Posamezne Številke: Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO se or ha * v Mari* boru. Jur‘ivuva ul. .»t« 4» i. nadel rop j o. Telefon intmjrb- .št. !w UPRAVA »e nahaja v Jurčičevi ulici at. 4, pritličje, desno. Telefon at. 21. — SHS no*tnoeeJcovai račun štev. i 1 /*t»7 Na naročila brc/ denarja ae ne ozira. Rokopifci Se oe vračajo- bVv, \arirrr n wr\v ■ n' ■.zzrnriKCr rrao’Tri '*•' .'iVKJ Slovanska politika. Maribor, 11. aprila. Povodom sestanka avstrijskega kan-č orja dra Seipela z Mussolinijem, ki se ^a^n,ie dni velikonočnega tedna v Milanu, so so italijanski listi obsežno Pečali s problemom Avstrije. Najznačil-komentar k pogajanjem je prinesla a»istovska »Epoca«. Ta list pripisuje ^ .anskemu sestanku velik pomen. Av-^n.ia mor a ostati — piše »Epcrca« — klin ®d Češkoslovaško in Jugoslavijo, da * 0 onemogoči nastanek velikoslovan-'°Sa bloka med vzhodno Evropo in Bal-vailam- Zato pa je treba ozkega sodelo-med Avstrijo in Italijo. ČeSko-Sv^ka im Jugoslavija morata opustiti °J donavsko-balkanski načrt, ker bo lr ohranjen le na ta način, da bo Avstri-Za vsekdar ločila Čehoslovake od Ju-^Vanov. (Citiramo po čeških listih.) ^ ■komentar »Epoce« sicer ne pove nič j.. e8a, česar bi ne bili že povedali ita-šlrpflS^i' državniki liberalne in fašistov-jjejJ ^Merj, vendar pa ga jo vredno za-g e5siti. Znano je, ,da Masaryk in Beneš Mreno delata za izvedbo Masarykove n0i'1^e nove Evrope, ki se naslanja na jQ -ieno zvezo in gospodarsko kooperacijo ^ držav. Se pred par dnevi jo iz-g V P rezident Masaryk v razgovoru s Sk-p® publicistom dr. HanneSom Id: »Prepričan sem, da bi ožja zveza 5?ed mo re^nji prodov in držav,- želo koristila evrop im K Seveda bi morala ta zveza d? i!1 1)ovscm mirovne tendence. Upam, Zvp ° antanta začetek take mirovne Ze> ki bi najbolj varovala interese Pogajanja med Radičevim blokom in radikalci se nadaljujejo v Zagrebu. Manjšimi državami, ki tvorijo v Evropi čisto posebno cono malih narodov.« Malih .^asaryk°ve izjave in' izjave italijari-j,.1 državnikov kažejo dve različni sme-ž ^Vr°Pske mednarodne politike, pravic rav dva različna svetovna nazora. Tu V(dlT Pr'mer^af:i ^z°P°va basen o '"bo M a 'Vna, ovci. Masarykova politika je ker temelji na filozofiji hubi rci®' ".ion najvišji ideal je modro 'Mvično urejena človeška družba, *%t. Mir,ri'lum’ "rejena Ujd , d narodi, svobodna kulturna tek-Pra fv0spod«rski boj v okvirju socialne To je idealistična zasnova isj^ap1 narodov, ki morajo v samem sebi k0r ' Vn-rstva pred imperijalizmom, ka-0dtoaa’^ ovca pred požrešnim volkom tika , Masaryk-Beneševa mirovna poli-2vezS l)ov-som konstruktivnim smotrom: in Malih držav kot jez med vzhodom dom, obenem pa gospodarska ko- proti Zapna 1’!a med njimi v obrambo It aMnu velekapitalizmu. dilno n"1-4 zas*'°T>a v Politiki drugo vo-svoje druge interese. Ona gradi ii^mu mR na'1odno oduošaje na imperija-cijam’. . j Aa utemeljuje- s svojimi tradi-Zttači]n'n potreh° narodne ekspanzije Slovar.tp ^e’ da Italija vedno povdarja koli rt a nevai’nost in da hoče kar naj-biti j ,.Z v°jitl slovanske države ali za bolitik'11 ln6<^ 71 .ie- Pred vojno slovanske k'ja s ° DavidovAčem. i. * Republika ali banovina — vseeno! lIRaJdičev delegat dr. Maček je glasom 1 poročila iz Beograda podal novinarjem r med drugim sledečo značilno izjavo: • »HRSS zahteva upravo in vlado naro-' idia. To snuo mi nahvali za republiko; ako pa kdo hoče, naj bo to banovina, pa, naj bo banovina. Iz tega ne bomo ! delali vprašanja. Glavni cilj našeifla [‘prihoda je sporazum.« Torej — za ban-. eko čast se bo tudi Radič požvižgal na frepnbliko. Sijano je vlekel Radič že [/štiri leta hrvaške kmete z republiko za ''BOS. Samo v švrho informacije! Z bobni j ita čmelamli so blokaši in naši 'klerikalni [•listi naznanjali strmečemu svetu: spora-’. zum med Srbi in' Hrvati je prod durmi! ! Že smo gledali v duhu, kako se objemata pašič in' Radič in kako lepo složno Se- V r,dita Skupaj na min. stolcih. Pa zdi se, f.da je bilo vse to veselje preuranjofio. ^Radičevi delegati so se vrnili v Zagreb, r;kjer so jih pričakovali Radič, Korošec »an Spaho. In že se razglaša, da je b>i cilj .potovanja Radičevih delegatom samo |>iinformativttega značaja«. Dnevna kronika. r Tovarišem Tri gla vanom la Zagreba. S.fEajništvo JAD »Triglav« v Zagreba ob-| vešča Bvoje člane, da traja redrio vpisovanje v letni semester od 6. aprila do 19. »'aprila. Prošnje za menzo in stanovanje je [■ivložiti čimpreje. Za razne druge infmna-fcfeije je tajništvo članom na razpolago, f Za odgovor naj se priloži znamka Tajaik. ji — Nova raasdelitev državnih prog. tlDirne 15. aprila stopi v veljavo ,v smi-|fs3iu sklepa mimistrelcega sveta nova raz-;de5iterv državnih prog. Mnogo prog, ki ?Bo dtosled spadale pod zagrebško direk-ftijo. pripade po novi razdelitvi subo-ftiski direkciji, tako sledeče proge: Bcod - Vinkove! - Bogojevo; Vinko vet-{Brfilaa; V in.kovci-Žu panja; Vinkovci-ijlGahoš-Osijek; Str. Vrpolje-Osdjek in .0«jak-nalj. Vse osobje ostame aačasno •.ffla svojem mestu in je podrejeno snbo-jtaški direkciji. Postaja Brod spada pod teirbotiško, Kurilnica in delavnica pa o-•erf;aneta še nadalje pod1 zarebsko direk-f iedio. — Država je kupila otok Lakrum Otok rliakrum je last kneginje Windisch£r«ta. ijfVilada ga je nameravala prvotno kot .'feaifa&IrarSko last zapleniti. Ker pa s-3 kneginje ne srrtatra kot pripadnice Habsbur-Jeanov, se je dosegel med našo drZavo in kneginjo Windischgratz sporazum tako, ■ Ha odkupi država otok Lokrum za 11 fcailijonov dinarjev. — Direktni železniški promet med fFurčljo iri Jugoslavijo. Med otomansko to jugobIo vensko vlado se vrše pogajanja glede uvedbe direktnega železniškega prometa med Turčijo in Jugoslavijo. Pogajanja so v toliko uspela, da bo že s J. junijem' tl. uveden direktni promet za . tfsebrte vlake in osebno prtljago. Za tovorni promet bodo veljavni medrtarodui tovorni listi, ki so v veljavi tudi v prometu z Nemčijo, Madžarsko in Češkoslovaško. — Inozemski premog za železnice. Od preobrata'do danes so krile vse jugoslo-venske železnice potrebo premoga iz domačih rudnikov. Lo za nekatera industrijska podjetja je bil dovoljen uvoz inozemskega premoga. Zanimivo pa je, da je vlada sklenila od sedaj naprej tudi na železnicah rabiti inozemski premog ter je v to s vrh o stopila v pogajanja z nekaterimi angleškimi in rumunskimi rudniki. To pomeni popoln preokret v dosedanji gospodarski politiki, ki je bila velika nasprotnica uporabe inozemskega premoga. To pa je dovedlo do tega, da se naš promet M mogel času in potrebam primerno razvijati, ker naši domači rudniki niso producirali dovolj premoga. Cesto so morali izostati tovorni vlaki, ker jo primanjkovalo premoga. Razvoj naše domače industrije stavi na rudnike nove zahtevo in’ tako je bila vlada končno prisiljena, uporabljati na železnicah tudi inozemski premog. Domači premog bo odslej naprej izključno le za domačo industrijo, ker je za to po svoji kakovosti najbolj pripraven. — Jugoslovenska svobodna cona v Solunu. Te dni je predal grški poslanik v Beogradu naši vladi protipredloge grške vlade glede vprašanja proste jugo-slovenske cone v Solunu. Predloge grške vlade bo proučila posebna komisija strokovnjakov, ki mora svoj posel dokončati še ta teden. Obstoja pa upanje, da bo skoraj prišlo do sporazuma v tem vprašanju, ki je izredne važnosti za naše celokupno gospodarstvo. — Velik požar v vojašnici v Čacku. V vojašnici v čačku, eni najmodernejših in najnovejših vojašnic v Srbiji, je nastal v sredo zvečer požar, ki se je bliskovito razširil na vse zgradbe. Ker v colem okraju ni nikakega gasilnega društva in sploh nikakih ognjegasnili priprav, je bilo vsako reševanje skoraj izključeno. Vojaštvo se je eicer trudilo, da bi ogenj lokaliziralo, toda breuspeš-no. Posrečilo se je samo izprazniti skladišča in’ rešiti zaloge. Škoda presega 10 milijonov dinarjev. Celjske vesti. Mladinska Igra. Naraščaj Sokola v Trbovljah priredi v soboto, dne 24 trri. v celjskem Narodnem domu otroško igro »Iz kraljestva palčkov«. Ker jo čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma, se igra zlasti mladini prav posebno priporoča. Antialkoholria razstava v Celju. V nedeljo, dne 8. trn. se je otvorila v Cilju od izobraževalnega društva »Svoboda« v prostorih mestne osnovne šole aniiaiko-holna razstava, koje obisk je bil zelo zadovoljiv. Na podlagi slik jz Nemčije je tolmačil med. Mikic zle posledice alkoholizma na poedine človeške orgatfe. Pod vplivom razstavljenih tabel, si je več 0-bi skoval cev naročilo razne antialkoholne brošure. Razstava se je zaključila v torek s predavanjem med. Mikica, ki je s pomočjo skioptičnih slik govoril pred maloštevilnim poslušalstvom o učinkovanju hroničnega alkoholizma na človeške organe, zlasti na spolne. Kap je zadela dne 10. trn. v gostilni Čoh v Celju starejšega človeka, (•.ojega indetiteta doslej še ni dognana Nereeleu trgovec. Ivan PungeršeE, 24 letni mesar iz Ostrove, je kupil v laškem okraju drva. Ne da bi jih' prodajalcu plačal je ista naprej prodal ter izvabil od tvrdke Kodre in’ Batič skupno vsoto 21 tisoč kron. Radi goljufije je bil oddan V preiskovalni zapor celjskega sodišča. Snrovež. Pred celjskim' okrožnim’ sodiščem se je zagovarjal dne 10. tm. Jos. Žlender, 22 letni delavec iz Pilštanja, ker je v neki krčmi v pijanosti sunil z nožem brez povoda Mavricija Hirša med rebra in ga težko poškodoval. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Sokol- o »Sr*1 "<( Studenci priredi v soboto dne 14. i ■ začetkom ob pol 8. uri zvečer v Sf .kem domu domačo zabavo, združeno z nastppom naraščaja, gojenk in dece. Ob tej priliki se tudi izroče članom diplome Osješkega zleta. Nadejamo se, da nas posetijo i tokrat naši prijatelji iz Maribora in; bližnje okolice. Zdravo! \j Ferijalni Savez. Pogosto slišimo tožbo in’ pritožbe, da ima naše dijaštvo premalo mladostnega ognja, premalo idej in idealizma. Naša omladina kaže znamenje utrujenosti. Ne bomo raziskovali, koliko je na tem resnice. Vsi pa vemo, da naše dijaštvo dorašča v. težkih razmerah. Omotni in moralni položaj slovenskega dijaka ni bil nikdar preveč ugoden, toda v dandanašnjih splošnih razmerah je uprav žalosten'. Dijaštvo si mora prikrajšati marsikako potrebo, odreči se marsikateri želji, ki je bila v normalnih gospodarskih razmerah vsaj večini dijakov dosegljiva. Ni se čuditi, če mladi ljudje pešajo. Samo duševni heroji zmagujejo nad svojimi razmerami, a teh jo malo. V drugih pa mora počasi ugašati mladostni ogenj, in idealizem se spremeni v težko resničnost življenskega boja. Naša javnost se za dijaštvo, za naš inteligenčni naraščaj ne zanima dovolj. Dijaštvo prepuščamo zasebnim razmeram in slučaju. Drugod store veliko več. Zopet je treba postaviti za vzgled naše brate Čehe. Češka vlada kaže za dijaštvo zelo mnogo zanimanja, o čemur sc lahko prepričamo iz čeških listov. Vlada podpira z denarjem in z raznimi ugodnostmi dijaške ferijalne organizacije in pospešuje počitniške kolonije. Ne smemo pa državi oz. vladi naprtiti vse skrbi za javne interese dijaštva. Zasebna inicija-tiva je tako bogata in širokosrčna, da imajo češki dijaki povprečno večje ugodnosti kot jih ima naše boljše situirano dijaštvo. Sedaj se nam ponuja lepa prilika, da pokažemo Svoje zanimanje za dijaške težnje. Ferijalni Savez bo ta teden apeliral na vse prijatelje dijaštva, da mu raa-terijalno pomorejo pri izvršitvi naloge, ki ga čakajo v počitnicah'. O tem smo dobili iz vrst našega dijaštva sledeči poziv: »Vsako leto poleti naša mladina pod okriljem Ferijalnega Saveza ven v naravo, v druge kraje naše lepe domovina, da proučuje razmere in šege naših bratov onkraj Sotle in Save in da si oddahne od dela med šolskim letom. Da pa tudi revnejši dijaki lahko potujejo, za to ne zadostuje, da da država članom F. S. 75% na svojih železnicah in parobro-dih in da imajo člani še mnogo drugih potniških olajšav, ampak je treba predvsem: tudi skrbeti, da dobijo hrano iri prenočišča zastonj. Zato ustanavljajo dijaki v vsakem večjem kraju skupna prenočišča v šolah, in kjer je mogoče, tudi menze. Tako je opažati tudi pri iias intenzivno gibanje nekaterih dijakov, da ustanovijo prenočišče in menzo. Z,i to pa jc seveda treba denarja ift zopet denarja. In kam naj se obrnejo drugam, kakor zopet na občinstvo? Apeliramo na dobra srca Irt na prijatelje mladine, ki je danes žal tako zanemarjena in sama sebi prepuščena. Pa vendar se fle ukloni, ampak je po večini še idealna, Se ni pokvarjena od naših notranjih razmer. V njej še počiva sila, iskra samo, toda iz te iskre nastane lahko velik ogenj, sveže delovne moči za hašo državo. A te sile je treba buditi, in ravno buditeljev je malo. Naša mladina se skuša danes sama odgajati in iskati pota k 'ciljem, k Svojim- idealom — predvsem pa pota v boljšo bodočnost. A težko, pretežko je to za njo. Zato jo podpirajte pri njenem delu, gmotno in’ moralno, ker zaslužila bi pač večjo pozornost. V mladini je bodočnost, zato jo čuvajte in podpirajte, da bomo krenili boljšim' časo.m: naproti. Prijatelji mladine, na dan!« Z veseljem objavljamo ta apel in’ za-eno opozarjamo na prireditve F. S. v našem mestu, ki smo jih že naznanili v listu. Omogočimo dijaštvu, da si odpočije v prirodi, da izkoristi počitnice za svoje zdravje in obenem za spoznavanje naše lepe domovine! Čimbolj se bomo poznali, blažji si bomo, bolj bomo videli svoje dobre strani in si lažje odpuščali napake in slabosti. Mladina bodi nosi tol j bratske spraVe! Podpirajmo tedaj delo Ferijalnega Saveza gmotno in moralno. Želeti bi bilo, da se oglasi kar največje število Savezo vib »dobrotnikov«, t. j. takih, ki se obvežejo sprejeti vsaj na dva dni kakega dijalir ali dijakinjo na stanovanje in hrr ' telo, prijatelji dijaštva! Mariborske vesti. Maribor. 12. aprila 1923» m f Alojzij Eigl. V sredo, 11. aprila ob' pol 20. uri je nenadoma preminul g. Aloj' zij Eigl, metteur iri odgovorni uredaik »Marburger Zeitung«. Rojen, 1. 1859 V Iglavi na Moravskem, je stopil 1. 1877 V uk v tiskarno Gustava Rippel v Iglafi, kjer je ostal do leta 1889. Nato sc je pt'«* selil v Maribor, kjer je stopil v tiskafn® Leopolda Kralika ter prevzel mesto met-teurja »Marburger Zeitung«, katero službo je vršil skozi dolgih 34 let z njemu lastno vestnostjo in natančnostjo vse do svoje nenadne smrti. Obenem je vršil službo odgovornega urednika »Marburž**? Zeitung«. Ves čas svojega službovanja ^ Mariborski tiskarni je bil zaupnik sVOf jih tovarišev, poverjenik podružnice skarske organizacije in blagajnik za plačevanje potnih podpor. Deloval 3® tudi v socijalistični politični organizaciji Med tovariši, katerimi je bil vedno do* ber učitelj in kolega, kakor tudi vf predstojnikih, je užival pokojnik veli* ugled. Skromen v svoji zunanjosti, je bil ■7 ' —*** » ‘-'»UJI Li U HCHlJUOHl J pokojnik mož blagega srca in globoke«* znanja v svoji stroki. Bil je eden oni« starih osivelih borcev za delavske Pr9| vice, ki je z vztrajnim delom pomaž«‘ zgraditi danes nepremagljivo organi^®'’ jo grafičnih delavcev. Bodi mu ohranj^ blag spomin! m Še nekaj o občnem zboru kovin*1'' jev. Prejeli smo iz občinstva: Že v dv®» listih je bilo čitati o občnem zboru tH" kajšnjih kovinarjev. Pribiti je treh* tukaj, da so se Nemci, do česar imaj® seveda pravico, kakor vselej, dobro P1*1 pravili na občni zbor in že vnaprej dol®’ čili odbornike, pri tem ko so se n8® zbali dežja in še tisti, kar jih je priš^,’ so volili v predsedstvo Nemca. Nemcih se opaža narodna zavest in trenost pri delu, pri nas pa glupa vednost in slepo klečeplazenje pred tu3' ci. Značilno za to zborovanje je tudi der stvo, da se je zborovalo samo netnšfc0' Ko je g. Razinger, imejitelj prej Tei»e?' love delavnice, začudeno vprašal, ^1° smo, ter povdaril, da je uradni je®*-vendar le slovenski, je ravno Dadi®11 zaničljivo na Razingerja kazaje vpr*w šal: »Wer ist denrt dieser Junge Meri® * Kakor se vidi, bomo tudi takoimetfovan0 »svoje« morali malo sortirati pri geslu »svoji k svojim«. Kdor ni čisto B'a je slabši kakor Nemec in' prej vrede našega bojkota kot narodne podpore. m Še o občnem zboru kovinarjev. obrtno društvo v Mariboru nas napr°®£ da objavimo, da novoizvoljeni pred«*" nik kovinarske zadruge, g. Fr. Žni“* (ne Žnidarič) ni nemčur, temveč den Slovenec in elan Slov. obrtnega štva v Mariboru. i ■, m Darovi za revnega visokoSolc®- ' Stanko Weixl 2413 aK, neimenovan ^ (. . aK, g. I. Zadravec, Središče, 3000 30 D, neimenovan 1220 aK, neimenoVf 10 D. neimenovana 20.000 aK. Zbirka ( Rušah 60.740 aK in 45 D. Skupna zbir' znaša 164.866 aK in’ 237.25 D, s čeHinr 3 zbirka zaključena. V imenu obdarova?^ ga izrekamo vsem darovateljem P8,31 . krenejšo zahvalo. m Kortcert Sowilski-Rewicz, ki 3® ^ dne 6. aprila preložen, se vrši neprekilC v soboto, dne 14. aprila v mali .^ai dvorani. Domača ljubljanska 11®^^ ki sta pri vseh svojih dosedanjih pih žela obilo priznanja, bosta s nastopom zaključila letošnjo kon^je-sezotfo^v Mariboru. Upamo ifl mo, da bo občinstvo napolnilo n0in. Gotzovo dvorano, dasiravno je P e(}eria* Ških umetnikih velika dvorana ^S- gve-Na vzporedu so slovanski in ^ topip°korno priznal. Uslužben je kot Za» V ^n,ci milosrdnih sestara v Uj-ai? ter 3© radi tatvine že štirikrat ! ^a^Hovan. Oddan" je bil sodišču. ,®°£oskrunstvo. OrožtiiStvo v Kam-^ekd^ naznanil°> da je pred par dnevi fo .Ustrelil iz lovske puške v razpelo, £lavni cesti iz Maribora proti r0^n^tv° j« tipanje, da bodo 11 Šk^f ključem. Posestnik trpi 12.000 l^arca j»Ubl^eili Predmeti. Od 16. do 31. pomiSa r 80 Priglašeni Pri kr. pol. ftneti k v Mariboru Sledeči pred- rla, gi i8®«bljeni: železniška legitima-v&ik; _ i ^ča se na ime Julijana Vrez-istfilcaln,'*aSt* ^ezni Plašč; črna usnjata ^Uko, 6r! fonogramom JK vsebujoč ;*50 J), j a Usnjata denarnica z vsebino '^tatte'nber^0V8^a P°^odba oskrbništva rfco; črna rg’ tzlata ženska ura z zapestrii-^eniporei^^u ata Upnica z vsebino 5 D, 2 glaseč * 1 ’n železniška legitimaci- ji ava n8n- 86 na ime Vinko Novak; ru-^rojaako Jata. „listnica z vsebino 150 D, 'Wia gi sPričevalo gleseče se na ime I-i^^fflea sliko; usnjata rajava * vsebino približtfo 40 K papir mO» ■a j jw iv papir- dokn^^1^^ zastavni listek in veja- li * iK,~Črenti; rumena usnjata denarni-, ,.Iia 40 B in dva mala ključa; k klnučev. Predmeti. Od 1€. do 81. mar-T* oddani pri kr. policijskem tatajj rijatu v Mariboru sledeči pred-na^deni In se zamOrejo od iz-t^ite^ dvigniti: sveženj ključev; zagata aznesa ključavničarskega orodja; M Zai v obliki vericre; naočni- 'Irfiftt rtiklafrfcega denarja; znesek tega deiiarja; zaponka (broša) iz “O©; siva volnena rokavica. D □ OČE □con Pristopajte k CMD! Narodno gledaSil^e Bepertoire: Četrtek: Velika noč. B. Petek, 13. aprila. Akademija Fcrisalnega Saveza, izv. Kulturam umetnost x »Ubijač« v mariborskem gledališču. Prihodnji teden' vprizori mariborsko gledališče znamenito dramatizacijo romana Emila Zola. »Ubijač« (L’Assommoir), ki sta jo priredila W. Busnach in O. Ga-stiricau. O dramatizaciji se je izrazil sam Zola, da je zelo posrečena. V Parizu so jo v kratkem razdobju vprizorili 300 krat. »Ubijač« je ena najboljših ljudskih dram svetovnega repertoarja. Delo obsega 5 dejanj, ki so razdeljena na 9 slik. Nastopa okrog 30 oseb. »Ubijač« je grandijozna slika iz življenja pariških »nižjih slojev«: zidarjev, kovačev, peric, šivilj itd. Od slike do slike se stopnjuje napetost, življenje valovi kakor razburkano morje. Emil Zola je mojster v u-metniškem’ podajanju rasničnega življenja ifi njegova dramatizacija sta mojstru na čast! »Ubijač« bo pri nas podan v moderni režiji in bo nedvomno ena najbolj učinkovitih vprizoritev v letošnji sezoni. Izpred sodišča. Maribor, 9. aprila. Bivši gerent v Zrkovcih, klerikalni agent Rebernik obsojen na 3 mesece težke .ieče. Posestniku Alojau Sel v Zrkovcih pri Majrilbom j-bilo dne 16. decembra 1.1. na dvorišču gostilne »Črni orel« v Mariboru, ko je napregal konja in se je bili za par minut odstranil, ukradena iz voza 'listnica z vsebino 40.000 K in hranilna knjižica na 1300 K. Z obkra-dmini je bil takrat v gostilni tudi njegov zet Janko Šum en jak. Ta pa ni bil v kritičnem času pri vozu in zato ni imel Sel niti najmanjšega povoda ga sumiti te tatvine. Vest o izvršeni tatvini se jo raznesla po Zrkovcih. Izvedel je za njo tudi posestnik Alojz Rebernik v Zerkovcih, ki Selu in Šuttie-njaku ni naklonjen. Rebernik se je za to vest zelo zanimal in se celo o njej spustili v dolg pogovor s hlapcem .Rotorjem, s katerim že par let mii govoril. Na ta način je izvedel podrobnosti in nabral materiijal, da bi se maščeval nad Jankom Šumenj akom. Dne 23. decembra 1. 1. jo v jto svrho sestavil ovadbo na orožniško postajo v Studencih. V tej ovadlbi dolži Šumenjaka tatvine v skodlo Sela . IMiaifioira! je Selov podpis, tako, da je orožništvo iz početka resno mislilo, da gre za ovadbo oškodovanega in takoj uk renili o poizvedbe. Izkazalo pa se je, da Sel ovadbe ni pisal, pač Pa se je ugotovilo, da je pisala na ovadbi slična pisavi Rebernika, ki pa odločno zanika, da bi bil pisal inkriminirano ovadbo. Po zvedeneu pa je dokazano, dla [je pisava na ovadjbi Reberniikova. Sedišče je obsodilo Reberniflca radi hudodelstva obrekovanja na 3 mesece iteake ječe. Igral se je »uradno osebe«. 37'letni knjigovodja Josip Vrabl v Mariboru, je prišel 30. avgusta 1. 1. k Jiulijani Pust v Mariboru, Praprotni-kova ulica ter prosil za. prenočišče. Prenočil je pri Pustov ih' 3 dni. Tretji dan je prišel v dražbi nekega moškega, ki je imel v nahrbtniku kakih 10 kg saharina. VraJbl je povedal Pustovi, daje ustaviil tega moškega v Tomšičevem drevoredu in so izdal napram istemu Icot finančni organ. Tudi napram tujcu se Lje obnašal v navzočnosti Pustove kot finančni organ, ki ga jo zasačil pri ■tihotapljenju saharina ter zahteval od tihotapca polovico saharina, če ne ga bo odvedel na finance. Tihotapec je odidal »financerju« 2 zavitka saharina in mn plačal 1 1 vina. Vrabl je potem ponudil Pustovi polovico zavitka sr-harina_ za prenočišče, za drugo polovico pa je zahtevni 200 K in 1 1 vina. — Pristova Pa je odklonila naikup saharina. Kljub temu pa je Vrabl pustil saharin na mizi ter odšel. Pomene je pri-sel tisti meanani tihotapec k Pustovi, ik*atera m.ii je izročila saharin. Neka;j teflnovj pozneje pa je Vrt^bl tožil Pu- stovo radi plačila 200 K za prodani saharin in tako je prišla zadeva na dan Vrabl, ki se je toraj izdal za uradnika in se lotil poslov, za katere je pooblaščen le uradnik po svoji tdužbi, jo bil obsojen radi pregreška po § 104, a srb. k. z. na 2 meseca zapora. Nepoboljšljiv tat! 221etni posestniški sin' Konrad Hraš v Spodnjih Jablanah, okraj Ptuj, ki je radi tatvine že 2 krat predkaznovan, je v noči 5. marca pri posestniku Debelaku v Spodnjih Jablanah zlezel, ko je na strehi odložil par opek m si naplavil tako primemo luknjo na podstrešje. Od tod se jo podal skozi nezaklenjena vrata v vežo in ukradel deloma, iz zaklenjene, deloma iz nezaklenjeno omarice približno 32fl9 K gotovine. Poskusil je tudi vlomiti v kuhinjsko omarico, v kateri se je nahajalo približno 2000 Iv gotovine, kar pa se um ni po-sreeilo. Nadalje je osumljen, da je v začetku meseca marca in enkrat še prej napoljaval Avgusta Gaj šta, ki služi pri posestniku Francu Medvedu v Cirkov-eLli, pod obljubo izkupička za ttkradeno blago, da vzame svojemu službodaialcu žiito, meso in slanino. Hraš je bil Obsojen radi hudodelstva tatvine na 6 mesecev težke ječe. Še eden! 391etni v Št. Vid pri Planini, okraj Brežice, pristojen krojaški pomočnik Josip Gračner, ki je že 12krat predkaznovan, je dne 5. marca vdrl v stano vanje Štefana Jeriča v Strmcu. V sobi je vlomil v tam stoječo omaro, iz katere so mu je posrečilo,odnesti srebrno žepno uro s srehrnor verižico in Marije Terezijo tolarjem, ročno telutnico, par škornjev, moško srajco, krtačo za obleko in 10 novčanie po 1 Din. v skupni vrednosti 1500 K. Okrožno sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težke Ječe. Obsojen radi oskrumbe! 221etn)i, v Jurklošter pri Celju pristojni pomožni delavec Karl Slokan, je bil pred senatom v tajni razpravi obsojen radi hudodelstva oskrumbe po § 128 k. z. na 1 leto težke ječe. Objave. § Nar. žeL glasb', društvo »Drava* naznanja vsenr svojim pevcem in pevkam, da se vrši v petek dne 13. tm. ob’ 19.15 uri skupna pevska vaja, za katero je polnoštevilna udeležba obvezna. Odbor. § Objava. Na binkoštno nedeljo in pondeljek priredi Mariborsko žensko društvo znakovni1 dan v prid otroške bolnice in’ dnevnega zavetišča. Opozarjamo na to že danes ostala društva in našo javnost. $ Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v soboto 14. tm'. ob 6. uri v prostorih kolodvorske restavracije v Mariboru. § I. Mariborski Bioskop začne v petek s predvajanjem prekrasnega Ijubavnega filma »Ilona« z izvanredno dobro uspelo in izbrano vsebino ter s prvovrstno igro. »Uona« jo drama, kakor se jih le malo vidi, V glavni vlogi igra znamenita igralka Lya de Putti. g Prost izvoz slame. Ministrska kon misija, ki je imela te dpi posvetovanja, je predlagala vladi, naj dovoli prost i::voz slame. Vlada jo predlogu ugodilai ter dovolila neomejen izvoz. j Poslano/ Gospodarstvo. g Sejmsko poročilo iz Maribora z dne 10. aprila: Prignalo se je: 3 konje, 2 bika, 87 volov, 122 krav, 1 tele iri 1 koza. Skupaj 216 komadov. Povprečne certe za različne živalske vrste. Debeli voli 1 kg žive teže od kron 50 do 58, poldebeli voli 40 do 48, plemenski voli 36 do 39, biki za klanje 50, klavne krave debele 40 do 45, plemenske krave 30 do 38, krave za klobasarje 26 do 29, molzne krave 29 do 37, breje krave 29 do 37, mlada živina 33 do 50. Mesne cene:! Volovsko meso I. vrste 1 kg kron 80, II. vrste 76. Meso od bikov, krav, telic 1 kg kron 70. Telečje meso I. vrste 1 kg 76, II. vrste 70. Svinjsko meso sveže 1 kg kron 120 do 14Q. g Novosadska blagovna borza 11. apr. v Din.: Pšenica bačka 452.50, ječmen baški 315, oves baški 2D0, koruza baška 250, sremska 277.50, moka pšenična »0« 660, »2« 635, »8s 250. Tendenca nespremenjena. Zagrebški žitni trg 11. apr. V dinarjih po 100 kg postavno bačka odrt. vojvodinska postaja: pšenica 460—465, koruza rumena 270—275, rž 362.50—387.50, ječmen za pivovarne 325--350. oves 290—300, moka pšenična »0« 675.50—712.50, »2« 662.50— 675.50, »4« 637.50—662,50; tendenca mirna. Poslano gosp. Borisa ArHipova v št, 79. »Tabora« od 8. aprila, je pisano v tai ko vzvišenem in milosti delečem tonu, da ga gledališka uprava ne more eam** trati za resno. Ali radi potrebnega poja*-. nila napram občinstvu in ker so s celo afero spravljajo v zvezo i druge okolno-sti, je potrebno, da uprava objavi sledeča; dejstva: . j 1. V soboto 17. marca zVečer pri pare*}-, stavi, ko je vedel, da ni mogoče radi praznikov tiskati novih plakatov, je poi slal g. Arhipov upravi listek, kjer javlja, da ne more peti več kot dve predstavi zaporedoma in prosi, da se odpovesta obe predstavi 19. marca. Pri tej priliki Sol javil, da bi bil bolan, niti jii priložH zdravniškega izpričevala. • 2. Pri ponoldanski predstavi v Jiede« 1 jo 18. marca, je izjavil, da bo prihodnje^ ga dne pel, če dobi za to izredni honorar 4000 K. Tudi tega dne ni povdarjal, da bi bil bolan, niti ni priložil zdravniške«« izpričevala. / 8. Čeprav* je Kil Honorar od 4000 K, fen terega je g. Arhipov zahteval, popolnoma neopravičen, je uprava vendar skleni la, da mu ga izplača, samo da iz obzira do občinstva omogoči obe predstavi Ma Jožefovo. Kako pretirana in neopravičen rta je bila zahteva g. Arhipovai kot Stalno angažiranega člana, ki je imel jedno od največjih gaž v gledališču, se razvidi iz tega, da te svote, katere je on zahteval za en sam dan, mnogi njegovih kolegov nimajo za celi mesec! < 4. V pondeljek 19. marca §e bil g. Arhipov dopoldne pri vaji, ni pa nikogar vprašal, če je sprejeta njegova zahteva. Iz tega je uprava sklepala, da je sam videl neopravičenost svoje pretirale zahteve, in' ga zato — rtaraviTo — ni še sama prosila, da prevzame neopravičeno j zahtevanih 4000 kron. > I 5. Istega dne, pol ure pred začetkbctf predstave, je poslal g. Arhipov zdravniško Izpričevalo in1 obvestilo, da ife Stare peti. Na to mu je poslal ravnatelj opere kratek dopis, v katerem ga poziva, na} ne dela komedij tik pred predstavo, ter 3a naj pride in poje, za kar bo dobil odo- < brenih 4000 K. Odgovor g. Arhipova, na odprtem koščeku papirja je« bil: »Dogovoriti z menoj Vi bi lahko morali še prej a rte sedaj.« In (5stal Je doma, čeprav pošto ji pri vseh gledalšičih' navada itf pravilo, da igralci, oziroma pevci, iz oti«1' zirov do občinstva v zadnjem trenutku rte odpovedujejo Sodelovanja pri pred"! stavah in da nastopajo tudi, če jao v ree-i rtiči bolni, ter da v najhujšem! slučaj« , markirajo, če nikakor ne morejo peti d polnim1 glasom. Okolno&t, da se je g.«Ar-Jj hipov zjutraj, opoldne iri zvečer tega drtef1 izprehajal po mestu, rte govori za to, d«! ne bi bil mogel vsaj markirati in.omo-; gočiti predstavi. t ^ 6. Pri seji sosveta, ki je obravnavala . njegovo zadevo, je izjavil g. Arhipov, da ! bi bil pel iri da sploh He b? tfil šel Ifi-S zdravniku po izpričevalo, če bi bil z j n« traj dobil 4000 K izrednega hoiSorarjtf, /I 7. Radi vsega tega sta gledališka n« prava iri sosvet sklenila, da Se g. ArBf* pov odpusti, ker je brez potrebe iri protf vseiri gledališkim običajem1 in pravilent1' povzročil našemu gledališču ogromno me* ij ralno iri materijalrio škodo. Iz človek o-1 ljubja — da ne ostane popolnoma brej« i sredstev, dokler ne najde novega anga-; žttia — se je pozneje in na intervencijo njegovega zastopniJka sklenilo, da se od«;, stopa od zahteve po povračilu povzro« j cene škode, ter se mu celo še izplača takoj na roko 12.500 K, kar se je v resni«! tudi storilo. , Ker je po sklonjeni poravrfavi g .ArHi« pov objavil še svoje »Poslano« (»TaBor«J • št. 79), se smatra tudi gledališče razrešeno vseh obzirov proti njemu iri si pri< država pravico tiadal jnih korakov. Iz travedenih faktov riaj izvoli Jav^ nost sama presojati postopanje g. Arht< pova. ‘, V Mariboru, 10. aprila 1923. " ' • Uprava Narodnega gledališča. A *) Uredništvo iie preyzamio odg0‘V0n nosti za ysebin,o.: " ig izdajatelj: Konzorcij »Trbor«, Odgovorni ureduik: 'Rudolf Ozim, SBskas Mariborska tiskarna id. Mihel Zevaco: r m arkiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (68) »RaKumcijiV ali vedi, da ni 'bil ta, ki je rekel, da je navadni uradnik in da sro-ivori v imenu svojega gospodarja, nihče drugi, kot goapod Berryer — p:>li-icijtiki poročnik sam, osebno!« — »VolSka čast, kemočno! — Kaj ti ja pa povedal?« — »Ali te nič ne osupne, da je oni Krožni, ošabni Berryer, o katerem se pro-„vori, da ne govori niti s kraljem, — pri-.Sel k meni in govoril z menoj! — Ali se ti ine zdi čudno? Velepomembno'?!« — »Da, ali čeprav je gospod Berryer mogočen človek in policijski načelnik, vendar bi njegova prisotnost pač no zbegala tako hrabrega moža kot si ti, Poisson. —. Gotovo ti je rekel...« —• »Grozne reči! — Prijatelj moj, vedi, da bom v nedoglednem. časi* visel na vislicah s konopljeno zanj ko okoli vratu.« Poisson’ je začel jokati. — Crebillon ga je prijel za roko. — »Noe, So se zgodi nesreča, ti prisegam, 'da ne mine niti en dan, .dri no bi spil jedne steklenice' v tvojo čast v spomin Najboljšega prijatelja, katerega sem kdaj imel. — Spesnil bom tragedijo...« »Hvala, Crebillorf,« — je prekinil Noo prijatelja ter Sl obrisal oči, — »ali morda 'je pa vendarle boljše, če ti lahko delam drnščiifo?« — »Seveda, to menim' i jaz! — Povej mi torej, zakaj Si v nevarnosti, da te obesijo?« — »Zdi se, — da preti velika ffevarnost imoji hčeri,« — je začel Poisson. »Gospej d’ Etioles?« — »Da, Ivani! — Ali kakšna 'nevarnost1? Gospod policijski poročnik mi tega ni povedal, — ampak, če bi recimo kdo •ftbll Ivano...« — »Ivano — \ibil1! — E j, gospod Berryer menda blazni!« — je vzkliknil Crebulon. »Blazni a]i ne, — izjavil je, da nekatero osebe spletkarijo itf so sklenile smrt Ivane. — In če ona zapade zaroti, ‘ lični jaz zaprt in obsojen1 in obešen kot sokrivec.« — »Ali, — pravzaprav kaka zarota je to?« — »Tudi jaz sem vprašal, a gospod Ber-ryer ni hotel povedati.« — »Zlomka vendar, to je pa res grozno,« — je dejal Crebillon. — »Treba po-j vedati takoj tvoji hčeri!« — »Tudi jaz sem bil tega mnenja, ali gospod Berryer mi je rekel: povem lo besedici Ivani, bo on takoj zvedel in me vrgel v dosmrtno ječo!« — »Obvesti tedaj njenega soproga ali pa gospoda de Tournehem.« — j »Tudi to sem omenil, ali strašni policijski načelnik jo zagrozil, da me pusti streti živega na kolesu, če le komur zinem ; o tem. — In tako imam sedaj srečno na iabero: Strt na kolesu, v dosmrtno ječo ; ali pa vrv okoli vratu.« — »Menda pa gospod Berryer pretirava,] šaj drugače je bolj neusmiljen kot Ne-] ron, hujši trinog od Kaligule. — Kaj j vendar hoče da storiš?« — h »Povedal mi je,« —< je Vzdihnil Noe-Poisson žalostno. — »Govori, častivredni prijatelj, — u-; miri, potolaži za hip svojo žalost in po-j vej mi, kaj ti je razložil gospod Ber-] ryer. — Kajti to mora biti najvažnejše pri celi zadevi, — vozel dejanja, kakor -: zovemo to v tragediji.« —» Noe Poisson si je obrisal od solz za-J liti obraz, — spil kozarec vina'in povzel:” »Evo, kaj mi je rekel gospod Berryer: Gospod Poisson, vi morate in lahko pomagate rešiti gospo d’ Etioles, in tako preprečite velik. zločin. — Pred vsem je gospa d’ Elioles vaša hči in že vaša očetovska dolžnost vam nalaga, da jo varujete!— Gotovo, — sem odgovoril jaz, — in tudi sem pripravljen storiti vse, da odvrnem nesrečo od nje. — Dobro tedaj, —■ je nadaljeval gospod Berryer, ki jo zmeraj govoril kot da jo le navaden birič, — ena sama beseda o tem nji sami ali pa komu njenih najbližjih, bi le pospešilo zločin, to sp pravi izvršbo zarote, — umor ubog« gospo. — In vsled tega smo odločili sledeče: Mi odpeljemo gospo d’ Etioles za nekaj časa in jo varujemo, medtem pa polovimo one, ki ji hočejo škodovati. — Potem jo privedemo zopet nazaj v palačo d’ Etioles. — Ali gospa d’ Ef.ioles ne gre nikoli sama iz hiše, ampak vedno v družbi. — Gotovo ne bi hotela z uami. — Treba je torej, da Vi priskrbite in si zmislite način, kako bi se jo dalo odvesti. — Imeli bomo kočijo, ki nas bo čakala na mestu, katero določite vi, — vi privedete gospo do kočije, nadaljrio ostane naše delo!« — Ko je dokončal Poisson svoj govor, jo pogledal Crebillona s skrbipolnim pogledom, ter ga vprašal; »Kaj misliš ti o vsem tem?« — o »To je čisto jcdnoslavno,« — jo odgovoril poet brez obotavljanja. — »Ako je oni, ki je govoril S teboj, res policijski načelnik, je treba ubogati brez obotavljanja, kajti to pač znači, da je Ivana y, resni nevarnosti. — Ali...« — »Ali? Govori!« —1 »Vidiš, meni se dozdeva, da si ti naj-brže slabo videl. — Morebiti si bil pijan in si govoril S čisto kom drugim, a ne z gospodom Berryerjem. — Iri v tem slučaju moraš obvestiti policijo, — To je, kar mislim'jaz.« — Noe je odkimal z glavo. — »Videl sem gospoda Berryerja stokrat in gotov sem, da se nisem Pijan? —Ne, nisem bil niti pijan, veš predobro, da je v pijanosti še skoro bistrejši.« — »Eh,« — je ironično pripomnil G1,0" billoji. — »In slednjič, Crebillon', hočeš, da ** povem vse? — Kq nem šel k tebi, sc® opazil, da mi Berrycr sledi. — Sedaj Pa red, če ni zadeva res prav resna?!« —' Crebillon je vstal. — i, • »Kam greš?« —ga je vprašal Noe. ^ »ali me hočeš zapustiti?« — »Ne, — ampak, če te je kdo sledil. * gotovo sedaj čaka. — Grem, da vidinl!* In hitro je Sel-po stopnicah. — V prvem nadstropju se jo nahajalo j*' ven stanovanja tudi mala soba, ki J imela steklena vrata na stopnice, — je to vratarjeva soba. — Na stopnicah i* bilo precej temno, ali skozi steki*111 vrata je odsevala svetloba vratarjev«!* bivališča. — Crebillon je pogledal skf šipe in videl, da govori vratar z nek? gostom. — Crebillon se je zdrznil: bil^ Berryer — policijski predsednik. — ,r-In resno se je vračal v Poissonu. ■" »Prav imaš,« — mu je rekel, — deva jo resna, — gospod Berryer je V kaj.« — »Moj Bog, moj Bog,« — je zastoj Noe s solznimi očmi. — »Strli me b°dft obesili in zaprli do smrti.« — »Pogum vendar, — na vsak način J® treba, da se.takoj lotimo dela.« — »Kaj naj storim? — Ves zbegan šeio* »Ubogati, — to je vse. — Poslušaj^ sedaj sem se nečesar domislil. — To W de od gledaliških iger, veš!« — »Gotovo, gotovo, ti si genijaleri vek, — govori!« — »Veš li, kdo biva v tej hiši? — GosP* Lebon!« — Mala oznanila. Trgovski sotrudnik, kot poslovodja podružnice trgovine 7. mešanim blagom, ?e sprejme, takoj pri Josipu LangerSek, Marenberj. 709 Gospodična n boljSe rodbine ?.ell vstopiti kot praktilcantinja Lokal, prostoren, za delavnico, skladišče ali pisarno v Dravski ulici, se takoj odda. Pojasnila Dravska uliea 10. vrata 11. 724 3-2 pil podjetje. Službe želi v kakem mestu, najraje v Mariboru. Naslov pove upravniitvo „Ta bora“. 739 2—1 Spalnica, politirana, orehov les, spalnica iz mehkega lesa ter kuhinjska oprava, vie novo, se po nizki «eni -proda. Mizarstvo, Aleksandrova ee sta St. SOS. 738 3-1 Dva ročna vozička na prodaj. Kolar Fothk, HibiSka ul. St. 2. 727 Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanje v Sodni uliei x eno sobo in kuhinjo S9 zamenja s stanovanjem i dvema sobama in knhuro, ovent. tndi ▼ okolici. Naslov pove uprava. m ■■■■■■■■ Drezurska šola ZA policijske pse zopet otvorjena! Interesenti se naj blagovolijo zglasiti pri: Drezurska šola v Zgornji Kungoti, Maribor. 725 2—2 Katere prednosti daje naša „BERSON” gami napelnikov ia „B E R S O N” goni potplatov 1 Velika oMjtrMjenojt katera aiivajo naši gami napelniki, kakor tudi £umi]potplati dala nam je pavod, da za najboljše adgovore na gornje vpraiaa|e raspUemo sledeče nagrade; 1. nagrada* •••■»•»« 2000 Dlaara 9. nagrada• 1000 Dinara 3. nagrada ••**•••■ BOO Dinara 30 nagrad • • • »pa 100 Dinara 50 nagrad * • • • • po 50 Dinara Odgovori se z ločno nazaako imena in toine adreia po9il|atelja naslavljajo do 15. aprila L I, na naslov; BERSON KauCuk d. d. Zagreb, Vilioaov trg Sliv. 7. Odgovore bade prosodil eden jary reklamnih strokovnjakov, a imena nagrajeaih se bodo naznanila v dnevnikih. BERSON Kaučuk d. d. Zagreb, Vllconov Irg 7. Ravnateljstvo Mariborske tiskarne d. d, naznanja žalostno vest, da je njega dolgoletni zaslužni sotrudnik, gospod Alojz Eigl metteur in odgovorni urednik „Marburger Zeitung“ v sredo, dne 11. aprila 1923 ob Va20. Uri zvečer nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 13. aprila ob 17. uri popoldne iz mrtvašnice v Studencih na tamošnje pokopališče. Maribor, 12. aprila 1923. Tehnično osobje Mariborske tiskarne d. d. naznanja žalostno vest, da je njega nepozabni dobri tovariš, gospod Alojz Eigl metteur in odgovorni urednik „Marburger Zeitung" v sredo, dne 11. aprila 1923 ob V220, uri zvečer nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 13. aprila ob 17. uri popoldne iz mrtvašnice v Studencih na tamošnje pokopališče. Maribor, 12. aprila 1923.