja v kopcli. razi?aljeva- n.te telcsa ob mrzlem v reinenii, na ^etru, urepihit in dru^e slčne sportne preiira- nosti. znado imcti zle posledicc /a mn- le.w:a orroka. Tkanina za oblaeila bodi raiiJa, l.uik- mčava ali prozorna. da zamore zrak do kožc prodrcti. da more oblcka popiti in odstraniti znojne kapljicc s površja te- lesa. Neprodirnc, mokroto zadrznjoftc tkanine so kvarne zdravju. Tuui ix)dloRa novršni obleki ne sine biti gladka, loSr Lata, • neprodirna. I'riporocamo: Piatno, vse vrste raskave bombaževine, ne- ,y:!adke iwvrsine. neskrobane, dalje iia- nelo. trikot. loden ali raševino. Zn male otrokc je zcio pripravna cel«)tii;i spoa- n.i<» oblekca, srajca in lilacku v en em kos ti. Kroj obleke naj se priletfa telesu, da nikjer ne tišči, da ne ovira Kibanja, ne zožujc iiez pas, nc kroK vraut, no pod pazduho, nc sklcpih. Obleka tie sine prcvcč obteževati posamcznih delov tc- lesa. Na prsih naj bo bolj ohlapno pokrt- vajoča. Sploh mora biti hrbet bolj toplo odct kot prsa, ker opazujemo žc pri ži- valih, da imajo na hrbtu nakostcjsi ko- žuh. Za hlačc, spodnje hlače. krila. spod- nja kriJa vporabljajmo prpi otrocili na- ramnicc. Tesno prepasovanje kroj; ledlf ni zdravo; ako žc mora biti zaradi lep- i>ega pas na obleki, naj bo ohlapeii. N\>- Ravic ne snicmo spenjati s podkoiem- canii, ker bi na ta način preveč zadrga- vali krone žile in preveč stiskaü inisieje. uporabljari jc nogaviCnike, ki setfnjo do pasn pri hfačnicah nli do posebnetfa Pa- s' i! kro«1 Jedij. Obuvalo mora biti niehKo, ohlapno; za doni, doniači čevlji, sandalc. opanke, po zimi klobučevinasti čcvlji. škornji niso za otroke, vsai nc za nepre- stano rabo. Rosonosi otroci so bolj od- porni in nadkriljujcjo v rasti druge. ka- terc prezgodaj pretrdo obnvamo. V osta- lem naj otNočujc v oblcki priprostost in snažnost. Liiksus, nakit ni potrcben zdravju, sc imini n;i korisfi zdravi vz.^oji diiha. Vsaki c;i.s iiaieimio na obicclj, sicer izobraženo, a gmotno bolj Sibko podprto,- ki izdaja zadnje prihranke za nakit in h'spanje otrok, ki pri tcm zmrzujcjo v nezakurjenih stanovanjih in katerih raali BMIL^ ZOLA: Oospa Neigeon. (lz fra'neoscine.) . (Dalje.) Pripovedoval sem ii o endni spre- tiiembL ki sem jo opazilna mojem očetu. On, ki je nasproloval deset let novim državnim spremembain ter mi prepove- dal služiti repuWikj, me je na večer mo- icga prihoda mirno posiušal. da sc mo- ra dečko niojih let pysvetiti deln ?.a do- movino. Pri tej spjeobrnitvi sem sum- nlču moio teto. Najbrže so volivaie nanj ženske. Louisa se je smeiala ter me po- shišala. Konečno hii ie rekla: »Srečala sem Söspoda Vaugelanda- pred trenii diievi v sosodnjj .s:rajščini, ka- mor sem šla na obisk..'.'- üovorila fr.v«.« Nato je živahno pristavila: Veste, da st? vrši vollicv v ftcneralni svet v .nedeljo. Vi se bodcte takoj lotiii dela.,. Z vaiim očetom [e uspeh mojega sopro^a zagotovljen.- »AJi je gospod Ncikon tukai?« sem vprašai po kratkcni obotavlianju. »Da, dosp.el je včerai zvečer.,. lo- da danes ga nc bodetc videli. ker je od- potoval proti OommerviHu. Kosil bode pri nekemu svo:cmu pri.iatei.iLj. ki jc po- sestnik in ima vclik vpliv.- Vstala je, jai sem pa šc jickaj časa sedel ter obžalova!, dn jo nisem poljubii na vrat. NUvdar 5e niscni našel inalega kotička taku tcmricg«. v tei «utranji ;iri, ka je ona brzo vsta!a iz postclje. konvaj ;iapol oblečena. Sedaj je bi!o žs prepozno. Cutil sem. ,iia se mi bode smcjala. Cj bi d«iJl! prcJ nio ua koJena. na viažno zemljo, Odloži! sem priznanic za kuk Cruz balj prlpra- vei: trenutek. Na koncu cirevcrcda sem opazi] dc- belo senco Qaucheraudovo. Ko ie vide! prili Louiso m menc iz utice. se je malo nasmejal. Divil se je Jiajineniu pogunij:. dri sva vstala *ako zgodai. Ravnwkar je prišel iz spalnice. »ln Bertii« ga k vprasala Louisa. r« i je dobro počivahi?* ^Pri ni;V. v;-r\ iaz ne vom r>ič. NU S-Ti1 io vide Ko jc ZUjui/.u uiujf /.;itij'.[CiijS-', Jlii JO r*izložil, da jo eel! dan boli iclava, če se •stopi zjutraj k njcj. Imela &ta dve sobi, i<> ie bolj pripravno, /'.isfi n:i tležcTi Kim. čal je mirno rekoč: ^ania.- ^li smo po terasi, ki se vzdiguie v Parku in nikakor se nisem mogel ubra- niti, da nc bi mislil na lahkožive dogodkc. katere pripovcduieio o grajščinskem živ- Ijenju. Sanjal sein o razkošnih pojcdi- nah. Zaliubljenci so hodili bosonogi po dolgih hodnikih brez luči, želeč se zdru- žiti z damami v skrivnih sobah. kaic- rih vrata so bila na pol odprta. Tukaj so iniele perverzne Parižan- ke svoje zabuve pripravliene okoristiti se s svobodo na deželi, ki so büe pri- pravljene tudi pretr^ati zakonske zveze. Naenkrat sem bü prepričam da se rnojc sanje uresitičujejo, ko sem zapazil priti iz sobe Berto in rnojcga prijatelja Feliksa, zaspana in polomljenat kljub dolgi noči, ki sta k> lahko pre$pala. »Pa vendar niste bolani?« je vpra- šala obvezno Louisa svojo prijateljico. »Ne hvala. Samt) veste, spremeinba zraka me je napravila'>nervozno in proti jutru je polno ptičev. ki s svojim. žvrgo- ¦rnjeni motijo spanje«. Stisnil sein Feliksu roko. Ne \cm zakaj. Morda, da bi pritajil smeh. ker sta obe danii med seboj skrivnostno ko- vorili in je (laucheraud žvižgal prihu- Jjeno se držeč. Na misel mi jc prišlo, da je znala Louisa za vse. kar se godi pri njej. Gotovo je slišala ponoči korake niožkega po hodnikih. kako so se odpir rala in zapirala vrata, sopihe ljubezni, ki s<> prihajali iz temnih alkov in odmevali od sten. Zakaj ji ni poljubil vratu v vrt- ni utici! Ce je trpela take stvari v hiši, bi se gotovo ne jezila. Računal senu skozi kalero «dprtino bi vslopil v hišo, ko bi priše] po noči k njei. iPosbno pri- pravno se mi je zdelo nizko okno na le- vo od vestibula, skozi katero bi prav lahko neopaien smukni]. Kosili so ob jeduajstih. Po kosihi je zginil Gaucheraud, da sc, kakor je «je- Stran 2. NOVA D O B A 4!. žeiodčki sc krčijo vsled praznote. Tak- šiio vzgojevanje ni zdravo ne painetuo. Olrokom jc potrebna teena hrana. gorkn soba bolj kot vse lepotijc. Vsi ziiamo. da jc snaga 'i>rva za- hteva pra.ve vzgoje. a v resniei sc na snago v vsakdanjem življeniu Ic' pre- malo oziramo. Skorai vsaka rodbina, dasi sc lc za silo družabiio üfibljc, si pri- pravi, in naj bo stanovauje še tako tcsno. takozvano boljso sobo, vsai za silo, da popelje tja sicer redke obiskc, posetniko. znanee in sorodnike. Bolnika pa a!i pc- rociiiico vtakne.iu v najtesnejši, viazni. zaioiili kor stanovanja. To gotovo ni pa- liictiio in je znak naše zaostalosti g!cde domacih zdravstvenih raziuer. Ncverjetno se cuje, kako izgloda v nekaterih bolniških sobah izrecno ponc- kod na kmetih in tudi po mestih pri sib- kih sloiih. ßolnik Icži v tcmni sobi, ki jc tesua, da se v njej komaj okreneš. Po slenah kar poceja viage in srši plesnobe. Postelj zarnazana, nesnažna. Prcd po- steljo nilaka nesuage. od pliuukov in ne- zdravih razmeckoy razmocena. na pol gniia t!a, ali pa pijune bolnik kar na src- jio ob postelji, da polzi gnojna shiz po steni nizdol in gnije tarn daljc. (jospoc'a, zagotavljam Vas, da ta slika ni preti- rana. Se hujše prime re bi Vain znal pt~- dari vsak zdravnik iz svoie bolniske praksc. In v tej nesnagi in kužnem ozra- c'iu preživlja mnogokrat deca svoja iniada leta. ako vzdrži in prej ne pro- pade. S teni, da stiio oiroka lepo osnažili, Oedno oblekli in tečno nasitili še ni i/.cr- pan naš vzgojni dnevni red. Zaposlenost, delo ie bistven del n:i- šega življenia, je živlien.ie samo, brez- delje je smrt. Na delo moramo vzgajati otroka že zgodaj. Zc zgodai ga moramo dovajati do reda, do točnosti. Zc malemu otroku nioranio določiti njegov delokros. Začetkom svojega rnladega živlienjn. kaže otrok Ie vegetativnc in anmialnc potrebe, za hrano, za rast in za na.ieno- siavnejše gibanje te-lesa. Otroku prvc dobe zadostuje, da .ie Ie sir n pravei:; easu, potem rnirno zaspi in drugega nič ne zahtcva. Cclo žitje in bitie otroka v tej dobi sltiži le vsprejenianiir. nrcosno- \ an.in in izločevanju hrane. Ako smo takega otroka nusitiii, ako mil ne krajšamo spanja in ako stno.gn. ko se pomaže, osnažili, stno zadostili vsem njegovim potrebam. Pozneje. ko se začne otroku razvi.ia.ti ostalo telesno in deloma. že duševno živl.ienie, skrbeti nani- je za primerno pregibanje in pre- mikanje telesa in za razvo.i duševnih sil. V prvcnu drugem letu in še pozneje, ie igra gkivno deJo otroka, je zabavjt. razvcdrilo in zaposlenost vso ob cnem. Kasneje započenjamn žc s kr^t^'n;; i/_ prchodi na prosto. Ko je otrok že tako daiec, d;i ohc- duje z odraslimi pri mizi. moramo otro- ka navajati na strogi red pri obedu. K obedn naj toCno priseda, po izvrScnem obedu naj zopet točno odstopa in naj gre po svojih malili opravkih. da se ne navatU že zgodaj pusiega, brezposelne.c;a posedanja in prodajanja zijal pri mizi. Pri mizi naj se vede otrok dostojno, •otroški pameti primerno. Ne silimo otrok v prisiljene oblikc obna&inja, ob- liaša naj se po vzgledu odraslih, ne da bi jih opičarsko posnemal. Kar dobi po prevdarku staršev hrane nn krožnik. naj .io povžije. K obedu prihajaj snažen, umi- tili rok, fjosluzuje nai sc iedilnega orod- ja in ne rok. mora se že zgodaj vaditi na red in dostojnost. Res so vsc to i(- vzgojnc malenkosti, a so važne za vzgo- jo občega zadržan.ia in obnašanja. V nežni in la dost i se otrok teni nacinom igrajc pris-'adi snažnosti, rjclnosti, toC- nosti. zinernosti. pazljivosti iii lepcuin vedenju. Cesar se pa lvancek ni ucii, '•tudi Ivan ne bo znal. Odrasli moraino l)iti oirokom dober vzglixl in ne nasprol- iu;. Ce sami ne poznanio reda, aaj no Jc pri malenkostnih dnevnih (.M'raviüh. kako liocemo otroka učiti na red? Ako čita očc rued obcd(jin časopis, al:o ro- banta in pljuie od mize kar preko glav svojih niali paglavccv tja po il*--l), lio tiitii otrok donaša! igrače in kn.ii.^e k mizi in oprav-ljaJ svoi-o potrcbo nc na siraw- šču ampak na cesti. Ako jc oče zaposlen in sc mmi: za Oasa obeda izven donia, ali cc \- liiši siu- čajno kak obisk zadržu.ie reduo obedo- vanje. ne smejo čakati otroei na obed, na vecerjo. V tern slueaiu morajo biti otroei odpravijeni posebej, iočno ob do- ločenem easu. Otrok mora nravoeasno k pokoju, spanju, ne smoiii.) dopnscati, da sc vslcd na.se zaijiiide mi.01 bdee \ drnžbi odraslih. da dremlje in zaspi kar pri mizi. Politiftne vesfi^ G. dr. Jurtela o poMvA hranil- nici. V zadnji številki »Nove Dobe« je opozarjsl g. dr. Jurtela na nujno po- trebo izplačila nažih imftkov iz po5tne hranilnice na Dunaju. Izvajanja so giede njih c.lja gotovo zelo ntemeljena. Tudi ako povdarja ,e:., dr, Jurtel», da poslancem ni treba samo dnevnice po- birati, je v pravici. Ako pa pravi, da bi morali poslanci nabirati ^radivo glede na§ega interest na požtni hra- J nilr.ici, je v tem oziru orneniti, da |e o vpraSaniu bilo ponovno razpravljano na podla[;i zbranega gradiva, tudi na konferenci v R'rnu. Naš najboljSi stro- kovnjak i/. ministerstva post g. dr. j Pavlič je v posesti vseb podatkov. Če ! pogajrnja z Nemško Av.slrijo doslej ! niso vedla k cilju, kriva je trma Av- strijeev, ki hočfcjo povsod s peresom nazaj dobiti, ka: so z mečern izgubili, a mirovnä pogodba je nejasna tudi v tem oziru v nai^o žkodo. Pri zadnjih pogajanjih z Avstrijci je minister pravde naše delegate (med njimi ni poslancev !) pooblastil popustiti do 35% zneska tirjatev naših privatnikov proti Av- strijeem v naši kronski valult. Gled« naših hranilnih vlog v Avstriji in na- ših nevpiacanih dolgov na podpisanem vojnem posojiiu so hoteli Avstrijci al pari v avstrijski valuti. To bi bilo za naše vlagatelje katastrofalno. Dr. Kukovec je dosegel, da «?e terjatve na- ših državijanov sploh in hraniJne vloge. ležeče v Avstriji, ki se nam imajo iz- plačati, ne razlikujejo med seboi v k u rz ii i z p 1 ač i 1 a, to je vlogo naj se obravnavajo kakor terjatve. Za- radi junktima s sekvestracijami se je zopet vse razbilo. To javnosti v zna- nje. Slovenski delegat je g. Praprotnik. Neuspeh Klofačeve agitacije za usta» uovitev narodiiosocialnc straiikc na lir- vatskem. Pod tem naslovom piže.k"» Oes^i Narodni Listy o znanem potovanju če- škega senatorja Klofača na Mrvatsko, kjer se skupina okro^r dr. Politea pre- tvarja v narodnosocijaln(v stranko. Na- rodni Listy pisejo dalie, da si setiaior KlofaO, ki uživa za.služcno iiopiilurnosl vseh stranJx \- Jugoslaviji. s tem da ic k vscj ogromni strankarski razcepljc- n-osti, ki jc pri nas. šel v Zagreb usta- navijat šc jedno novo stranko. Njegova rnisija ni imcla uspcha, priglasilo sc je ie neznatno število interesentov. v po- litičnih krogih pa sc stavijo vprasauje. eemu je bilo ireba, da hodi iz Pragc zn:;- nicnit: poiitik k nam razmnožcvaj poii- liüno razcepljeuost? Mi bi k temu še do- stavili, d;; g. senatoria Klofaca kot ve- likega Slovana visoko spostujemo. en- dimo sc pa ler nas nepri.ietno dime, da hodi k n:nn. nepoznavajoe težkih politi- čnih prilik, nstanavljat in podnirat sfran- ke, ki so vzraslc iz posebnih ambicij nekatcrnikov, ki skusajo naše dr/avue, porodne bolečine izrabljati za doses;-) svojih oscbnih inicrcsov ter pri tem v najvišii ineri shižijo -onim elemenioj;:, •proti kojih volji je naša n.iedinjena (!r- žava iiastala. in ki stare danes vse, ua. proees naše državne konsolidacije in uje- dinjenja na.se drzave kar naibolj zadr- žiijcjo. Tudi CeSkoslovenska rcpublika in);: težke neprilike z Nemci in Madžari, in z narodoin na Slovaškem.'ne vemo kako bi bil sprejet naš poiitik. ki bi skli- sa! na Ceskem oziroma na Slovaskcin podpirati stremijenja antonomislov! l'Jra- va slovanska politika-mora želeti. da sc slovanske države krepe, visoki češki po- luik KSofač pri nas ni liodil no tcli po- tih. (aka »slovanska« pomoč ustvaria pri nas novc zmešnjave in dona.ša or- žavi le škodo! Cičerin o razmerju med Ritsij« in JuKoslavijo. Porocevalec beograd- ske «Politike« A. Milosavljevic ic i- mei v (jenovi razgovor 7 vodjo ruskc de'.egaci.ie Cičerinoni. N:i vprašaiiie. i\)i prieakiije od konfcrer.ee k.a!; uspeh, je Čičerin odgovoril: »Upam. da pride do sporazuma med narodi. .Mi želitno mir in snu) s tem nainenom prisli i.udi v ^ie- novo. Potrcbno pa jc, da pride Intro c-o sporazuma.« Na vprašanje, ali namerava sovjetska vlada nadaJjevtt svojo do-, sedanjo politiko proti Jugoslaviji. je Ci- čcrin priponmil: »Pokier n" ;mo i;neli v Riisiji enotne fronte in smo se niorali bo- riti prot4 vež sovražnikom. sit..... ¦•-• -¦ .•••:--l: a.g;tacik) tudi po drugih dr/a tako olajšali položnj v domoviiii. Sed*ii mis nikdo vec ne napada in zato tudi ml nimamo iiobencga povoda, d.n bi se vmc- šavaii v notranjc razmere drugih držuv. Vsaka država naj dcia kar hočc. Mi sm<* žc lioteli obnoviti odnoša.ie z Jngosla- vijo. a jc beograjska vlada odbila nažo prošnjo. ees da sc neee pogajati s se- dr.njim režjmom v Kusiji. Sovietska vla- &A bo sreeria, ako more stopiti zopet v stike z Jugoslavi.k), ki nitii;: nribenc.^r. povoda za to, da trpi caristiCno propa- gaiKio proti Rusij.i v svo.u državi. Svečan spreiem Lloyd Gcor?^a v («e- novi. 8. apTila ob 12.20 je dospela seii> kaj s posebnim vlakom an.vleska delega- ciia. Sprejem. ki so ga uriredili Lloyd (ieorgeu je bil nekaj posebnega ter se razlikoval od sprejemov. Id jih prirejajo spvercnhn vladarjem. S tem sprejenom Tij liotek> prebivalstvo Qenovc po&istiti samo ministrskega predseduika mog'oenc drzave, temvee tudi onega moža, ki je dal povod za genovsko konferenco in tudi doscgel, da se ta sedai vrši. V mno- go večjcm Stcvihi, kot jc navada pri ia- kih sprcjeniili, je genovsko nrebivalstvo napolniio prostor pre4 kolotlvororn. Ve- liko število vojaštvct in policije in moralo skrbeti za io. da so bile coic praznc, po katerih ie bilo določeno, eta se bocio vozili avtomobili delegaci.ie. Na kolodvor se je moglo priti Ic s posebik) i/.kaznioo- Pri sprejemu sta bila navzoCa itali.mnski ministrski predsednik de Fact.-i in zimn.- nji minister Schanzer. Fačisii ss zopet pripravijajo. P,o na.j^anesIjJvejJih vesteh p^ipravliajo rei»ki faSisti povodom evakuacije trets's cone vecjo akcijo, ki bi v glavneir bila naperjena proti reškitn podoba'- na:r. Pri nožarskem mojststi Fabriju so naročili več sto boda!, pri nek» drugi tvrdki pa nekoiiko stotin p%Q~ siovanskih vojaških oblek, da pre- oblečeio svoje Jmdi in z njimi OiKi-ni- zirajo napade na na§e oiemije. s cimer bi pr^preciü, da bi italijanske vojaške edinice od5Ie s Snšaka ali da bi za- pustiie Reico. StaiK>vanja in trKOvski Jokali v Ce- iiu., O priiiki elaborata za zidanje novih stanovanjskih his v Cclju ie stauovanjski urad izdelal siedceo zanimivo slatistiko: Na podlagi siaitovanjskih izkazov >ü jü ugoiovilo, da inianio v rnestu Celju 1 ti- soe 485 stanovanj in 787 trcxvskih !o- ki;lov. i)isaru in skladisc in 11s-1 hole' *>h sob. 1 Sianovanja sc deli.io sledece: 273 iz 1 sobc. 2^7 iz 1 sot>c in I kuiiiu.io. 310 iz 2 » I • <^ 237 iZ 3 » I ::¦ 135 iz -1 » I :so iz ~> -. ! 37 \v. ¦. | -. 7 iz 7 ¦> ! 7 iz S '« ! ) 0 iz y » i 5 iz Hi ¦¦ 1 1 iz 13 » I Nasproti temu se naliaia v Ceiju 1283 družin, ki se delijo sledece: 153 samcev, t. j. lakib. ki imajo last- na stanovanja in gospodinistvo. Samci., podnajemniki in nastavijenci so v k%;n izkazu všteti rued O'lane dnižhi. Iinniuo: 249 2W> 133 Hi • 7 IS !l: ! 1 » »15 -.> 2 !'¦; i ¦ 17 ¦ skupaj 1283 driiziu. Iz tega rezultira. da sianujc stui»« v mestni obuini Cerje 6019 oseb. Vstcb niso vojaki in tujci, ki stanu.lejo mtmo- grede v Celju. Ako prjmerjamo stcvHke stanovani ter družirv in vzamemo stanovanjsko narcd- ho za podlago razdelitev stenovan?, do- bimo sledeči zakljnčck: Stanovanj za družino /. can o&cbo imamo odveč in sicer: 220, z dvenvi ose- bäma 57. s iremi osebami, 63, skupaj iWO. Stanovan] za štiri osebe primanjku- jc 12, za 5 in veL 276, skupaj 288. Iz tc- gova navada malo spoči.ie. Odkril mi je svoje težave ter mi zaupaj,' da se boji, da ne bode zopet izvoljen pri prihodnjih volitvah, pristavil je še. da bode ostal v kraju kake tre tedne. hodil okrog in si skušal zopet pridobiti zaupanje volilce\, Ko bode obiskal svojega strica, bode ostal nekaj dni v Murcaux." hoteč poka- zati prebivalstvu, kako vclika prijatelja sta z Neigeonom, kar bi mu pomnožilo glasove. Jasno mi je bilo. da želi priti v stik z mojim očetom. Ncsreča je bila, ker ¦ iaz nisem maral za blondinke. V družbi teh dam in'Feliksa scm veselo iprcživcT popoldan. To grajsko življcnje, družba pariških krasotic V sve- žem zraku na deželi ie bilo nekai iic- beškega. Tu jc veUka dvorana razširjcnn po livadah, nič več zimska dvorana p. parketnim tlakom, kjer se dekoltiranc dame pihljak) s pahljačami. sredi tem- nih oblek med zidovjem, ampak to ie dvorana v počitnicah. kjer so dame svet- Io oblečenc, se prosto sprehaiajo po dre- voredih, kjer so možki kakor otroci. ki opiistiio navadno ctikcto, tu je družabno življenje, k\ dopušča pol.iubne razgovo- re. Priznati rnoram, da me ie obnašanjc teh dam pre'senetilo, mene. ki sem vzra- stel na deželi sredi pobožnosti. Po ko- silu pri kavi si je Louisa privoščila eno SAraičico. Rerta jc po svoji navadi precej ngdostojno govorila. Nekoliko pozneje ste obe zginili ob velikcm šumenju ki'il, smejoči se na ves glas, z «pazkami, ki so me popolnoma zmcdle. To vedenje. zame čisto novo, me je navdab z upa~ njem, da mi dovoli Louisa kmalu po- nočni obisk. Fcliks Jc kadil strastno cl- gare. F*arkrat sem zapazil, da me ic po- gledal z zasmehljivrm obrazom. Ob pol petih sem rekel da odidem Louisa je takoj zakričaia: »Ne, tie, vi ne odidetc, vi ostaneie pri večerji... Moj soprog se gotovo tvr- ne, videti ga morate. Hočern da vas mw. predstavim.4 Razlagal sem ji, da me oee.čaka. V Bouquetu bod^ noc-oj večerja, pri kate- ri moram biti, sem srrwje pristavii. «To bode veCerja voü'nih kandida- tov, hočem delati za vas.* »(),« je odvrnifa, »hitro po.idito in ve- ciite, če bodete imcli usneh oridite T>n vaše plačilo.^ Zdelo se mi je, da ie j:.l karero mesili v njcnih bescdah čisto nekai drugejea, NapravrJ sem tako zoprn obraz, da scm io vide] v drugič postati resno. s črtica- tni ob ustnicah, ki so izražafe veliko ne- ievolio. Nisem imel časa premiSljevati, za- kaj se je tako nenadoma spretnenHa. Ko sem ravno hotel odiH, se je vstavila pred gradorn koeija. Mislii sem, da se ie vnu! njen soprog. Iz voza sta Pa stopila ttva otroka, mala deklfca potfti ia deček šti- rih let, spremljana od vzgojiteljice. Stc- govala sta ročice in se smeiaia. Komaj sta stopila na tla, sta prftekla k Louisi ter io poljubljala na lase. »Čigava sta ta dva lepa otroka?« ^em vprašat. »M'^'1 ^r-' • -n"' '<- /.ačiKleno odcrovn-- rila. NjLi;a! -N^ ^1 lu'^az nisem nič vedel. Nisem sc mogel premagati vzkliknil sem: «Vi imate otroke?* »To se Tazmne,« mi ie mirno odgo - vorila. »Obiskat sta šla botro. ki stairo- >e dve milji od twi... Oprostite, da )« predstavim, gospod Loucien in xospodi- cna Margareta.« Malčka sta se mi smejala. Moral sem precej neumno izgledati. Nisem sc mogel privaditi misli. da k mati. To mi je zmedlo vse v «iavi. Odšel sem potrt in še v tem trenutku no vem. kai mislim Vidim I^ouiso v «tici, gledam Jo, kakü poljubuk taskc l^x.K:iena in Margarete. Res te Parižanke so preveč kompHcina- ne za rodoljwba iz dežele. kakor sem jaz. Najpametneje, da screm spat ter lv- tri §e enkrat vse dobro premislim. '^¦•, 43. »NOVA DOB A Stran 3. .-,.. ML-tii. da slatliiivj iiiin^" u."i/.:ii \ :'iištcvati. da iinanu; v ^eijn »ajmanj 20% stanovanj vlažniii m jrugiin liiji'ijcnicnini predpisom nenri- ¦ iicmih, tako, da odpade od vsch stano- vuu\ 2,91, ki so neporabna. PoL.'i Ic?,k .,u- 2 liisi s 1» staiiovanji ki sc nioraia rodreti in ta odpad .if trcba clpisaii pc?- vt-eini inaliiii stanovanjem z 1, 2 vA\ '.*> ,)scban;i. iakn, da sc phis teh .sticiovai^ •lekako iiiiiči. Shrveiiija dobs upravno sodiščc y Ceiju. Iz scjc zakonodajticKa odb(.r;i. ".Vograd. 10. aprila. Na diuia.sn.ii scii za- viiiiodajiR'.^a odbora jc predseduik Vuji- .:c naznanil, da jo pododbor vrnil 0!. -IS. '¦] 5d. zakona o državJiom svcm s pri- ;>ombo. da sc usumovi šest upravnih s->- iišvj in siccr: v Beotfrauu za scverno Srbijo. v Za.icrebn za Hrvaisko. Slavo- ¦ ¦:](.) in Aledjirmirje, v Sara.icvu za Bosun ¦;i Hereegovino, v Cclju za Slovenijo in Prekmuje, v Skopljn za Južiio Srbi.jo in Crtio uoro in v Novcm Sadu za Yojvo- •Jino. Zakon o državnem svetu in nprav- :ili sodiščili jc bil spreiei s lo proi1 Ci gla- :-om. O?ebna vest. Vodstvo tukajsnjega ^oiici.iskega oddelka jc prcvzcl ¦ poiicij- •-ki svutnik $. dr. M. Senekovič. Uslanovni obini zbor drusiva sta- iM)van.iskih najen>iiikov v Cel.in sc visi v :<;rck. dne 18. tin. ob 20. nri v Kostilniskih ¦>rnsiorih Narodnetfa doma. Z ozlrom na ¦'¦ciikd vaziiost združilvc vseli uajeiii- •likov. ki hočcjo varovati svojc intercsc v okvirti lastnc ortfanizacije se pros! zn .¦"'«.»hioštcvilno udeležbo. Fr. Mravljak ^HcjUeij. Dijaški kuhinji v Cei.iii jc durovai • ddeick finančnc kontrole v Vojiiiku me- ¦^.( veneii na krstn iiinrlesa «•. komisarja Markn Vrbančič v Slovcnjjcradcu ön K;. Celjsko pevslco društvo nazna- n|a svojiin cenj. pevkam in pevcem, da se pevske v?.ie radi velikonočnih . počitnic ukinejo (danes) v sredo, dno 12., petek, dne 14. in sredo. dne 19. trr». Prihodnja vaja se vrši v petek, dne 21. aprila ob 20. nri v mali dvo- rani Narodnega doma. Pevke in pevci, '•"•-'"^ite se iste polnoStevilrio ! '"rijavnl urad. išče ntko Julijo '.jabe'iic, katere brat Slavko se nahaja v Vrba-ki. Obrtni vestnik. Otostniski sestanek ObCüslovcnskc- ;a obrtncga društva v Oetrtck dne 10. .'.prila se vrši v ^ostiini jr. Jakoba Žri- '¦»ar (prj drž. cinkarni). Začeick ob S. uri ¦'.večer. Ob pritnerni udelcžbi se nada- ijujcjo predavanja o aktualnili zadcvaM. Turistika in sport. Prvenstvene nogometne tekme v Celja se vr5e v nastopnem redu: 50. aprüa 5portni khib — Svoboda, 7. nsaja Atletikklub — Svobcda, i 4. maja Športni klub ~ Atletikklub. Ilirija (Ljubljana) — Rapid (Ma- iibor) 4 : 2. Tekma se je vršiia v naj- slabšem vremenu ter se vsled blata in tode ni mogia pravilno razviti. Na .¦.lgodnem terenu bi bil poraz Rapida Drezdvomno huj.^i. — Nadalnje tekme v Mariboru : MAK Kcrotan 5:1, SK Maribor — SK Ptuj 16 : 0. Vse druge tekme v Sloveniji so bile od- povedane. Zagreb — Gradcc 0 ; 0. Nedeljska nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Gradca je končala neod- očeno akoravno so bili Zagrebčani skoro stalno v premoči. Prvak Dunaja v PragL Wiener Sportklub je igral v soboto in nedeljo v Prag« clve tekmi. V prvi z klubom Union !Ži2kov) |e zmagal z 2 : 1 (1 : 1), v dnigi z Slavijo pod lege! z 0 : 2 (0 : 0). Sokolstvo. Sokolsko društvo v Celju priredi v soboto b. maja v Närodnem domn tefovadno akademijo spojeno z enode- janko. Čisti dobiček je namenjen zlet- nemu fondu. Več o tem prihodnjič. PHprave za svečanosti ob priHkl poroke Nj. VeSiČanstva kralja. Pred- sedništvo pokrajinske uprave za Slo- venijo v Ljubljani nain iavlja: Priprave za svečanosti ob priliki poroke Nj. Ve- ličanstva kralja vodi pod predsedstvom iračelnika, v minjstrstyu za prosveto Branislava NuSica poseben odbor v Beogradu, ki bo sestavil oficijelni pro- gram svrjčanosti in tucii uredii vse po- trebno glede udeležbe Slovenije pri teh svečanostih. Ker je odbor v stalni zvezi s pred-edstvom pokrajinske uprave, se obvešča ja.vnost, naj se tflede vseh na- rnsravanih prireditev s str.ini Siovencev cev obrne na predsedstvo pokrajinske uprave. t V!toiT5ir Fedor JtSenc Po noči 10. trn. je urr.rl v Ljubljani urednik »Jutra« V. F. Jelenc v najlepsi nioški clobi. Bodi mu zenjljica lahka ! ÄlpjdJCev paromiln v Jar§ah po- j gorel. Sirašen požar je v nedeljo po- ! poldne popolnoma vpepe)il veliki paro- mlin Prar.ca Majdiča v JarSah (tvrdka P. Majdič). Mlinsko poslopje je zgorelo do tal in uničene so vse velikanske zalose žita in moke. Škoda se ceni | najmanj na 50 miüjonov krön in je j oškodovanih cela vrsta trp;ovcev, ki so j imeli svoie žiro v mlir.u. Oj.;enj je na- | stal ob tričetrt na pet popo'ldne. V mlinu ! ni biio žive duSa in tako se je pla- iner) lahko nemotcno razpasel. Požar so opazili domacini šele v trenotku, i ko so se pričeii valiti \z mlinskega poslopia skozi streho gosti oblaki dima. V trenotku so bile vse Jarše na nosah in tudi trasilna dniStva so z vseh strani drvela na kraj nesreče. Po-ino zvecer so prispeli celo gasilci iz Ljubljane. A bilo je vse zaman. Ogromni ognjeni vali so ohjeli 2e vse poslopje in naSii v velikih zalogah bla^a bogato hrano. Stražna vročina je silno otežkočala re- ševalno delo. Močna buria je požar še podpihovala in raznai5ala iskre na vse strani. K sreči ni bilo v bliiini nobenih drugih poslopij, sicer bi nedvomno tucii ona izginila v ognjenem rnorju. Kako straSen po2ar je bil, je razvidno \z tega, da je bilo opažaii žarenje neba celo iz Ljubljane. Kako jc'nastal ogeni, ne ve nih'e. Ni izključeno, da \a bila vmes zlobna roka, akoprav so to za enkrat samo ^ovorlce. Požar je divjsl vso noč v nedeljo in ga tudi Se v pondeljek gasilci niso mogl: popol- noma iidusiti. Mr^č ozivel. V Much pri Splitu so nasli v neki hi5i SOletno F.tarko Marijo Kerun v popclni nezovesti. FCer ni bilo opaziti na njej nobenega znaka življenja, sestavil je poklicani orožnik predpisani zapisnik o nagli smrti starke. V največjo iznenadenje vaščanov pa je popoldne biio opaziti očitne zriake živ- ijer.ja, vsled cesar je bil požvan zcirav- nik, ki je konstatiral močan slučaj Ie- targije. TragiČna smrt kapitaua Növa- koviča. v Delnicah se je prošii mesec dogodila težka nesreča. Konjeniški ka- pitan Dragornir Novakovič je jahal s svojim prijateljem kapitanom Mitičem na sprehod do sela Zalesina. N4 po- vratku v Delnice se ie Novakovičev konj splasil, se vspel na zadnje uoge pri Oemer je kapitan padei v znak raz konja ter si na trdi cesti razbil lobanjo. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvažnico delniškega pokopaliSča. Pokojnik je bšl rodom iz Užic v Srbiji ter je bil tako pri vojaStvn, kakor tudi pri civil- nem prebivalstvu jako priljubljen. Utopljenec. V nedeljo so potegnili pri VevČah iz Ljubljanice že dolgo po- grešanega narednika 40. pp. Matka Vi- sočnika in prepeljali truplo v mrtvaž- nico. Nesrečnež je najbrž izvršil sa- momor. Strašna siesreča se ie pretekli te- den pripetila v mlinu vdove Rituper v Sebeborcih v Prekmnrju. Ko je 171etni sin hotel ömenjene vdove urediti transmisijo na kolesju, zgrabilo ga je kolesje ter ga nekolikokrat zavrtelo. Polomilo mu je roke in r.oge ter mu zdrebilo lobanjo. Ves razmesarjen je mladenič na mestu mrtev obležal. Žična železnka v Bakar. V pon- deljek se je vršila v navzočnosti za- stopnikov ministrstev saobračaja in javnih del, pornorskih oblasti, bakarske občine in inženjerske organizacije sve- čana kolevdacija gradbe žične železnice, ki bo vezala bakarsko luko z želez niško postajo' Na potu okoli sveta. V Ljubljano sta prispela prof. Casali Vudov^ in njegova gospa, ki se nahajata na dol- goletnem potovanju. Proučavata namreč socialne in ekonomske prilike vseh narodov in dr2av na svetu! Leta 1909 sta odšla iz Milana v večji družbi, ki pa je že v Albaniji bila razbita. Na- padli so jo divji Arnavti, dva udelež- nika so ubili, ostali so sevrnili. Lepros. ' Casali in njegova soproga se nista dala spla^iti ter sta nadaljevala svojo pot preko Avstrije, Ogrske, Bolgarije^Srbije, Rumuni je v Rnsijo, videla sta K;-vipr, Tunis, Alžir, Maroko, prepotovala južno in severno Ameriko, kjer jih je zatekla vojna. lz Amerike sta se vrniia zopet v Evropo; iz Dalmacije ' sta pri5!a v Ljubljano, potujeta v ZsgrPb in öeo- grad, poskusita prepotovati Rusijo ier se pretolči na Kitajsko in Japousko. Prof. Casali irr]a s seboj nebroj doku- mentov, ki dokazujejo, da je bil pov- sodi sprejet od drŽL-vnih ob'asM z ve- liko Ijubeznivostjo. Med raznimi avto- grami in beležkami čuva tudi pesnico, ki mu jo je nspisal v njegov potni album bivsi črnogorski kralj Nikola v iuiiijanskem jeziku: Avante e forti, a- vanti andate — E nelia fausta sorte, e nelia ria, — II vostro petto un solo grido eir.ctia — »Viva l'Itaiia, o beüa patria niia !« Tudi bivSi predsednik Zedisijenih držav Wilson je vpisan v Casalijevi kripgi. Poguninemu popotni- ku in njegovi soprogi žeiimo, da sročno nadaljujeta in končata svojo veliko pot. Roparski napad v Šinarjali. Ko se je 7. \m. zjutraj postaj-_n:*Oeln"sk postaje Šinarje ])ri Grosiipljein, 'A- Pompe po svojcin koiilrolfieui obhodn vraOa! \ svojo pisamo, .^a je tarn nonadoma nek- do s kolorn dvakr.it udaril |)o ^lavi. Vcn- dar jc bil Pompe še toüko pri zavesti. da jc napadalca zasrabil in sta oba skn- paj ])adla na ti;;, kicr ic napadalc obic- /;il bri'z zavesti. Poir.pc jc napalca. pustil ležati in je tekel po ponioč. Ko pa je pri- se] uazaj, }r oddo! na tlelt !ežcči napa- dalcc, ki sc jc na.ib/žc saino potnivuil. rianj dva slrcla iz samokres'i in je rrato urno pobcjinil. Ko ic nato pritekci sliiKii Krctnik na pomoO, jo našcl saino posta.le- uačelnika vsega okj"vavl.ient\ir:i na tie41.. (i(;spod Pompe jc dobi! oba strela v 110- JUi IM SO V^a llam1-- n.-<"';'ii:ii; •..¦ ii.!ill!":i;T- sko bolnico. V avtoniohiia okoJi sveti». \ Osijck jc dospel te dni avto, ki jc 11a obeh stra- in.1 li iunl Jiapis v angleščini: »Pol okoli sveta. Nasa Iiiša. Nase Kledalisčc. Naša rndbina. Cc!o človcštvo«. Lastnik avto- niobila jc Bur Van Störn Roaux Werton iz Oran.ia v Južni Afrikh On potuje 0- kru.v: sveta s svojo ženo in tremi otroci. Pred dvema letoma je zapustii svojo airikansko doniovino in sc prcselil v Ameriko. kjer si je tlal iz.u'r;iditi avto, v kateretn sedaj potuje okoli svatu. Wc- sfoti jc i/.javil soinidniku nekecca osijc!*- kega lista: -V dobi svetovnc voinc sem se borii tri leta in sem prišd do prepričan.v\, da sc ljiidje morijo. ker sc ne poznajo. Sinikv mi je v glavo. da svoiim otrokou'. poka/em svet, da poznajo. kalu) so vsi lindic cnaki ter sc bijcjo in morijo le za to, ker sc ne poznajo. Wcston je žc prc- potoval Ameriko, Francijo in ftalijo. Se- daj potuje po JuKosiavij;. odtod pa v Cci- ngrad Jn Azijo. Darila za slovenske visokošoJce v Pragi. Darovali so: po 1000 K %g. Fra-nc Cučck in dr. Tone Oosak, ik> 800 K g. ür. Alojz Viscnjak, po 600 K ppisarna cit. Sciičar in Šalamima, Mahorič gostilničar. po 500 K dr. Fcjmevc, Petovia in Jurcrt, po 400 K Panonija, Oficirski zbor, dr. Anton Horval, Bračič. gostilničitr, posla- iicc Dobrrik, notar DcinSar iz Mokrono- ;;ca in major Kolarič, po 200 K Alojz. Orcn- čič, pater Benko Cirič, brata Vx)sitjak, h/juxe Rajc, ravnateljrca Kobalova, po 120 K zdravnik dr. Bein Sttihec, zaloffc- delniske pivovarne, Alojz Zorčič, po 100 krön dr. Jnrtela, dr. Pernat, Anton Brc?1:- čič, Viljem- Blanke, dr. Pirkmajer, Ha- velka, Zavadilik, Jedlička, mestria hra- nilnica, Kravina, Macun Auton, nilinar Zadravec iz Srcdišča. po W) K Pavclka, p<> 80 K Milko SenČLir in einig, Muršič, ravnaleij Vajda. ing. Celcstvna, Zupan- C\i, Flere, tvrdka Snoj in Urbančič, pro.št Jukovič, župan Lozinšck, I^osUit, Wagrandl, Prof. Kolarič. Martin VrabI, po 60 K Prof. Alic, dr. Zelenik. oskrbnik Majcen, po 40 K dr. Kotntk, prof. Sovrc. Turk, Klcmcuc, Mlakcr, Vodnik, Ana Runovc, Potrč Ignac. Forčcsin, Turin, Mlaker, gdt Jurman, Kraigher, dr. Do?- Ttlčar, Ciril Tušek, ga. dr. Zayernikova, Führer, Sorman Arnus, Bark, tlr. Kar- tin, ghivna ziilojca, Kudoif Mate, Pihler, dr. Košan, Berfič, nadučitclj Gorup, nad- učitelj Žolnir, nadučit. Klemeiičie, guč. Voršič, dr. Anton Stuhcc. Podgoršek, Dancig, Ludvik Sagadin, Miifrič, Jako?) Lubec, dr. Zupin, nadučitei Culek, sodnik Hudnik, notar Bratkovič, dr. Tomaž Hrvat, Vičič, po 20 K Šega, ga. Oorirpo- va. ga. Jeršetova. gdč. Jaucžič, gdč. Kociiiui, Pcrnc. Kvcdcr. S.^mki. Lilen- sek, Kossär. Am. Dreo. kavarnur Vu- cak. .hmčič uOiicij, Konmc pop 10 K. Stuhcc in Ferle.š, no S K Praprotnik, Baša, Majccn. 'i"c zneske jc nabraia gos- pa dr. Viscnjakov.i- Vsetn daro\-;iiccni iskrcna hvala! x V Savi utonU. Dclavec Imuiic K't- Ijus jc dnc 7. aprila šol iz Kamn^ Moricc na Brczjc: mcd potjo pa jc padcl naj- bižc vslcd božjasri v Savo icr utonil- Mlinar Porenta je ntoplienca pri želcz- niškcm mostu potegnil iz vodc. Trupl« so prepeljali v Kaiimo gorico. Prea ogledalom more vsakdo vsaki dan opažiiti kako sc lepšc in mlaj.še iz- gledci. ako sc uporablja lckarnarja Fel- Itrja v.c čcz 25 let priljubljcna in prizna- na srcdstva za lcpoto: Fellcrjcva »Klsa'< pomada za lice. Pellcr.icva »Klsa« Tjv.io- china pomada za rast las (2 lonCka cne \ rste tch poniad skupaj s postnino Sg kron). Fcllcrjcvo «Clsti«VliJi.hio mlecnn niilo. najboljšc »inilo lcpote«. 4 kosi po- štninc prosro 120 K. , Kugen V. Teller, Stitbica dotija,- Klsulry; -xr)6, Hrvatsko. Narodno gospodarstvo* !z trjjovskih krogov: Na uvoci.ii Ola- nck »Po trgovskem shodu v Ljubljani" si dovoljiijcin. podati sledcčo objavo: "O vseh jia shodu omciijenih prihižbair sc jc t)d posamcÄiiih trgovccv na nmogili scstankih in manjših shodih. pri katcrih so biii tudi poslanci navzoci, poročalo *n tudi po časopisjirpisal-o, a sc ni v'/elo za resno, ampak sc jc mislilo. to so samt» posamezni slučaii. kateri sc pa ne da'o preprečiti. V Cianku sc onienja. da do- seza vojni davei; v Angliji do 90%, ne pomisli sc pa, da jc tnm vsa valuta, ka- kor pri nas zlata valuta, in dn se je tarn pobiral ob času vojnc ne pa 2 ozirunw -I leta po vojni, kakor pri n;;s. Ako bi se pri nas vzela za podlatfo odmeritve voj- Kcica davka zlata krona oziroma pred- vojna vrednost damo trgovci rsidi J00^ dnvka na vojuc dobičke. sem pa ?e v tiaprcj prcpričan,. da bo država slahu odrczala, kcr pri dcvclvaciii vahite ni- nia nobcdcn podjetnik, kateri s prcirnC- ninami trgtijc dobička in sairio, ako je posebno trgovsko naobražcn. sc eventu- alno obvarujc izgube. Navajam san;o tr- jrovino sosedne države Avstrije. (o prc- pasti trgoviu v Rusiji je pa itak vsako k'ovorjcnje odvee) kateri so sicer mili- ionarji, ampak trgovine so praznc, to- vamiškc zaloge so pa samo inozemski'Ji tvrdk, katere propadaio v tuji valuti. Tvrdka (lenigros, katere delnicc stanei(] nominale K 200 prcdvoino vrednih, sta- ncjo dancs K 3570. t. j. K 2.24 v zlati v;v- luii oz. v stari valuti. Dividende sti jc zadnje posJovno leta plačalo 25% to ie starih nfi v od delnicc iz Cesar se da sivlcpatl kakšno je namrcč stanjc trgo- vtri v Avrstrijir kjer je še lani notiraia va- luta v Curihu ravno toliko. kakor letos raiša. Po trgovskeni sliodu v Ljubljani se nas je vec trgovcev i/- Ljubljane, ka- kor tudi iz province zbralo pred neko sejo. OovorHi smo o tem shodu ter sc jc ndv naroden postxstnik in trgovec iz deželc iznizil proti shod\i m takctn nr,- stopu. odločtto mu je pa po.«asnil nek od- ličen liiibljanski trgovec, ka.terega žc davno umrli oče je imel veliko trgovino v Ljubljani, da če bi njega citirali na sod- isijo. kcr nr bilo slucajno na nekem Mag-s v oknu jistka, kakor knkega ničvredne- ža, bi bil driigegi». innenja in ko jc siišal še več takih shicajev je ntirmil in se začel z »jašim nastopom strinjati. da se pj vsaka beseda pri takth nwsaft ne da va- g'Ui oz. cenzurirati, jc Pa tudi sarno oti sebi nmevno. Da inia vlada odi)rta u^esü. za pritožbe, se mora žal konstatirati. da to ni res, ampa.k vse pritožbe 0 dav- Jvu po preobrat.u so od prve do zadn.k ck'- daues še ne Tešene in če bode da- nes tudf rešcna in če se komn vse po- vrne, dobi radi padea naše valute samo M obresti -nazaj, tako da s tem sploh nih- če vež ne racima. Da se zu nas trgovec zavzaniejo naše institucije; k pa same ob sebi umevno, in bH fc že skrajni ča.v s>ccr bi pii bila vsaka orsanizacijr» in ö- gromni stroški, katere ?jriSDCvn:r,.\ odr več. KJ. Sti-rmecki. SPOMENICA Zveze ioüu*tr?.fcev na slovenskem ozoid- flu Kraljevinc SHS v Uublfenl. (Dalie.) Driižbe z o. z. naj St- obdačijo po t. poglavh: tedaj, ako njih napravna glav- Strao 4. > NOVA D O B A «___ ¦-. i-v A7 Poštni ček. rač. 10.598 1ai specke dr»žairne pazpedne Iot©r»i1o, Mien ne presejja 4,000.000 K, t. i- 1 rniK- jon Din. Sele uad to mero na.i se dn17.bc z o. z. obdačijo s posehno pridobnititi. Sliona preiiKMiibn se jc no nasih infoi- macij'ih uveljavila tudi v eeškoslovaškr republiki. Dosedaj se vedno veijavna ifoločihia meja po 1,000.000 K ie dalcko preuizka in nikak'or lie odgovarjn vet imsi valuti. Denarna vrednost teh zmc- j skov od'Kovarja prilično predvojneirm znesku po 25.000 K. iPri|x>miniani(}, da Tte vidimo zadržka. da bi se zsora.i označe- m;i mejna mera napravne tflavrice nu določila se dokaj višie. Davek na poslovni promet. Prkirir/ujemo se rxpctovaniui slv;n- n:m preillotfom, da se davek na poslovni promel splošno pavšalira in da se i:ki- ne prcdiozitev knjiK opravljene.n'a pro- rncta. Pavsaliranje bi se niojjlo izvesti »a ta nacin, da se pobira ta davek vdo- ločenem raztncrjii do pridobnmo pins tlržavne doklade. Vendar sinatranio, da naj se prometni davek sploli priznav^ !c kot začasen ui naj bi se ukinil, člm ozdravtjo državne finance. Z^odoviiiit ie dokazala. da je davek na poslovni promet daveno breme. ki skrajno ne- utfodn-o vpliva na podjetnosl in na ra^- voj industrije. Zlasti wira ta davek dc- iitev dela (Arbeitsteilung), ki je bistvo uapredka v vsem jndustrijskem delti. Zvišnnje dr/.avjiih davkov. Opetovano se io v .sleuniein č.isu čiilo, da stremi iinanuia unrava za J00- odstotnmi zvišanjem vseh državnih da- vkov. 1P0 vesteh unevnikov se jc /a- devni predlo^ v liuančnein komitcju >:a- vrnil. Ker pa moraino pricakovati, da finančna uprava dosiedno vz-traja na svojr zahlevi po povisanii! davkov, za- (0 opozarjan'O. da bi nadaijno zvišanje tlavčnih brenien ponienjalo :iaravnost propad vsake industrijc v Sloveniji. O- menili smo že, da konsuiniraio že ^ ob- stoieei davki normalno W%> do !<*% bi- lančncga čistejca dobičkj. !>a je taka Tiavedba pravilna. more potrditi vsak finančni izvedencc. ki pczna mati'rijo posebnc pridobnine ter naših avtonojn- nih - čaka. V tem zazvoni teiefon. žeua rado- vedna kdo želi .ijovoriti z n.ienim sopro- Kom, stopi k telefonu in so osrlasi. Toda kaj pa jc to? Z obeli strani sc je oslasil odgovor: »Tukaj sospa Zesce!« Zeni so nista skregali, rieKo napravili sestanek in dvijinili tožbo za ločitev zakona iadi bigamije tnoža. Ono, ki ffa je oosetila v ^araži, je Pesce poročil leta 1919, ono, ki se ie o^lasila pri telefonu. Da leta I9^?L — Pesceta, so zaprli. Nadzorovanie iz zrakoplova. ;V\ed Londonom in Sonthendenoni se ffradi nova cesta, a delo nadzonijejo uradniki iz zrakoplova. Doslej ic .kontrolna služba zahtevala prcce.išnje število uradnikov iii nckaj tednov časa, med tern, ko se r. aeroplanom in s pomočjo foto^raiičnih aparatov lalrko vse to izvrši v pol we. Potosraficni aparati so tako konstruirani, da so vse oblikc jasne. pa na.i-si bo vrc- me solnčno ali obliicno. Lastnica in izdajateliica: Zveziia tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. IZdvard Šimnic. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Dva vivüska s©^a dobro ohranjena. po 420 in 450 litrov, *e proöasta. Naslov v upravi »Nove Dobe«. Stille ei jiii o pri boljši rodbini, »e išfcc. «^ * Naslov v upravi »Nove Dobe«. "* Razšipjajte Jovo Qobol Cenj. občinstvu naznanjam, da izdelujem na rnestnem pokopališču iz svežih in umetnih rož. — Vojta. 382 D ft fli ft A 4*111 ft 1 1/> ^a< Ps'irn(-rno za rllSuSlUU stavbigča (8 stsvbiSč) 1 VUVH1"« se proda _ ponudbe sprejema in daje pojasniia do 25.!V. A. Cvahte Celje, Krekov trgr 9. 385 Pekovskega uojencn 381 5--1 sppejme V» Bizjak in drugs, parna pekarna v Rogašk! Slatin!. Izjava. Podpisani Anton Feldin preklicujem in obžalujem s tem vse nere.snične in žaljive govorice, ki sem jih širil 0 g. Ivo Cater in njegovi soprogi ter jav- Ijam, da so bile vse te govorice neres- nične. Anton Feldin, 384 posestnik, Proseniško 1 ob j. ž. ßanka sprejme takoi nekaj mlajših vir>LLdLxi.iIco^r za korespondenco in knjigovod- stvo. Pogoji: strokovna izo- brazba in slov. narodnost. Pismene ponudbe s spričevali pod »Banka 4« na upravništvo »Nove Dobe^. 385 2---1 Novi dobri ^Kwalni stroji ter Plieuniatrikeza kolesa se dobivajo po konkuteneni ceni pri mehanikuMetod Žiči-u, 354 Celje, Glavni trpj 16. (,»-5 Proda se dobro ohranjena dvovprežna Isočija. Naslov v upravi Nove Dobe. 4—1 Brivnica Koštomaj Prešerr.ova ulica 19^. Prvovrstna in hitra postrežba. 376 ! Zjtilžane cene. f 3-2 L72 Naznanjam cenj. občinstvu, I —I. da scm prevzel gostilno pri 9Grozdu' na Deükovem trgu. ToČim prvovrstna vina, kuhinja iz- borna, postre2ba točn?i ter se pripoc-iCam Adolf VolsM. 1 flndrej Oset \ 332 maribor 10~5 ; flleksandroua c. 57 Telefon 88 trgovina at cBeželniml prSdelki, drvtni, prcmogom ter vinofn [ se priporoča za nakup in prodaja po najugodnejSih cenah. , Brzojav: Andrej Oset Maribor. ; Lovske puške raznoyrstne, najmodernejše In naj- finejše, izdeluje slov. puškarna Janko Sornik . Uvozno dovoljenje prcskrbljuje tvrdk« 317 sama. 10—7 IzSIa ie 3. &teviSka ^^/\lvU EL mesečnik v ruskem, hrvatskern in s!o- venskem jeziku. Cena za posa- mtzno Stevilko 4 Din. Dobi se pri tvrdki Gori&ai* & Leskovšefe in Raschu v Celju kakor tudi v vseh 359 knjigarnah v Jugoslaviji. 3—2 Državna borza dela v Maritooru. Tdcfon 51.215. StatijB delDiucgfl trga od I- da 31. marcs I9ZZ. Stolna ill. 9 Ponudena Dela je Posredo- Delojena Ncza- j mesta Iskalo vanje razpolago posleni S1 Skupftia poklicev _ „ _ --_-- - _¦ ¦O '^P "^*^ CX3 *^J JxC ~ <^J ^- ^Ä C%3 '^ ^lf^ tt) .......---- | i ill 1 Poliedeistvo in gozdaretvo . . 181 34 215 124 9 153 42 6| 48 1901 34 224 154 3] 157 2 Rudarstvo.........--------------• 2 - 2 2, - 2 21 - 21 0 _ g 3 Plavžarstvo.........__ _ __ _ — _ _.__ — _—.__ 4 Vnnarstvo......... 5- 5 2- 2 1- t--- 2- 2 5 Kamena, prcteca, mil. in steki, inflstrija . 19 - W-------------- - - - 13 — 13 ~ - -6 Kovinarstvo.........22 - 22 19 - IS 5 - 5 ^2 - z2 29 - 29 7 Indu^trija za stroje.....16 - 16 23 - 2? 5 - 5 12 - 12 28 - 28 8 Lesna in rezbarska industrija 31 - 31 18 - 1* 8 - 8 23 - 23 24 - 24 9 lndus>rija za kavčuk ...••. — — — — - — — - — — — — — _. ic iiidustrijaza Düd.usnja. knž, šieiliitl...' . 2 - 2 8 - ? 3 - 3 3 — 3 it - till Tekstilna industriia.....„___._____- — — — — -----12 T.ipetaistvo........ . .'. i -•-• 1 1 - 1 — — — 1 - 1 2 - 2 •*3 Industrija za obleko in H5p .12 5 17 18 i 26 9 3 12 2 4 6 39 11 50 1 14» 'Papirna industrija......— — _ — - __ — _ — — — — — — 15i Industrija za živila..... 4 — 4 23 - 2 8 - 8 - - — 37 — 37 Ifc Gostilmska obrt....... 5 29 34 6 43 49 2 13 15 3 13 16 19 32 52 17 Kemična industrija.....- - - 1 - 1 - - - — - - 1 - 1 18 Stavbarstvo . . ......44 - 44 8 - 8 2 - 2 42 - 42 17 - 17 19 Grafične stroke....... 2— 2 — — — — — — 2— 2 - 1(1 20 V razlit-nih oörtii» se flaisajajoö prtlia . . u 6 20 28 5 33 6 5 11 6 - 6 37 - 37 21 Treovsko csobie......- 2 2 7 5 12 1 1 2— 2 2 15 9 24 22 Dmnarji '........ 85 14 99 91 23 114 58 17 75 15 - 15 78 171 9^ 23 Prometni uslužbenri ..... 7 - 7 17 - 16 1 •- 1 4 — 4 1/ - 17 M Oospodinjsko osobje .... -21171117 114714' - 66 66 1 84 85 ^165108 25 Prosti poklici........- 5 5 15 7 22 1 ; 3 - 3 3 17 2C 37 26 Vajeiici...........23 - 2: 16 4 2' 6 - . 6 42 - 42 61 22} 8: Skupaj . . . j»75]21?||68 \\i7 «i|67h|i60 113 73|f 2 14<|S4.|60oJ22lj(82» Promet od 1. 1. do 1. IV. 1922 |87Üj536||l4iJ6|,H63|b49J|l7l2|j^j^4J|612| | - j|- | - --|~ Gostilničarji, kavarnarji in vinogradniki POZOR! Trgovina z vlnom ¦ SloveMjgfadču ** Naznanjam, da sva se z mojim kompanjonom A. Osetom raz- družila, ter vodim naprej vinsko trgovino v Slovenjgradcu sam, ka- tero sem si kot lastnik večjih vinogradov in kot spoznavalec vseh boljših vinorodnih kraiev upeljal tako, da lahko v vsakem Casu mojc cenjene odjemalce postrezem z najboljšim blagom. V zalogi imam: SMuSkateSjec, graäevino, («*«Hwg) burgundec, «ramintic, sipon, vino v stefefemcafti (bute>jke) in dVuga bol^a namizna vina iz vseh boliftih vinorodnih krajev. Kupujem vsa najbolja vina od producentov po najvišji ceni. Se priporoča in želi vsem starim in novim odjemalcem vesele velikonočne praznike. Fr&tilO CdtljRO«