PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
P Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
CHICAGO, ILL., TOREK, 18. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 18,1944
LETNIK (VOL.) LIII
Eisenhower dospel v Anglijo
RUSI 72 MILJ V POLJSKI; UDAR NA CASSINO V TEKU
SILNI STARI OCEAN
PAVELIČ DAL OBESITI ŠESTNAJST ZAGREBČANOV
London, Anglija. — Ameriški general Dwight D. Eisenhower je dospel zadnjo soboto v Anglijo, kjer je prevzel vrhovno poveljstvo nad zavezniškimi silami, ki pripravljajo udar za napovedano invazijo v zapadno Evropo. Iz Washingtona poročajo, da se je Eisenhower mu----
dil več zadnjih dni na važnem posvetovanju v Washingtonu, kar pa ni bilo dosedaj še obelodanjeno radi vojaške tajnosti. V soboto in v nedeljo je imel važna posvetovanja z vodilnimi angleškimi voditelji. Vse zgleda, da načrti za invazijo dozorevajo in da udar pride vsak čas.
Motkrt, Rusija. — Ruska zimska ofenziva se zdaj giblje na vsej črti od Črnega morja gori do Leningrada. Najuspešnejše operirajo armade, ki jih
To je storil zato, ker so gerilci blizu Zagreba pognali v zrak skladišče za municijo. — V' tistem delu Črne gore, ki ga imajo naziji v svoji oblasti, so zdaj ustanovili "Republiko Črno goro".
...	""burkah morje. Iti meč« svoje valove daleč po obrežju ter ixpodkopuje poletno leto-
v»cne h«e ne Long Beech. Long Island. N. Y. Kasneje k, napravili tukaj ESn. predaje ali je-sove. ki sadrsujejo valove.	9 1 J
KRIŽEM SVETA
ŠVEDSKI POSLANIK
ODPOTOVAL IZ MOSKVE
London, Anglija. — Iz. Stockholma je došla vest, da je dospel domov iz Moskve švedski poslanik pri ruski vladi Vilhelm AssOrson. Odhod Švedskega poslanika iz Moskve se smatra pri vseh političnih opazovalcih kot poseben političen dogodek, ki
zna roditi v mednarodnih odno- -——-
šajih svoje vrste komplikacije.
Ruska vlada je že čestokrat v tisku in drugače kritizirala obnašanje Švedske. Podpirala je Hitlerja z blagom, 'dajala mu na razpolago svoje železnice za prevažanje čet in orožja. Zadnje čase je Švedska sicer spreminjala svoje stališče, toda Rusi ne morejo pozabiti švedskega političnega flirtanja v onih dneh, ko je bila za Rusijo najbolj kritična doba. Nove težave, ki nastajajo pa so v tem, da so Švedi zelo nervozni, kolikor bolj se Baltiku približujejo ruske armade. Gotove pozicije, ki jih zahteva po vojni za svojo varnost Rusija v Baltiku so v bližini Švedske in Švedi postajajo radi tega nervozni. Nadalj-na kritična zadevi* je tudi v
Peči na zagrebški črni borzi
Washington. — Kontrolirani-zemunski list Graničar je pred kratkim poročal, da se prodajajo peči na zagrebški "črni borzi" po 30,000 kun in to kljub temu, da je določena maksimalna cena za peči po strogem pravilniku marionetne vlade na 8,000 kun. To priznanje Graničarja razodeva, kako huda je inflacija na Hrvaškem pod vlado Pa-veliča.
SOFIJA BOLGARSKA PRESTOLNICA RAZDEJANA PO ZRAČNEM NAPADU!
SAMO PAR STO
Baragovih Pratik za prihodnja leto j« še na roki. Kdor jo i« nima« naj zdaj hiii. da ne bo prepozen z naročilom 1
BARAGOVA PRATIKA"
za prestopno leto 1944
Letos je povečana za celih 32 ctranL Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Povesta! del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino.
40 CENTOV,
kar je poslati v čeku. Money ordru ali ▼ gotovini na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1849 West Cermak Road, CHICAGO (8), ILL.
"Amer, Slovenec** je vex, ki druži ameriške Slovence od obale do obale.
t
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽB
53
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL
Amerikanski Slovenec
KUPUJTE VOJNE BONDEJ
STEV. (NO.) S
vodi v Ukrajini general Nikolaj Vatutin. Te čete so prodrle do včeraj do 72 milj globoko v predvojno poljsko ozemlje. Zasedle so mesto Rovno, bolj južno v Ukrajini mesto Vinico in ne daleč od tam proti jugu so Vatutinove čete prekoračile reko Bug in si ustvarile oporišče na zapadnem bregu iste. Nemci se še vedno umičejo in nemore-jo zaustaviti napredujočih ruskih sil. Vatutin, pravi poročilo, je uničil tekom zadnjih treh te-(Nadaljevanje na 4. strani)
tem, da se je v Londonu začela akcija, ki naj bi vse Škandinav-ce združila v unijo. V Moskvi pa tolmačijo to gibanje za ost proti Rusiji in pravijo, da nobenega takega gibanja, ki bi bilo v škodo ruski varnosti ne bodo priznali, ne trpeli.
Švedski poslanik je brez-dvomno prišel domov na posvetovanje s svojo vlado ter po na-daljna navodila, kako naj postopa v Moskvi. Iz Lisbone o-menja vest glede tega, da se poslanik Assarson najbrže ne bo vrnil več v Moskvo. Tako poteka mednarodna politika. Rusijo bodo skušali morda zopet kako omrežiti. Toda kako bo vse take poizkuse sprejela Rusija, je pa seveda drugo vprašanje.
Carigrad, Turčija. — Zavezniki so več dni zadnji teden koncentrirali svoje zračne sile v Sredozemlju za napad na Bolgarijo. Ta napad so učinkovito izvedli. V nočeh med sredo in soboto so te napade izvajali točno po določenem načrtu in po- j sledice napada so, da je bol-"" garska prestolnica Sofija skoro popolnoma razdejana.
2e v soboto so poročali, da je iz Sofije bežalo do 300,000 ljudi na vladni ukaz. Vse točke, ki imajo kak vojaški pomen so razbite. Seveda napad je pa poškodoval tudi marsikaj drugega, da prestolno mesto ni drugega, kakor kup razvalin, omenja poročilo.
rt napadi na Sofijo so silno paralizirali moralo bolgarskega naroda. Ljudstvo je popolnoma zbegano. V najhujši zimski sezoni je pognano iz mesta, na deželo, kjer ni ibvališč, nobenih udobnosti in polno vsemogočih drugih težav. Nemške oblasti v Bolgariji, ki pazijo na važne prometne točke v deželi so baje zaprosile, da je nujno
važno, da pride takoj vsaj na-daljnih šest divizij nem&kih čet v Bolgarijo radi javne varnosti. Ljudstvo je vznemirjeno in Nemci se bojijo upora proti njim, ker zdaj spoznavajo, kaj jim je prinesla pajdašarija ž Nemci.
Politični opazovalci so mnenja, da edino spopad s Turki, bi znal oživeti bolgarsko zavest in moralo. Zato so mnenja, da znajo Nemci poizkusiti zaplesti Bolgare v boj s Turki. S tem bi pridobili začasno dvojno. Dvignila bi se morala bolgarskega naroda, drugič dobili bi priliko za vpad v evropsko Tur-čijo in zasesti Carigrad in vsa obrežja ob Dardanelah. Seveda, če bo zavezniško orožje tc dopustilo?
KNOX PRIPOROČA ENOLETNO VOJAŠKO VE2BA-NJE ZA VSE
Cleveland, Ohio. — Morna-rišlri tajnik Frank Knox, ki je , zadnji petek govoril tukajšni! organizaciji "Boy Scouts of A- J merica" je dejal, da smo v A- 1 meriki delali največjo napako v tem, da smo fizično bili čirtoji nepripravljeni za obrambo. Iz!1 tega razloga je za priporočati, 1 da ta dežela uvede obvezno 1 enoletno vojaško službo za naprej za vse mladeniče od 17 in s 18 leta starosti. Amerika bo 1 morala imeti po vojni še precej ' časa stalno vojsko. Na mnogih 1 krajih po svetu bo treba skrbeti 1 za mir radi neurejenih razmer, : ki jih ne bo mogoče spraviti v ( red kar čez noč. Da bo moc na- 1 domestiti one, ki bodo dosluže-vali svoj vojaški termin, bo tre- • ba izvežbanega naraščaja in ta pa more priti le potom obvezne 1 vojaške službe.	J
-o--M
INFLACIJA DVIGA GLAVO \ Stockholm, Švedska. — V nevtralni Švedski so poskočile l cene povprečno vsemu blagu do skoro 80>c v tej vojni. Dviganje cene je prišlo na Švedskem i kljub vs6j gospodarski previdnosti švedske vlade. V Indiji so se cene dvignile povprečno za . skoro 249 r/r. Tudi v drugih nev-jtralnih drŽavah je nastala ne-! znosna draginja. Veliko vpra-jšanje je, kaj bo z gospodarstvom po vojni. Ce pride do kake splošne inflacije, bodo razne dežele gospodarsko silno ; prizadete.
11 MILIJONOV PREDMETOV POSLALI VOJAKOM
Washington, D. C. — Odkar je Amerika v vojni je Narodni j katoliški svet zbral 11 milijo-inov raznih predmetov za voja-jke. Vojakom je bilo poslanih! i 1,626,593 masnih knjižnic, nad i 2 milijona katoliških publika-| cij in mnogo drugih predmetov.
:	-o-
NAPOVEDUJE VISOKE ZGUBE
New York, N. Y. — Polkov-i nik de Cue Palmer, Jr., pomož-. ni direktor za vežbanje je opo-■ zarjal te dni v svojem govoru, i da moramo biti v Ameriki pri-
-	pravljeni na visoke zgube, ka-i dar pride sprijem z Nemci na
-	zapadu. Te zgube bodo visoke, ) da jih bo čutilo vsako mesto in
vsaka vas v Ameriki.
—	London, Anglija. — Nemško letalo je vrglo v petek večer bombo nad London, katera ° je zadela neko predmestno gle- V dališče. Bomba je ubila sedem ? ljudi in 31 je pa več in manj Z ranjenih. Druga bomba, ki je n padla na sosedno stavbo je pa ® porušila heko veletrgovino, o- fj menja poročilo.
—	Mobile, Ala. — V tukaj- | šni ladjedelnici je nastal nespo- d razum radi plačilnega časa. J( Sledili so nemiri in stražniki so n uporabili plinske bombe, da so n razgnali izgrednike. Nespora-j»j zum 3e bil kmalu izravnan in r delavci so se v soboto že vrnili ' na delo.	z
—	London, Anglija. — Nazi- ^ ji in pripadniki nove fašistične v Mussolinijeve vlade iščejo po t vsej severni Italiji člane bivše- b ga fašističnega režima, ki so pomagali strmoglaviti Mussoli- j, nija iz vlade. Sedemnajst je bilo zadnji teden ustreljenih. O-krog 35 članov še se skriva po deželi.
v
—	Moskva, Rusija. — Glasi- ? lo poljskih patriotov v Rusiji "Wolna Polska" apelira na vse t poljske demokratične elemen- ^ te, da naj se zedinijo in naj si v ustanove novo politično vlado. • Ta apel je prišel v javnost prav J ob času, ko so v Moskvi zaznali, c da bo poljska zamejna vlada t zavrnila kompromisno ponudbo j Rusije.	I
—	Madrid, Španija. — Iz I- h talije poročajo, da je nova republikanska fašistična vlada, ki T jo je ustanovil Mussolini potem, . ko so ga naziji rešili iz zavezniških rok, odredila, da s'e u- j makne iz Rima. Sedež nove vlade bo nekje v severni Italiji,
j najbrže v Milanu.
—	London, Anglija. — Radio 3 Sporočilo iz Ankare na Turškem j je objavilo, da sta bila pri zad- j njem velikem zračnem napadu ; na bolgarsko prestolnico Sofijo j, ubita japonski in madžarski po- ; slanik. Napad je bil zelo obse- , žen in je povzročil veliko razdejanje.
—	Wellington, N. Z. — Ameriški poslanik Carter Burdett je umrl včeraj v tem mestu. V Novo Zelandijo je dospel še le pred par tedni. Burdett je bil star 59 let. Truplo bo prepeljano nazaj v Ameriko v Macon, 'Ga.
NAPOVEDUJEJO POM AN J- r KANJE OLJA, PREMOGA, r MESA IN PAPIRJA £
Washington, D. C. — V A- J meriki se bomo morali pripra- E viti letos na razne nadaljne o- * mejitve. Napoveduje se, da bo E že v marcu najbrže začelo pri- c manj kovati kurivnega olja in S opozarjajo vse, naj z njim šte-*c dijo. Na spomlad bo začelo pri- t hajati na trg tudi manj pitane * goveje živine, kar pomeni manj * govejega mesa na trgu. Ker bo- j do potrebe za vojsko vedno viš- I je, bo goveje meso šlo v večji * množini za vojsko in ga bo v manj za civilno prebivalstvo. ;Tudi zaloge premoga hitro gi- 1 nejo in marsikje ga je komaj za 1 sproti. Časopisni papir je že zdaj omejen za uporabo od 20 ji do 25 r/<. Omejiti ga bo treba še ; r v večji meri, javljajo papirnice, j Vojska grize in ščiplje bolj in!l
bolj na vseh koncih in krajih. { ^-0-
KATOLIČANI SE OBRAČAJO 1 ZA DUHOVNIKE V AME-* I RIKO	r
New York, N. Y. — Ker je \ vsa osrednja Evropa disorgani-zirana, verski učni zavodi raz- j gnani in zaprti, se že sedaj o- t bračajo vodilni predstavniki ^ katoliške cerkve na ameriške verske ustanove, da na-j skrbi- j jo, da bodo mogli pomagati z t duhovniškim naraščajem priza- i det?lm krajem v Evropi. Na i Poljskem bo treba več tisoč duhovnikov. Tako na Nizozem-j: skem, v Belgiji, na Češkem in v < Jugoslaviji. Ameriški škofje se | prav kar posvetujejo, kaj bo < 1 mogoče Ameriki v tem oziru po ) • vojni storiti.
-o-
KOMUNISTI SE ZBIRAJO IN GIBLJEJO POD VSAKO
ZASTAVO New York, N. Y. — Skoro > neverjetno, da se znajo komu-
I	jnisti poslužiti vsake prilike, da ■ pridejo v razne organizacije,
II	kjer začno sejati svoj komuni-i J i stični duh. V New Yorku so
-	prav kar odkrili, da je več mla-
-	dinskih klubov in organizacij
-	ujedinjenih v takozvani organizaciji American Youth for De-
-	mocracy, katero prevladujejo t komunistično navdahnjeni lju-J dje. Vse organizacije seveda b poslujejo na lepih izjavah de-il mokracije, ki služijo le za ode-
jo. Pod odejo pa je drug načrt, t, kako širiti komunistični duh na neopažen način.
1
-
Zagrebški meščani umorjeni v	k
znak maščevanja	s
n
Washington. — Šestnajst za-	,
grebških meščanov je bilo u-	^
morjenih v znak maščevanja in	v
na povelje poglavnika Paveli-
ča, ker je bilo skladišče za mu- j ... « ». « d nicijo v Sopcicah pognano v
zrak od jugoslovanskih patriotov, in sicer v neposredni bližini g Zagreba.
Ta samolastni umor zagreb- ^ ških meščanov, med katerimi se je nahajalo več znamenitih mož, je izzval v hrvaški prestol- 8 niči velikansko razburjenje. 11 Svenska Dagbladet poroča, da ° je Pavelič ukazal izvršiti te u-more, da bi prestrašil vse one, ki se nahajajo v opoziciji proti njegovemu režimu. Dne 23. decembra je bil oddan preko zagrebškega radia podroben opis v obešenja teh 16 meščanov, ktsoj* bili usmrčeni dan poprej. Nji- * hova imena so bila objavljena!11 kot sledi:	Is
Alojz Kocmur, rojen 1908 v s Ljubljani, rimski katolik, sa-mec, bivši asistent na univerzi ^ v Samarkandu.
Dr. Branimir Ivašič, rojen ^ 1906 v Karlovcu, rimski kato- n lik, oženjen, žurnalist.	^
Peter Mihovevič, rojen 1900 n na Rabu, rimski katolik, ože- r5 njen, žurnalist.	s
Ljubomir Sokolovič, rojen 11 1901 v distriktu Sušak, grški pravoslaven, oženjen, advokat. 11 Radovar Reuherzer, rojen r
1910	v Bjelovaru, rimski kato- 11 lik, bivši svetnik generalnega v ravnateljstva za transport v
v Zagrebu.
Dr. A. Eksander Florič, rojen 1890 v Osijeku, rimski ka- 2 I tolik, oženjen, tehnični inženir ^ v Zagrebu.
Stjepen Tomas, inženir, ro- 3 jen 1909 v Osijeku, rimski ka-tolik, oženjen, komisar general-nega ravnateljstva za Trans-port v Zagrebu.	j
Bogdan Ogridovič, rojen r
1911	v Zagrebu, rimski katolik, j oženjen, učitelj v Zagrebu. ^
Ivan Sineski, rojen 1905 v distriktu Jastrebarski, rimski
katolik, samec. •7
Anton Puklavec, rojen 1908, rimski katolik, samec, krošnjar iz Križovcev.
Stjepan Kozak Grndža, rojen 1911 v Sasinovcih, rimski j katolik, oženjen, mežnar v Sasinovcih.	\ Nikola Truka, rojen 1910 v,1 distriktu Šibenika, rimski katolik, prodajalec v Zagrebu. ' Ivan Lokušič, rojen 1924, v
■	Sesvete blizu Zagreba, rimski katolik, samec, poljski delavec.
Pavao Budisavljevič, rojen
■	1908, v Udbini, mežnar.
> Ljubomir Stankovič,, rojen
-	1883 v Ivancu, grški katolik, t oženjen, krojač v Zagrebu.
Dobro informirani washing-
-	tonski krogi so poudarjali, da , I je ta nezaslišani teroristični i' zločin marionete Paveliča do-
jkaz, da je Pavelič prišel do
krajnih meja nasilnosti, da bi se držal na oblasti, v svoji blazni želji, da si pokori razjarjeno ljudstvo. Komaj par tednov je minulo, kar je zagrebški nadškof Stepinac javno protestiral proti dekretu marionetne vlade, felasom katerega je dovoljeno umoriti prebivalstvo katerega koli kraja za "zločine" jugoslovanskih patriotov, ako resnični krivci niso predani v teku 24 ur.
Toda glas ; najvišjega hrvaškega cerkvenega dostojanstvenika je ostal bob v steno pri oblasti-željnem poglavniku.
-o-
Nov kovinasti denar v Srbiji pod nacistično okupacijo
Washington. — Ljudstvo živeče v onih predelih ozemlja, -tr^ie vedno pod .nacistično
kontrolo, ima tako malo zaupa-
inja v Nediča, da nabira kovinasti denar, vsled česar je bila srbska marionetna vlada prisiljena, da je začela kovati nov denar za Vž in za 10 dinarjev. ; Razpoložljive zaloge cinka bodo porabljene za .500 milijonov , novih kovancev, tako poroča list Novo Vreme, ki izhaja pod nemško kontrolo. Novi denar bo kazal srbski grb in, na obratni strani, letnico in označbo vrednosti.	_
Očividno je, da je bila marionetna vlada prisiljena, da uporabi cink kot edino še v zadostnih množinah razpoložljivo kovino.
i
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak torek in petek
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ____________________________$4.00
Za pol leta_________________________ 2.00
La četrt leta_____________ 1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto________________$4.50
Za pol leta______________2.25
Za četrt leta__________________1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
e Subscription«
For one year-------------------------—-$4-00
For half a year-------------------- 2.00
For three months ......r................ 1.25
Chicago, Canada and Europe:
For one year ________________________$4.50
For half a year________________2.25
For three months____________________ 1.50
Dopisniki so prošeni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne o sir a. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
s___
BORBA BO SE HUDA
Četniška himna poje: Spremte se, sprem te, četnici... borba če bit silna ... Kdor je pisal te verze, je s posebno slutnjo gledal v bodočnost. Danes, ko je prišlo do zaključka prve faze te velike svetovne borbe, ko so zavezniki prišli do premoči in ko je razvidno, da bo zmaga na zavezniški strani, je treba še vedno imeti pred očmi dejstva: Zmaga bo, a borba bo šd silna in huda in številne žrtve bo treba še dajati v vseh raznih oblikah, predno bo končna zmaga zagotovljena in dobljena.
Kedaj bo konec vojne, je mogoče še vedno samo ugibati. Kaj določenega ne ve nihče. Sovražnik je še močan. Dosedanji boji so ga sicer izčrpali. Zračni napadi delajo Nemcem velike preglavice. Nemška industrija je kolikor toliko vsled neprestanega napadanja iz zraka oslabljena. Nemci to hudo čutijo, o tem ni dvoma. Uničeni pa še niso. Morala nemškega naroda je še vedno jeklena. Nemci še vedno z neko samomorilsko fanatičnostjo padajo za svojega blaznega Hitlerja. Kakega odpora proti Hitlerju, odpora, ki bi res kaj pomenil, nihče ne kaže. Zanj se še vse žrtvuje. In dokler bo tako, ni pričakovati drugega, kakor hude in silne borbe.
V Italiji kak "blitz" ne gre več naprej. Vsak čevelj, ki ga osvoje zavezniki, morajo plačati z visokimi žrtvami. Visoke gore, vreme, nemška ojačenja, vse to zadržuje operacije. Dobro pa je, da je v Italiji fronta, ker ob času bo Nemcem hudo hodila v kvar. Udar na Balkan lahko pride vsak čas. Pa izgleda, ,da bo malo kasno tudi tu. Nemci imajo zdaj dovolj časa, da grade utrdbe, prestavljajo vojaštvo, in, tako bo treba z žrtvami računati tudi tu. Druga fronta na zapadu pride. Kedaj? Tega razen vojaških strokovnjakov nihče ne ve. Čaka pa zaveznike glede druge fronte zelo težka naloga. Iz vsega tega je sklepati, da se bo vojna težko zaključila v Evropi v letu 1944, razen če pride do kakega zelo posrečenega udara od strani zaveznikov. Mogoče je pa vse.
Tekom letošnje zime bo še vedno nosila najhujše breme Rusija, kar se tiče žrtvovanja ljudi v borbi. Gospodarske žrtve pa bo najbolj trpela Amerika. Podpirati bo treba z orožjem, živežem in sploh z vsem Afriko, Italijo in še mnoge druge. To pomeni, da bo za vsakega doma v Ameriki marsikaj manj, dela in težav pa več.
Nemci se že nekaj tednov bahajo in strašijo z nekim novim tajnim orožjem. Kakšnim ? Ves svet se. zanima, kaj pa bi imeli Nemci tajnega? Angleški strokovnjaki napovedujejo, da se bodo Nemci nemara zatekli k uporabljanju bakterij proti sovražnikom. Pravijo, da je mogoče s posebnimi bombami na gotove kraje vreči velike množine smrtnonevamih bakterij, ki naj bi začele okuževati prebivalstvo. Drugo orožje bi bil strupeni plin. Toda oboje bi Nemci takoj dobili nazaj od zaveznikov. Zopet drugi govore o nekih velikanskih raketnih torpedah, ki baje tehtajo nad 12 tonov vsaka in imajo tako silno razstrelivno moč, da bi poškodovale v prostoru dvajsetih kvadratnih milj vse. Ali je kaj takega mogoče? Strokovnjaki proučujejo vse možnosti. Lahko je, da barbarski instinkt Nemcev deluje naprej, da bi svetu zadal še hujše grozote.
Borba bo torej še huda, a prebesilo se je. Demokratične države so se pripravile na vse žrtve,, dokler ne zmagajo.
Ako pride do invazije zapadne Evrope šele enkrat spomladi, potem bo skoro gotovo divjala skozi poletje huda borba, da se zavezniška fronta na kontinentu stabilizira. Potem bo treba pripravljati za nadaljne udare. Okrog Nemčije bo treba skovati neprodiren obroč. Treba bo pa tudi izvojevatf večjo zmago na kontinentu, potem šele bo mogoče pričakovati, da bo nemška blazna trdovratnost začela odpirati oči in spoznavati, da je vse prizadevanje brez upanja in da so zapisani porazu. Ali bo prišlo do takega spoznanja že v tem letu? Daj Bog, da bi. Ako ne, potem se bo vojska v Evropi vlekla naprej in se bo težko končala pred letom 1945.
Vojska v Aziji bo pa težko zaključena pred 1946 ali 1947, morda še tedaj ne. Osvajati številne otoke ne gre tako hitro. Malajski polotok in Singapore je v stanu vzdr-
žati do dve leti, trdijo nekateri. Tudi iz raznih otočij ne bo mogoče kar pahniti Japonce. Za vsak udar bo treba velikih skrbnih priprav pa tudi velikih žrtev.
Položaj je mnogo boljši, kakor je bil pred letom dni. Toda pot do končnega cilja je še dolga.
ilHiU.alUtktluaiMiilUlIlIMIIHHIMtllMMililHHiitiHUUHUUiiUUf
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. januarja 1944

RAZNE NOVICE IZ LASALLE
La Salle, 111.
Nastopili smo novo leto 1944. Dal Bo g, da bi nam vsem prineslo zdravje in mir na zemlji! * Zimo imamo tu okoli še zadosti lepo suho. Sneg smo videli samo dvakrat po malo. Je pa vendarle več ljudi bolnih.
Prelepi božični prazniki so šli zopet mimo nas. Naša cerkev sv. Roka je bila za praznike lepo okrašena; zunaj so bile postavljene lepe velike jaslice, znotraj pa je bilo tudi vse okrašeno nebeško lepo. To delo so imeli na skrbi Mr. Joe Piletič, Mr* Joe Baznik in Mr. Anton Kostello, vsi krepki možje in j jako vneti za delo pri hiši božji, za kar jim naj bo najlepša hvala. Tako tudi pevskemu zboru cerkve sv. Roka za lepo petje v cerkvi o priliki velikih božičnih j praznikov.
Farani so bili zelo veseli, ko so župnik Rev. Štefan Kassovic povedali, da so farani in faran-jke sv. Roka v preteklem letu i odplačali, reci in zapiši: 18 ti-|soč dolarjev farnega dolga. To j se pravi, da so kapitanke in kapitani zelo pridno delovali, da se je tako velika svota mogla odplačati v enem letu, na drugi strani so pa tudi časi nekolike drugačni, kakor so bili pred nekaj leti. Zelo moramo biti vsi hvaležni našemu župniku, ki se si veliko prizadevali, veliko veliko pisali in govorili, da bi ir kako bi zmanjšali dolg v letu 1943. In smo res vsi skupaj storili svojo dolžnost. Ce bo sreča mila, bo leta 1945 dolg pri cerkvi popolnoma izginil.
Za praznike je prišlo domo\ na dopust lepo število slovenskih fantov. Med njimi je bil Pfc. Louis Bučar Jr., sin starše\ Mr. in Mrs. Louis Bučar, ki žive doli na 127 Harp St.; oče ir mati sta bila zelo vesela, ko ju 'je prišel sin obiskat. Podobne je bilo tudi po drugih družinah Pri starših M. in Mrs. Joe Fur-Ian sta bila doma sinova Stanley in Adolph; Pfc. Henry Petelin je obiskal mamico Mrs Frances Petelin; Pfc. Fr. Aistei je obiskal mamico Mrs. Mary Aister. Pfc. Louis Hrvat je bil doma pri mamici Mrs. Mary Hrvat. Vsi so lepi fantje in sinovi naših slovenskih staršev! Ze-; iimo jim zmage in povrnitve v tem letu, kar Bog daj!
Na obisku pri Mr. in Mrs. Louis Bučar je bil Mr. John«Ra-betz iz Chicage, soprog sestre od Mrs. L. Bučar. Tako sta tudi obiskala hčerka in njen mož Mr. in Mrs. Wollack mamico Mrs. Louis Bučar.
V St. Mary bolnišnici v La Salle se nahajajo sledeči rojaki in rojakinje: Mr. Martin Barlič, z zlomljeno nogo; Mrs. Frances Trdin je morala iti na operacijo ; Mrs. Agneš Jordan iz Jones-ville, 111., je že dalj časa bolna v bolnišnici. Vsem želimo, da se čimprej pozdravijo in povrnejo veseli na svoje domove.
Najbolj srečno, zdravo in veselo novo leto 1944 želi vsem vaiš
Poročevalec.
-o-
LIST JI UGAJA
Lemofct, 111.
Dragi urednik Am. Slovenca! Tukaj Vam pošiljam naročnino za list Am. Slovenec, ki ga rada berem, posebno pa mi ugajajo dopisi naših fantov pri vojakih, daleč onkraj morja na vzhodu in zahodu. Nikdar si nisem mislila, da bodo morali naši sinovi
kdaj tako daleč iti. Moj sin je tudi zdaj za božič prišel srečno čez morje v Anglijo; sem ravnokar prejela kartico od njega.
Bog daj, da bi prišel kmalu mir, tak mir, ki bi ostal enkrat za vselej. Vsem čitateljem voščim veselo novo leto, da bi bili zdravi in veseli in srečni in da bi Bog dal, da bi bilo za vse prav, da bi naši sinovje prišli zdravi domov in da bi v tem letu vesela in srečna zastava a-meriške zmage začela vihrati nam vsem za večni spomin žrtev te svetovne vojne in velikanskega dela, ki ga izvršuje naša mila nova domovina Amerika. Bog blagoslovi našo deželo in nas vse!
• Agnes Korelc.
-o-
NASI VOJAKI
Milwaukee, Wu.
Zadnji čas je bilo poklicanih v vojaško službo strica Sama
I	zopet več naših fantov, med temi: Al Božič, sin Mr. in Mrs. Frank Božič iz 1971 So. 75th
i St. ki ima enega brata, Franka, že pri vojakih, dalje Fred Turk ' iz 1422 W. Walker St., in Joseph Mraz iz 1201 So. 2nd St. 11— Na dopust pa sta prišla Al ^ Skruby, sin znane družine Mr. i in Mrs. Peter Skruby na 1501
>	W. Scott St., ki je svoje starše
■	kar na lepem presenetil s svo-i jim prihodom. Dopust je dobil » kot nagrado za svojo izredne
■	marljivost in nadarjenost v do-
II	vršenju tehniškega tečaja v ar-i madnem letalskem oddelku
•	Dalje Al Dobnick, - sin našega ^ cvetličarja Mr. in Mrs. Johr
•	Dobnik, ki je istotako vesele presenetil svoje starše.
r j Družina Louis F. Marr, na
-	1117 E. Brady Street, pa je do-l bila od svojega sina Louis-a veselo sporočilo, da je bil povišar
-	v majorja pri armadnem letal-ijskem oddelku. Marr je postal i tako najbrž prvi milwausk;
>	Slovenec, ki je v tej vojni dose-
-	gel tako visok vojaški čin ir
■	starši so zato upravičeno, lahke
■	ponosni nanj.
Družina Martin Jenich na
•	1231 W. Mineral Street, pa je ' dobila neveselo vest, da je bil r njen najmlajši sin Albert v bo-i jih na italijanski fronti ranjen,
in da se nahaja zdaj v neki bol-
■	nišnici v Severni Afriki. Družina ima pri vojakih še dva druga sinova, ki sta istotako oba na "frontah.
J. O.
-o-
ZASTOPNICA POROČA Forest City, Pa.
Prigovarjajo mi, naj tudi ja? 1 kaj napišem, kako se nam godi tukaj v Forest City. Je že tako, da je zmeraj več slabega, kakor pa dobrega. Najprvo naj malo opišem, kako se meni godi, ker pregovor pravi, da mora človek najprej pred svojim pragom pomesti, potem šele pred katerim drugim.
Leto 1943 je bilo izredno hu--do zame. Dne 16. junija mi je v majni pobilo moža, da je drugi dan umrl v bolnišnici. Doma je bil iz Logatca, po domače Hanškov Matija. Zapustil mi je eno hčerko, osem let staro. Potem sem morala iti iz njegovega doma v svoj dom. Imela sem dosti trpljenja in težav. Pokoj-ni je bil moj drugi mož. Moj prvi mož je umrl leta 1924 vsled rudarske naduhe. Zapustil mi je pet otrok, izmed katerih mi je eden umrl majhen, enega je pa kara povozila leta 1935; ta !je bil 17 let star. Sedaj imam še enega sina in tri hčere iz prve-
ga zakona. Sin se je poročil na zadnji Zahvalni dan, ena hči pa je poročena že štiri leta in ima že dve hčerki, tako da sem že stara mati. Moj prvi mož je bil tam doma, kakor jaz sama, namreč iz vasi Rakitna, po domače Kovačev Johan. Pisal se je Kranjc. Jaz sem pa Likepče-va z Griča in sem se pisala Marija Brence.
Nadalje poročam, da je tu-; kaj preminila moja lastna teta, !ki sem jo imela tukaj v Forest • City. Stara je bila 61 let. Umrla je ravno dve uri in pol pred polnočnjo na starega leta večer, tako da ni dočakala novega leta. Trpela je strašne bolečine, katere ji je povzročal gangrene, to je gnitje in troh-nenje udov. Bog daj večni mir in pokoj njeni duši. Zapušča moža Johna Svete ter dve hčeri in pet sinov; devetim otrokom je bila že stara mati. Bila je doma iz iste vasi in iste hiše, kakor jaz sama, ker je bila sestra moje .matere. Naj tudi to povem, da morda jaz nobenkrat ne bi bila videla Amerike, ko mi ona ne bi bila pomagala. Zato je ne bom nikoli pozabila. Naj ji tudi ljubi Bog vse po-I plača.
Smrt pa kosi ne samo pri nas, temveč tudi po drugih hišah. Ravno sedaj leži na mrtvaškem odru sin Ignacija Planinsek. Fant je bil čez 20 let star. Pravijo, da je šel v garažo, da be J avtomobil ven zapeljal. Garažo je imel vso zaprto, pa ga j« . plin zadušil.
Nadalje poročam, da leži že i! več kakor teden dni v bolnišnici sin družine Mr. in Mrs. An-: ton Trelc. Fant je dobil ustn . | ali mrtvičasti krč (lockjaw) J Star je 17 let. Bog daj, da b [ jim ozdravel.
Zdaj pa moram skleniti, Č€ ne bom preveč napisala. Bon i pa še drugič kaj, kadar bo ka. . novega. -
[	Mary Turk.
I	-o-
KAJ JE RDEČI KRIŽ NARE DIL V LETU 1943 Washington, D. C.
II	Leto 1943 je bilo od vseh naj i bolj aktivno v zgodovini Rde
>	čega križa. Ljudje po čelen svetu so občutili njegovo blago
i dejnost; zato je primerno, d« . sedaj, po preteku tega leta, na - štejemo kaj je vse storil Rdeč i križ.
Amerikanski Rdeči križ, k l je samo ena od 60 narodnih u i stanov, se je v prejšnjem svo . jem letu udeležil vseh mogočil [ del. Pomagal je vojski tu in i
>	inozemstvu, na bojnem polji kot v taboriščih za vežbo.
l Središča za krvno plazmo s< . nabrala več kot 4,000,000 da [ rov, s čemer se je mnogim po . magalo in tudi rešilo mnog< , življenj naših ranjenih voja . kov. Za tem je Rdeči križ š< . priskrbel 27,600 bolnieark Voj ski in Mornarici; dobrovoljc , vseh narodnosti Združenih dr žav so pripravili 925,000,00( zdravniških zavojev. Rdeč i križ je tudi napravil in odpo slal okrog 6,000,000 paketov zs ujetnike-konvalescente.
Za zdrave borce je Rdeč i ■ križ mredil klube in druga za , j bavišča v inozemstvu. Posebne izvežbani predstavniki so bil | dodeljeni vsem vojnim in po morskim odredom ,doma in \ inozemstvu, zato da pomagajc vojakom s pametnimi nasveti ir dejstvom, posebno onim vojakom, ki imajo osebni in družinske težave.
Oddelek Rdečega križa, ki se jbavi z poizvedovanjem in dostavljanjem novic, je v zadnjih 15 mesecih oddal 383,299 poročil sorodnikom v krajih razdejanih od vojne. Istočasno je ta dddelek oddal še 353,634 manjših poročil ter vprašanj, ki so prišla iz inozemstva. Kraji od koder se je poizvedovalo in kamor so poslane novice so: Albanija, Belgija, Luksemburg, Bolgarija, Kitajska, Čehoslovar ška, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Holandija, Madjarska, Italija, < Japonska, iLatvija, Estonija, Litvanija,
Norveška, Palestina, Sirija, | Poljska, Rumunska, Rusija, Švedska, Švica in Jugoslavija.
V	zadnjem letu se je nadaljevalo z vojno pomočjo civilnim beguncem; hrana, obleka, milo 'ter druge potrebščine so bile : poslane na Rusko, v Severno A-friko, na Srednji Vzhod, ter v nekatere okupirane kraje. Od začetka vojne, od septembra 1 meseca 1939. leta, znaša celo- . kupna pomoč, ki je bila poslana i civilistom po Rdečem križu, v i vrednosti več kot 77,000,000 < dolarjev.
V	bojnih vrstah doma so inštruktorji Rdečega križa izvež-bali 400,000 žen za bolničarke, 1,500,000 za prvo pomoč, in še 300,000 oseb v plavanju in reševanju iz vode. Končno so do-brovoljni pomagači napravili 12,000,000 kosov, oblačila za u-porabo doma in v inozemstvu.
-o-
IZ JU2NE AMERIKE
. Buenos Aires, Argentina.
V	soboto, 4ne 20. novembra ■ se je v Montevideu zgodila težka nesreča, ki je zahtevala do-sedaj že eno človeško življenje: iztrgala je iz naše srede dobrega, od vseh spoštovanega Ivana Zvera, 65-letnega prekmurskega Slovenca. Težko ranjena Ivan Lutar in Vendel Kulčar, oba Prekmurca, ležita pa v bolnici Maciel. Njiju stanje se je tačas nekoliko obrnilo na bolje.
Kako se je zgodilo? Na Ave-nidi 18 tie Julio gradi tukajšnji Banco Mercantil stavbo za podružnico. Železobetonska dela :! je vodil kot "capataz" naš Ivan -1 Lutar in on je naravno zaposlil ■jpri tem delu precejšnje število i naših Prekmurcev. Bila je že . končana železobetonska streš-i na plošča, oddaljena od cestnih tal enajst in pol metrov. Okrog i j nje je bilo zaposlenih še kakih i petindvajset delavcev, deset i drugih je spodaj zanje pripravljalo potrebni materijal, petnajst ljudi je pa delalo v podzemlju. Okrog enajste ure zju-
■	traj, ko so se že pripravljali za delopust, bila je sobota, se je kar naenkrat udrla sredina
-	strešne plošče, povlekla z gro-
-	zanskim truščem za seboj ogro-
I	dje, razrušila pod seboj vsa že -jdovršena dela in šele kletni i; krov je bil dovolj močan, da je
-	vzdržal strahovito silo, pa tako i rešil življenje pod njim zavarovanim delavcem.
i Nesreča je razburila celo me-
-	sto, posebno še, ker se je bil
-	pred par dnevi dogodil tudi i strašen slučaj, ko je v parni 7 pralnici Biere eksplozija ben-i cinskega tanka povzročila tri
smrti in mnogo ranjenih. Sam ) j gospod predsednik republike je -1 prišel takoj na lice mesta s svo--jjo soprogo. Reševalna dela so ) se izvršila z velikim požrtvova-
-	i njem. Našo jugoslovansko ko-; j lonijo je še posebno pretresla -i ta vest in še bolj nas je razža-i lostilo včerajšnjo poročilo, da
-	je naš Ivan Zver podlegel tež-) kim notranjim poškodbam, i Predsednik republike in sopro--iga sta osebno obiskala vse po-i; nesrečence v bolnici Maciel.
Pokojnemu sta poslala prelep i cvetlični venec. Davi, ponede-
-	Ijek 22. novembra smo dobrega ► Ivana pokopali na pokopališču i j "Del Norte". Spremljali so ga
■	številni rojaki, gerent zavoda Banco Mercantil, inženjerji in
t arhitekti podjetja ter tovariši-
II	delavci. Pogreb je vodil duhov-.: nik Doktorič, ki se je od pokoj-. nega poslovil z govorom.
Zver je bil pred smrtjo na , lastno -željo pre^den s poslednjimi tolažili. Naj v miru počiva! V domovini ima ženo in o-troke. Ostalim ponesrečencem želimo od srca, da bi kmalu od svojih poškodb ozdravili.
"Slovenski List".
— London, Anglija. — Posebno britansko vojaško sodišče je obsodilo na smrt dva mlada Španca, Louisa Lopeza, star 23 let in Jose Munoza, star 19 let, ker sta imela načrte za saboti-ranje v Gibraltarju. Imela sta zveze z nemškimi špijoni. Oba ,sta bila ustreljena. ___
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki
Rojakinja umrla
Ely, Minn. — Dne 5. jan. je v Shipman bolnišnici preminula Mrs. Jos. Rožman. Njeno dekliško ime je bilo Katarina Butala. Doma je bila iz Rožič vrha pri Črnomlju.
Poroka
Ely, Minn. — Na božični dan sta bila poročena po župniku Rev. Pr. Mihelčiču Miss Mary Stražišar, hčerka Mr. in Mrs. Jack Stražišar iz Chandler Location, in Cpl. Ignace Fink, sin Mr. in Mrs. Ignace Fink iz W. Chapman St. Korporal Fink se je po tridnevnem bivanju v Ely pri svojih starših vrnil na svojo vojaško postajo v Casper, Wyo. Nevesta Mrs. Fink.pa dela v trgovini Minnesota Market na Chapman St.
Na novem naslovu
Chicago, 111. — Vojaški kaplan Leonard Bogolin piše: Samo to želim sporočiti, da smo se preselili na drugo mesto, odkar sem Vam zadnjič pisal, zato je moj naslov z^aj malo drugačen; namesto prejšnjega A.P.-O. 183 je zdaj A.P.O. 187; vse drugo ostane. Kar na hitro smo se premaknili. Za nas pač velja "danes tukaj, jutri tam!" Škoda, da ne morem opisati novih okolnosti, samo to naj povem, da že tri dni nisem dobil prilike, da bi mogel maševati. — Chap-Jain Leonard Bogolin, 1135th Engr. Combat Group, APO 187, ^Los Angeles, Calif.
Pionir umrl ^
Imperial, Pa. — Dne 5. jan. je umrl Mr. John Miklavčič, pionir imperialske naselbine, v 75. letu starosti. V Ameriki je j bil 52 let. Doma je bil iz Do-; brave, župnija Trata nad Škof-:jo Loko na Gorenjskem. Zapušča žalujočo soprogo, dve hčeri in pet sinov — eden sinov je pri mornarici — in več vnukov. Pokopali £$o ga na St. Mary pokopališče na Imperial, Pa. Prizadetim izrekam svoje sožalje. — John Jamnik.
— -ii Smrtna nesreča
New York, N. Y. — Ko je bil Frank Mavc 31. dec. na poti na delo in je šel iz svoje hiše, je tako nesrečno padel na cesto, da je obležal mrtev. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Cirila. Star je bil 60 let, doma pa iz Št. Ruperta na Dolenjskem. V New Yorku zapušča ženo in devet otrok.
Umrl v Italiji
Masontown, Pa. — Mrs. Helen Branisel, ki je prej bivala v Clevelandu, je bila 29. dec. obveščena, da je nekje v Siciliji umrl njen sin Pfc. Alvin Zadeli. Prvotno je bila obveščena, da je resno bolan, drugo obvestilo pa je naznanilo, da je 1. dec. umrl. Star je bil 25 let, v vojaški službi pa je bil malo manj kakor tri leta.
Pismo iz stare domovine
Cleveland, O. — Marija Ge-romi je prejela s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa vest od svojega brata Jožeta Ruparja, ki je v Franciji in kateri ji sporoča, da je v domovini vas Krvava peč pri Velikih Laščah do tal pogorela 8. julija 1942 in njeni starši Andrej in Francka Rupar ter dva brata so umrli, njen najmlajši brit je pa umrl v Nemčiji 30. junija 1942. Oče je bil star 73 let in po domače poznan kot Rihtarjev; mati je bila stara 67 let, rojena Ž agar in doma iz Iške vasi pri Ljubljani. Oče je bil pred leti v La Salle, 111., kjer zapušča sorodnike. Pismo je potovalo čez Berlin..
-o-
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
Torek, 18. januarja 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Zveza
D K M VE K. COLORADO
Nutar in imenik glavnih uradnlkor
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago. M.
r^^SL* "rs* P«"1«0™*: Geo. J. Miroelarich, 3360 Vrne otreet, Denver, (10) Colo.	J
2L podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St., Lockport. Ifl. "j Tajnik: Anthony Jariun. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. !
Mh5rl* "T1 4417 Penn- 9t'	W Colo.
Yrkonu zdravnik; Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bid*. Pueblo, Colo.
^ _ ,v _	NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St., Denver, (16) Colo.	!
2.	nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St., Denver, (16) Colo.	J
3.	nadzornik: Anton Ropar, 406 E.* Mesa Ave, Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR:	J
Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.	J
2.	porotnica: Johanna V. Mervcr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O.	<
3.	porotnik: Vincent Novak, Box 492. Ely, Minn.	3
4.	porotnik: Joseph Codec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio.	'
5.	porotnik: Candid Grmek. 9537 Ave. M. So. Chicago, I1L	3
URADNO GLASILO:	j "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cerniak Rd, Chicago. UL
.Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-	I
nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	!
in je za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	I
bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	J
Z. S. Z. ee priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	J
gft narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji prildopijo.	<
ii^ c ^ Zveze' nai M ***** P" tajniku zajblirnjega dru-	!
ttva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	'
ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	I
m potrebne listine	<
SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVKZO! ! .....................................
REZULTAT ZADNJE KAMPANJE ZSZ
V kampanji 35 letnice ZSZ, ki je bila zaključena z dnem 31. decembra 1943, smo pridobili 744 novih članov in članic. Po sledeči lestvici je razviden natančen rezultat koliko članov je vsako posamezno društvo pridobilo:
Novoprisiopli ČL
1...........................................54
	3.......-..............................................96
	4..............................................................2
	5----------------------------..	19
	6................................................................4
	7................................................................8
	8..............................................................4
	9................................................................11
11.............................._	1
1	3................................................................0
1	4.........................................41
1	5...................................1
1	6..........................-......50
1	7................................................................40
21..............................20
22................................................................3
2	3................................................................8
2	4................................................................7
26................................................................1
2	7.......................................3
2	8...................................i-
2	9................................................................15
3	0....................................................1
3	1.............................................1
3	2.....................................11
SKUPAJ................
Dr. ŠL	Novoprisiopli ČL
3	3................................................................61
3	4................................................................o
3	6................................................................17
3	7...............•................................0
3	8................................................................34
41................................................................150
4	4............................................3
4	5........._..........................................4
4	6............................................................5
5	1................................................................5
5	2..............................................4
5	3................................................................1
5	4-----------------------------------------------1
5	5................................................................3
5	6...................................4
157.........................._	1
j 58..................................................0
j 59................................................................28
60.......................................................5
61..........................._„.	3
162................................................................0
163.............„..........L__________11
64......................................X
i 65..................................................0
! 66..............................................................1
........................................................................744
Po zgorajšnjih številkah je razvidno, da je dr. Trail Blazers št. 41, v Denver ju, postalo "CHAMPION" v članski kampanji 35 letnice ZSZ, kajti pridobilo je 150 novih članov in članic ter s tem odneslo kampanjsko trofejo in prvo posebno nagrado $75. Do druge posebne nagrade v vsoti $65 je upravičeno dr. Slovan št. 3, v Pueblo, kajti omenjeno društvo je pridobilo 96 novih čla-i nov ifi članic. Do tretje nagrade v vsoti $55 je upravičeno dr. Three Star štev. 33, v Chicagu, katero je pridobilo 61 novih članov. Do četrte nagrade je upravičeno dr. sv. Martina št. 1, v Denverju, in sicer do vsote $45. Do pete nagrade je upravičeno dr. Western Star št. 16, v Pueblo, katero društvo je pridobilo 50 novih članov in s tem $35. Do šeste nagrade je upravičeno dr. Sloga Slovencev št. 14, ker je vpisalo 41 novih članov in je s tem doseglo $25. Do zadnje, oz. sedme nagrade je upravičeno dr. Hrabri Slovani št. 17, v Frederick, Colo. Kajti pridobilo je 40 novih članov in je prejelo $15 nagrade. Vso čast in priznanje zasluži tudi dr. Slovenska Edinost št. 38, v Diamondville, Wyo., ker je pridobilo 34 novih članov in stoji na osmem mestu, kakor tudi dr. Golden Eagle št. 59, katero je pridobilo 28 novih članov in stoji na devetem. Dr. North Eagle št. 21, v Ely, Minn, je pridobilo 20 članov; dr. Planinski Bratje št. 5, v Leadville, Colo, jih je pridobilo 19; dr. Svoboda št. 36, v So. Chicagu jih je pridobilo 17; dr. sv. Katarine št. 29, v Clevelandu jih je pridq-bilo 15; dr. Napredni Slovenci št. 9, v Canon City, Colo.; dr. Washington št. 32, v Clevelandu, in dr. št. 63 v Keiser, Pa. so jih pridobila vsako po 11. Ostala društva so pridobila manj kot po 10, kot je razvidno iz zgorajšnjega poročila. Prav nobenega člana pa niso pridobili pri društvah: štev. 13, 34, 37, 58, 62 in 65. Upam ter prisrčno želim, da v prihodnjih kampanjah ne bo nobenega društva, ki bi ne pridobilo prav nobenega člana, kajti ako 6i bila vsa društva tako brezbrižna kot je bilo zadnjih šest, bi bila naša članska kampanja totalni fiasko. Zato se v t imenu celokupnega Članstva najuljudneje zahvaljujem prvim 16 društvom, ki ste tako pridno agitirali, da je bila naša ravnokar zaključena kampanja povoljno uspešna. Ako bi vsa ostala društva tako kooperirala kot je prvih 16, bi bila naša kampanj- i ska kvota (1000 novih čl.) večkrat pomnožena.
Od kar je pokojni sobrat, Matt J. Kochevar, kupil kam-panjskp trofejo, katera bo spadala onemu društvu, ki bo v treh zaporednih kampanjah pridobilo največ novega članstva, je dr. Trail Blazers it. 41 pridobilo že v drugič prvo nagrado, in sicer j v letu 1940 in v lanskem letu. Ravno tako se ponaša dr. Western Star v Pueblu, katero je odneslo prvo nagrado v letu 1938 in v letu 1941. Dr. Svoboda v So. Chicagu je odneslo prvo nagrado v letu 1939; in dr. Three Star št. 33, v Chicagu pa v letu 1942. j
j) Dopisi lokalnih j ft društev )
VABILO NA SEJO ,	Denver, Colo.
Članstvo ml. dr. United Com rades št. 1, ZSZ, se uljudno va bi, da se vdeleži važne seje o menjenega mladinskega dru štva v nedeljo 23. januarja \ Slovenskem Domu točno ol drugi uri popoldne. Na tej sej se bo izvolil društveni odbor ze leto 1944 in rešilo več drugit važnih zadev v korist društva in Članstva.
Vsi člani ml. odd., ki spadate k droštvom sv. Martina št. 1, Kraljica sv. Rožnega Venca št. 7 in Trail Blazers št. 41, ZSZ, ste obenem člani mladinskega ir. United Comrades št. 1, ZSZ, in ste se upravičeni udeležiti zgoraj omenjene seje. Starši članov mladinskega od-ielka ZSZ se prosite, da opozorite vaše otroke, da se gotovo Jdeleže te velevažne seje.
Bratski pozdrav,
Ml. nadzorniki treh ZSZ
društev. -o-
PISMO ČLANICE DR. "ZA-
PADNA ZVEZDA", ŠT. 16 ZSZ, PUEBLO, COLO.
Pecos, Texas.
Ker je tako malo poročil od tašega društva in Pueble sploh, em se pa js*rtoiiko ojunačila, la bom napisala par vrstic. Pi-em iz Pecos, Texas, kjer sem ta obisku pri hčerki in zetu, ka-erega misli Stric Sam kar na litro poklicati v službo. Pripe-jala sem se z avtomobilom, ker em obenem morala iti tudi v oplice, v takih slučajih pa je nogoče dobiti gasolin s posre-lovanjem zdravnika. Pot sem mela precej zabavno, le tega ;em se vedno bala, da me bo eje ustavil kakšen policaj in me rprašal, sem dobila toliko rasolina, da se lahko tako da-eč peljem z avtomobilom. Ce-udi ima človek dovoljenje, pa ra vseeno kar malo skrbi. Ven-lar pa me ni celo pot nihče ladlegoval ali izpraševal glede ega.
Na omenjeni kraj sem dospe-a brez kake nezgode. Tukaj tanujem v nekem velikem le-alskem oporišču (air base) in eroplani kar neprenehoma gr-aijo po zraku. In ker je bil ta Taj pred vojno letovišče za ujce, ni mogoče nikjer drugje tanovati, kot ravno tukaj na em letalskem oporišču. Vsi, ki o tukaj, morajo stanovati tu-:aj, potem pa naj bodo v službi lade ali pa samo obiskovalci ti izletniki. Po večini so tukaj ami letalski kadetje, oziroma ojaki, beli in črni, pa tudi ve-iko ženskih vojakov ali WACs e med njimi. Izletnikov ali tuj-ev, ki živimo ž njimi, nas je ilizu tisoč. Kraj je jako zani-niv. Tukaj je med drugim tudi epa katoliška cerkev, v njej pa epe orgle, ki pojejo pri vsaki v. maši. Tukaj človek lahko »remišljuje, kako se ljudem go-ti po celih Zedinjenih državah ti kake službe so v tujih krajih.
Cez par dni smo šli v Juarez, )ld Mexico, kjer smo imeli do-olj časa. Tam sem videla in erjela, da je v resnici še svobo-la v naših Zedinjenih državah, človek imA še vedno priliko po-ovati tu in tam, posebno če si na pomagati, in- pravica je še meraj enaka, kakor je bila ►red vojno. Tu v Juarezu tako rošijo denar, da človeka kar
V ravnokar zaključeni kampanji je vedno izgledalo, da bo odneslo prvenstvo dr. Slovan v Pueblo, toda agilni člani dr. Trail j Blazers so v rojstnem mesecu našega gl. predsednika pritisnili s tako silo, da so potisnili omenjeno društvo na drugo mesto. Le ; škoda, ker sestra Kogovsek in sobrat Spiller nista imela vsaj ne-I koliko pomoči, da bi pridržali prvo mesto do zaključka kampanje ter odnesli prvo nagrado. VanHselim več sreče v prihodnji i {kampanji.
V nadi, da bo leto 1944 bolj srečno za nas vse in pa, da bo obrodilo veliko dobrega sadu ža našo dično organizacijo ZSZ, 1 ostajam z bratskimi pozdravi
Vam udani za uspešno leto 1944,
ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
J srce zaboli, kadar se spomni na / to. Koliko bi se lahko pomaga-1 lo s tem denarjem našim voja-I kom in koliko bi se ta strašna / vojna lahko prikrajšala, če bi J za tisti denar kupili vojne bon-de, namesto da ga tam trosijo za opojno pijačo! Kadar pridem domov, bom prinesla par litrov Mexico Bicardi ruma in par litrov dobrega žganja. Ti stari Meksikanci se nam smejejo in zakaj bi se ne, ko za en 7 amerikanski dolar dobijo pet J dolarjev meksikanskega denar-1 ja. Ni čudno, da jim ni treba 1 delati, saj dobijo zadosti denar-
1 j a od naše strani.
i
Vsi, posebno pa tisti, ki ima- j mo sinove v vojski, jih nikar ne pozabimo, temveč mislimo na-' nje kar zmeraj in kupujmo več " vojnih bondov. Tisti denar je! najbolj varno naložen, pa ne j samo to, temveč s takim postopanjem bomo še najbolj pripo- \ mogli, da bo naša zmaga čimprej prišla, ž njo pa konec vojne. Potem bomo spet dobili sinove domov in bomo vsi veseli. In novo leto 1944 pa upam in želim, da bo ne samo veselo, ampak tudi zmagoslavno. Če ga začnemo z najlepšimi nadamij in srcem polnim veselega pričakovanja, ga bomo toliko lažje preživeli. Seveda je to težko, ker je nase srce potrto, kakor je tudi moje. Moj sin, Lieut. Kenneth Erjavec, je že blizu dve leti v vojni službi in je sedaj v Južni Afriki. Njegov oče M je bil jako ponosen nanj, ali ga i] ne bo nikdar več videl, ker se je poslovil iz tega sveta za vedno j 1 pred šestimi meseci.	]
Tukaj v Pecos nam sonce ta- j 1 ko toplo sije, da sem pozabila, da je zima doma v Puebli. Cla- ; 1 nom društva Zapadna Zvezda,!1 št 16 ZSZ, pa polagam na srce, da bi se udeleževali mesečnih j sej malo boljše, kakor ste se jih ] do sedaj. Mogoče vam še ni i znano, da bomo imeli zabavo ; na vsaki seji. Prihajajte toraj, j da se bomo skupaj zabavali.!] Pozdravljam vse člane in člani- ] ce omenjenega društva, pa tudi < vse čitatelje Am. Slovenca. . ]
Josephine Erjavec, zapis. 1
<
-0- ,
MEH ZA SMEH j
- i
ZAKONSKA DESET- ] LETNICA	]
Žena: "Ali bova jutri zakla-;1 la gos?"	ji
Mož: "Zakaj neki?"	|<
"Jutri poteče vendar deset ^ let, kar sva poročena!"	T
"Ali je mar gos tega kri- 1 va?"%	<
— h OBZIRNA ODKLONITEV j«
"Oh, kako lepa je tale bi- j
serna verižica v izložbi! Daj,|
kupi mi jo!"	j
"Ne, srček! Ne prenesem te-j^
ga, da bi razen mene še ka^
drugega viselo na tvojem vra- .
j tu!"	i!
i
___POCENI PLAŠČ__j
"Prekrasen plašč imate. Ko- j liko je pa stal?"	,
"En sam poljub!" "En sam poljub?" "Da, en sam poljub, ki ga : je moj mož dal sobarici!" ■
i
NA KANTU IN V.
KONKURZU	j
• On; "Ne upam se tvojemu o- < četu povedati, da sem prišel na < jkant."	j ž
Ona: "Kako boječi ste moš- i ki! Tudi papa se ne upa pove-'] j dati; da je v konkurzu!" ^ Ji
j Na Tarawi so bili zopet marini in pomorski inženirji, ki so se skupaj pokazali kos svoji nalogi. Filmska poročila so kazala cestne svedre in valjarje na letališču Betio, ki so bili že na delu, ko se je še kadilo iz japonskih bunkerjev, katere so napadali marini. Brzo delo pomorskih inženirjev pa je oznanjalo, da bodo naši letalci kmalu mogli uporabljati od mari-nov zavzeto obalo.
Dve leti je že tega, kar so mogle ameriške oborožene sile z največjo brzino izkoriščati vse pridobitve, po zaslugi tega najnovejšega orožja naše mor-| narice, gradbenih bataljonov i— C.B.s — katere poznamo I pod domačim imenom Seabees. Ta oddelek, ki je zdaj dve leti star, šteje zdaj 262,000 mož. Ta izredno mlada veja naše mornarice je torej že dosegla skoraj 3-kratno število vsega moštva, s katerim je razpolagala v desetletju od 1920 celokupna naša mornarica] To naraščanje pa je tudi zgovorno potrdilo kako so Seabee-ji delali, in kako so postali potrebni pri izvrševanju ogromne naloge, da se prenese ameriška u-darna sila preko Tihega oceana. Nikdar pa ni flobena kampanja tako trdo poudarila starega vojaškega izreka: "Vojna je 10% boja in 90% prokleto težkega dela." Seabee-ji pa so delali in se borili, ter so postali vzor iznajdljivosti, energije in brzine v izvrševanju svojih nalog. Njihovo geslo je: "Naredili bomo!"
Letališča so najbolj dramatični primer njihovega dela. Naloga na Tarawi je bila, da se letališče popravi. Toda letališče na Bougainville, iz katerega zdaj naši letalci že udarjajo na Rabaoul, so morali Seabee-ji izrezati iz žive džungle. Zdaj pa skupaj z marini prodirajo proti važnemu letališču na Ka-pu Gloucester na otoku New Britain. Zračna podpora je življenjsko važna za naše vsako dnevno prodiranje na področju rihega oceana.
Ogromen faktor za to podporo letalstva pa je brzina in iznajdljivost pri popravljanju zavzetih letališč in tudi drugih instalacij v sovražnih bazah. Kadarkoli nam pade sovražno j letališče v roke, je skoro vedno j strahovito preorano in poruše-! io. Ne le, da so naše lastne sombe vse razorale, včasih tuli granate naše mornarice, ;emveč tudi sovražnik Je sam lapravil toliko poškodb kot je le mogel ,in je vse skupaj pod-niniral, če je le imel čas in pri-ožnost. Ko pa imamo enkrat to etališče v svojih rokah, bo sovražnik še nadalje poskušal da las ovira pri popravljanju in onemogoči njegovo uporabo. Mi pa, skoro vedno, moramo na raak način spraviti vse takoj v •ed. Morda je nešteto življenj >dvisno od tega, da to letališče začne takoj poslovati . . . ena ;ama ura je včasih že ogromnega pomena, ceno te ure velja norda meriti s krvjo.
Toda ne le letališča, tudi do- i d, skladišča, barake, bolnice, j :anki za bencin, ceste, sploh /se, kar je treba zidati v taksnem velikem sistemu povodnih n kopnih prometnih prog, si-jtem ki krije skupaj na tisoče nilj oceana in tucate otokov, j la katerih imamo svoje baze —1 /se to zidajo Seabee-ji, in sicer 1 i vsake vrste materijalom, kar pač najdejo na licu mesta, a sezidajo vse takorekoč preko no-z\. In celoN pod sovražnikovim ognjem.
Včasih tudi streljajo nazaj, na načine, katerih si ni še nik-iar nikdo izmislil. Na Treasurv 5toku na Salomonih, se je eden Seabeejev-, ne glede na nevarnost, s svojim 'Bulldozer*-jem pognal iz svoje ladje za izkrca-vanje na obalo in napadel ja-
POMORSKI INŽENIRJI-"SEA BEES"-
SO PTICI!
ponsko gnezdo strojnic. Ko je 'Bulldozer' dokončal svoje delo, je bila tam, kjer je bilo prej gnezdo strojnic, zemlja čiste ravna — in so še danes grobovi tistih japonskih vojakov, ki so streljali iz strojnic.
Poročajo tudi o letališču, ki je opremljeno s 3,000 čevljev dolgim pristankom, pokritim s kamenjem koral, in vse to vrezano v džunglo Salomonskih o-tokov — dogotovljeno v 13 dneh, v katerih je padlo 16 in pol inčev dežja. Na 13. dan so pristajala letala tam, kjer je bila prej nedotaknjena džungla.
Bataljon Seabee-jev ima 1079 mož in 32 častnikov. Vse panoge zidanja so zastopane. To je popolnoma kompleten oddelek, ki more iti kamor treba in more začeti katerokoli delo.
Seabee-ji so prepričani, da je vse skupaj zelo prozaično, ter često tudi nehvaležno. Mornarica, marini in armada pa so polne hvale in navdušenja, kadarkoli kdo omeni ime Seabee.
Ti pomorščaki, ki vozijo s seboj traktorje, bodo morda postali prav posebni junaki v tej globalni vojni, v kateri si nabirajo tako izredno svetlo slavo.
POKLIČITE REZERVE —
Eno stvar smo napravili, da ne samo vzdržujemo dobro telefonsko postrežbo—od ene do druge strani našega ozemlja—temveč istočasno ne prekr-šujemo predpisov in zžihtev glede vojnih potreb: mnogo starih pokončnih telefonov smo začeli zopet uporabljati, potem ko smo jih bili že dejali na stran. Saj os ravno tako zanesljivi, kakor so ročni telefoni, ki so novejši.
Ves naš program obstoja zdaj v tem, da predelujemo, preizkušamo in zopet in zopet uporabljamo, kar je bilo že rabljeno, in tako varčujemo s tvarinami, ki so bistveno potrebne za vojno. S tem delom smo začeli že pred Pearl Harborjem,od takrat ga pa vršimo vedno v večjem obsegu. Prihranili smo mnogo tisočev funtov bakra ((copper) in drugih tvarin. Bilo nam je mogoče ponovno uporabiti velikanske množine kritičnih kovin in kljub tem vzdrževati postrežbo na visoki stopnji.	• -
Pa tudi za naprej nameravamo biti med prvimi pri tem prizadevanju, obenem pa bomo še nadalje storili vse v naši moči, da bomo dali vsakomur vso postrežbo, ki je sploh mogoča . . . Hitro postrežbo! Učinkovito postrežbo! Vljudno in prijazno postrežbo!
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY QQ)
m, * Končajte vojskovanj« — Kupujte
Vojne Bonde	____
/ggggNAPR/J/O 11
za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest
Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji tak6j, zd*j, ko je vam na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
PES REŠIL DRUŽINO
Otroci družine James Mas carella v Brooklynu, N. Y., si pred šestimi leti pripeljali dc mov mladega psička, ter prosil starše na vso moč, naj jim g pustijo imeti v hi$i. Dolgo čas se starši niso dali preprositi, na zadnje so se pa le udali, četud neradi, ker so otroci obljubil da bodo sami skrbeli za kužks tako da ne bo staršem v nikak nadlego. Psiček je ostal pri hiš: se je navadir dobrih mami* i sploh ni lajal. Ko je torej prei kratkim psiček začel glasno la jati ob pol eni ponoči, je Mn Mascarella vedela, da mora bil nekaj narobe v hiši. Moža ni bi Io doma, ker je imel nočno dele Psiček je tekal od sobe do sob in lajal kar je mogel. 2ena j začela duhati dim in je sj&avili otroke na ulico. Med tem je bili že cela hiša v plamenih. Vsi & bili zunaj na varnem, le psičk; in 12-letne hčerke Lucije ni bi lo. Mrs. Mascarella je skušal; iti nazaj v hišo, pa ni mogh vsled plamenov in dima. Kon Čno se pogrešana deklica prika že pri gornjem oknu in skoči nž prosto. Bila je res hudo obžga na, toda izven življenske ne varnosti. Pozneje so našli psi čka sežganega pri postelji t< deklice. Njo je zbudil in jo pri ganjal, da se je rešila, sam pa je ostal v sobi malo predolgo Pač zvesta žival!
KNEZ SEREBRJANI
T — ROMAN — f? Rusko — A. K Tolstoj	Poslovenil — AL Benkovič J
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. januarja 1944
"Ali si slišal?" je rekel Vjazemskeirra. "Bojar Družina je pripravljen priseči na svoje besede. Kako se opravičiš pred njim?"
"Bojar lahko govori, kar hoče," je odgovoril Vjazemski, pripravljen, braniti se do konca, naj stane, kar hoče. "Lahko me o-pravlja, kakor ga je volja, jaz pa ga tožim zaradi svoje ohromelosti in prisežem na to, da sem v pravici"
Med družbo je zstšumelo. Vsi opričniki so vedeli, kako se je vršil napad, in dasi so bili zakrknjeni v zločinstvu, bi vendar ne bil vsak izmed njih zmožen priseči po krivem.
Sam Ivan se je čudil predrznosti Vja-zemskega, toda isti trenutek mu je prišlo na misel, da lahko na ta način pogubi osovraženega Morozova in si pri tem ohrani videz strogega sodnika.
"Bratje!" je rekel in se obrnil k zboru. "Vi ste priče, da sem hotel zvedeti resnico. Ni moja navada soditi, ne da bi bil poprej slišal opravičevanja. A v eni in isti stvari ne moreta oba priseči. Eden izmed nasprotnikov bi bil prisegel po krivem. Jaz pa kot dobri pastir, ki brani svoje ovce, ne dopustim, da bi kdorkoli pogubil svojo dušo. Naj Morozova in Vjazemskega sodi sodba božja. Od danes čez deset dni jima določam prostor za dvoboj tu v Slobodi na Rdečem trgu. Naj prideta s svojimi zastopniki in poročniki. Komur Bog da zmago, ta tio čist tudi pred mano, kdor pa podleže v boju, čeprav bi ostal živ, ta naj prejme smrtno kazen iz rabljevih rok!"
Ivanova odločitev je napravila v zboru silen vtis. Mnogi so sodili, da pomenja za Morozova isto kot smrtno obsodbo. Ni bilo mogoče misliti, da bi stari bojar obstal pred mladim in močnitti Vjazemskim. Vsi so pričakovali, da se odpove dvoboju ali pa da v skrajnem slučaju poprosi dovoljenja, da bi smel postaviti namesto sebe najetega borca. A Morozov se je poklonil carju in rekel z mirnim glasom:
"Gosudar, naj bo po tvojem! Star sem in nadložen, že dolgo nisem imel na sebi bojne oprave; a v božji sodbi ne odločuje si la, ampak poštena stvar! Upam na božjo pomoč, da me ne zapusti v moji pravici in da pred tvojo milostjo in pred vsemi ljudmi pokaže krivico mojega sovraga."
Ko je Vjazemski slišal carjevo odločitev, se je skoro razveselil in oči so se mu za-iskrile v nadi; a zaupanje Morozova ga je hudo zbegalo. Spomnil se je, da po splošnem mnenju v sodnih dvobojih Bog neizogibno dodeli zmago pravični stranki, in nehote je pričel dvomiti o svojem uspehu:
Vendar je premagal trenutno vznemirjenost, se tudi priklonil carju in rekel:
"Naj bo po tvoje, gosudar!"
"Pojdita," je rekel Ivan, "poiščita si poročnikov, čez deset dni ob solnčnem vzhodu pa bodita oba na Rdečem trgu in gorje njemu, ki ne vzdrži boja!"
Car je oba pogledal s svojim globokim, nerazjasnjivim pogledom, vstal in odšel v notranje sobe, Morozov pa je odšel iz palače poln dostojanstva, spremljan od svojih znancev, ne da bi pogledal na oprični-ke, ki so ga obkoljevali.
30. Zagovarjanje železa.
Naslednjega dne je Vjazemski odšel proti Moskvi.
V vsakem drugem slučaju bi se bil, pripravljajoč se k dvoboju, zanašal na svojo moč in spretnost. A tu je šlo za Heleno. Dvoboj ni bil navaden; njegov izid je bil odvisen od božje sodbe in knez se je zavedal svoje krivice; kakor bi se mu tudi Morozov zdel preziranja vreden v navadnem boju, se je vendar v tem slučaju bal božje jeze. Strah ga je bilo, da mu med bojem odpovedo ali odrevene roke. Ta bojazen je bila tem hujša, ker so ga pred kratkim za-celjene rane še vedno bolele in je yčasih čutil slabost in utrujenost. Knez ni hotel
opustiti ničesar, da bi si zagotovil zmago, zato se je odločil, obrniti se na znanega mlinarja, naj mu da kako zelišče in s čara-njem napravi njegove udarce neodbojne.
Ves zamišljen in razburjen je jezdil korakoma skozi gozd, se tam in tam nagnil v sedlu naprej ter iskal steze, ki je bila vsa s praprotjo zarastla. Po mnogih ovinkih je prišel na bolj izhojeno pot, se ogledal, uzrl na drevesih znamenja in pognal konja v dir. Kmalu je bilo slišati šumot kolesa. Jahajoč proti mlinu, je razločil knez obenem s šumom človeški govor. Ustavil se je, zlezel s sedla, privezal konja ob lesko ter šel peš k mlinu. Ob tramovju je stal tuj konj v bogati opremi. Mlinar se je razgovarjal s postavnim človekom, toda Vjazemski mu ni mogel videti v obraz, ker mu je neznanec obračal hrbet, pripravljajoč se, da sede v sedlo.
"Zadovoljen boš, bojar," mu je govoril mlinar in pritrjevaje kimal z glavo, "zadovoljen boš, batjuška! Pridobiš si zopet carsko milost in naj me na mestu strela ubije, če ne poginejo Vjazemski in vsi tvoji sovražniki ! Bodi miren — nihče ne prenese tirličje-trave!"
"Dobro," je odgovoril obiskovalec, za-sedajoč konja. "Ti, stari vrag, pa se spominjaj najinega dogovora; ako se mi ne posreči, te obesim kakor psa!"
Glas se je zdel Vjazemskemu znan, a kolo je škripalo tako silno, da ni mogel razbrati, kdo je prav za prav tisti, ki govori.
"Kako bi se ti ne posrečilo, batjuška, kako neki ne?" je nadaljeval mlinar in se nizko klanjal. "Samo tirliča ne jemlji s sebe. In kadar boš govoril s carjem, mu glej naravnost in veselo v oči; drzno mu glej v oči, batjuška, ne kaži strahu. Pripoveduj mu burke in dovtipe, kakor si jih pripovedoval poprej, in pogubljen naj bom, če si ne pridobiš milosti nazaj!"
Jezdec je obrnil konja in zdirjal mimo Vjazemskega, ne da bi ga bil opazil.
Knez je spoznal Basmanova in njegova ljubosumna domišljija je zakipela.
Ves prevzet samo od misli na Heleno, se ni zmenil za mlinarjeve besede, ampak je, čuvši svoje ime, pomislil, da vidi v Basma-novu novega nepričakovanega tekmeca.
Medtem je bil mlinar spremil Basmanova z očmi, sedel na nasip pred kočo ter pričel šteti cekine. Veselo se je muzal in jih stresal z dlani v dlan; kar je začutil težko roko na svoji rami.
Starec je vztrepetal, planil pokonci in skoro omedlel od strahu, ko so se njegove oči srečale s črnimi očmi Vjazemskega.
"O čem si govoril z Basmanovim, čarodej?" je vprašal Vjazemski.
"Ba ... ba ... batjuška!" je rekel mlinar, čuteč, da se tresejo noge pod njim. "Batjuška, knez Afanazij Ivanovič, kako pa se kaj počutiš?"
"Govori!" je kriknil Vjazemski, zgrabil mlinarja za grlo in ga vlekel h kolesu. "Govori, kaj sta govorila o meni!"
In nagnil je starca prav nad šumečo vodo.
"Duša božja!" je zastokal mlinar. "Vse povem tvoji milosti, vse povem, batjuška, samo pusti mi dušo, da se pokesam!"
"Po kaj je prišel k tebi Basmanov?"
"Po koren, batjuška, po koren T Jaz pa sem dobro vedel, da si tukaj, vedel sem, da vse slišiš, batjuška, zato sem tako glasno govoril, da bi ti vedel, da hoče Basmanov pogubiti tvojo milost!"
Vjazemski je potegnil mlinarja iznad vode.
Starec je spoznal, da je minil prvi naval njegove jeze.
"Kakšna jeza te je, človek božji!" je rekel in se spravil na noge. "Saj ti pravim, da sem vedel, da je tvoja milost blizu. 2e i od davi sem te pričakoval, batjuška!"
"Kaj pa hoče Basmanov?" je vprašal knez z mehkejšim glasom.
{Dalje prih.) I	\
_	I
RUSI 72 MILJ V POLJSKI;
UDAR NA CASSINO V TEKU
(Nadaljevanje s 1. strani)
dnov več, kakor 2500 nemških tankov in številno druge opreme. Nemcev pa je padlo v teh bojih do 100,000.
Nemško poročilo omenja, da so Rusi začeli z napadi tudi pri Leningradu in Novgorodu, kakor tudi zapadno od Nevela in Velikih luk. Poročilo iz Bukarešta pa priznava, da je pristalo v Rumuniji več ruskih para-šutnikov.
. Neapelj, Italija. — Poročila iz italijanske fronte omenjajo, da so ameriške čete očistile hribe in gorske grebene, s katerih so Nemci obvladovali in branili dohod do važnega prometnega križišča mesta Cassino in da so zdaj začeli boji za mesto Cassino samo. Najhujša borba je bila za goro Trocchio, ki je bila polna zaklonišč iz konkrita, podobno sršenevemu gnezdu. Te pozicije so morali Amerikanci vzeti s krvavimi bajonetnimi napadi, ki so trajali več dni. Po padcu Cassine, kar se pričakuje v nekaj dneh, bodo operacije lažje, ker s tem se bo odprla pot v nižavo, ki vodi proti Rimu.
V nedeljo večer so zavezni-
ški letalci iz Italije bombardirali Celovec na Koroškem. Pomočilo omenja, da so Nemci tja preselili velike tvomice za leta-a, katere so zavezniški letalci >bčutno udarili.
Iz Bosne v Jugoslaviji pa poročajo o nadaljnih krvavih spopadih med jugoslovanskimi ge-rilci in Nemci.
-o-
POLJAKI ZAVRNILI RUSKE POGOJE
London, Anglija. — Poljska zamejna vlada je odklonila ruske kompromisne pogoje glede razmejitve med obema deželama. Kaj bodo Poljaki s tem dosegli, se ne ve. Pričakujejo, da jih bodo Angleži in Amerikanci podprli proti ruskim zahtevam. To je pa samo upanje in nič drugega.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah Telefon Canal 4918 CHICAGO
Residenčni te L: La Grange 3966
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Mi puTitimiBo vse vrsta	i
dala. gradimo nora stavb* I - kakorinega koli obsega. I Sprejemamo Tolika dela kot I
grajenja račjih poslopij, ioL	*
tovanu-aU kakršnekoli. Ob- ■
anem sprejemamo tudi I
manjša dala, kot popravlja- I
nje hiš in drugih poslopij. I
Za nas je Tsako dalo in na- I
fOCllo ^^^^odo^lo«
Nasvete* proračune in na trte dajemo na šeljo bras-plifnfti
Čemu plačujeta risoka na- I jemnine. Dajte si postaviti I
napravimo vam mi sa smer« I
Pokličite nas na telefon I Calumet 6570 or 6509 I
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois
NOVI KRASNI KRIŽI
Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da- onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 rite.	nimamo več. Po-
^^	srečilo pa se je nam
m čm^ ik	f^5^	dobiti, toda le ome-
i.	jeno število novih
lZ^F^^^ f? Jšit^PjiŽL druge vrste sličnih 8	I križev, ki so nare-
ffim	wS^S^^^ mn°£° iePŠi in
1 ^ ne f	/M	sedanji, pač pa na-
J -	\M	rejeni iz lepega
1 jX i orehovega lesa, z ~ A lepim pozlačenim bronastim križem, 1	II i ki so dosti lepši in
JbBL^ mnogo bolje in na-tančneje izdelani, m /H	kakor prejšnji. Ti
M lI	križi istotako vse-
(SLa-M/f	bujejo vso pripra-
<====3/	vo, ki se rabi ob
času previdenja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo.
Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji.
STANEJO S POŠTNINO SAMO
$3.50
Naročila je poslati na:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
Italija je popustila. To je bil
dogodek. V Ljubljani so dogodek precenjevali, kakor bi bilo zdaj vsega konec in so takoj vse uredili, kako se bodo vsedli v zapeček. Pa so bili jutri že Nemci tu. Urezali so se, dasi so bili na licu mesta. Približno isti urezani krogi pa hočejo, na naj bi se vsi amerikanski Slovenci usmerili, kakor oni dogodke tam precenjujejo. Yes, yes . . . dogodki so lahko dobesedno taki, kakor prihajajo v vesteh sem, ampak precenjevanje teh dogodkov je malo bolj zapletena roba, in tu se pričenja pričkanje. Dogodki so pojavi, pa niso še končni pojavi. Lah je
odšel, Nemec je bil tu.
*
Je le slučaj, pa je vreden precenjevanja. L. 1917 je prišlo do ruske revolucije, katere še dolgo ne bo konec. Kri, kri ... še danes teče kri, dasi manj v Rusiji, če znate preceniti. Carizem in tuja velepo-sestva so šla. Danes prihaja na fronto municija, da Nemcem zmanjkuje sape, tedaj je prišla — sol, saj tujci niso bili zase neumni. Tako je tedanja Rusija šla, nova je nastala. Kakšna je, ali morda bo, preštudirajte ali pa se jezite, svobodno vam. Vojna ima muni-cijo, rusko ali amerikansko, nič na tem.
Tuja vele posest je pila Rusom kri, ne vem, ali je zdaj res prav porabljena. Vidim pa slučaj. Dmitri Šostakovič je skom-poniral osmo simfonijo, za katero mu je plačala Columbia Broadcasting Co. deset tisoč dolarjev, najvišjo nagrado za muzikalno delo. Mora biti umetnina. Grad, kjer se je prej širokopiril tujec in še pijavka, je zdaj stanovanje Šo-stakovičevo in neke muzikalne unije, dasi komponira mojster v leseni kolibi in je najraje tam in se zabava s kuretino i pujski.
Ali znate preceniti to stran revolucije? Prej lena in gnila "aristokracija/' tudi pristno ruska ni bila dosti boljša, zdaj govori ves svet o ruskem umetniku, ki je bil mogoč le po revoluciji, ampak krvavo je bilo!
•
Neki Hrvatje se smatrajo za najboljši, tudi katoliško najboljši in prvi narod na svetu. Prav, prav, ako so. Kako pa politično ? L. 1848 so Habs-buržanom rešili prestol, za plačilo pa dobili na vrat Madžare. Ako niso bili zadovoljni, so bili na pravem. Do svetovne prve vojne so imeli političen dirindaj. Neka "zora je pucala" na koncu vojne, pa ni bilo sonca. Ne zamerim jim, ker Jugoslavija je bila na sebi dobra ideja, drugače pa skrpucalo. Kako je bilo pri napadu, bo morala zgodovina dognati, Miss Mitschell jih strahovito blati. Prišlo je do "slo-bodne" pod Paveličem. Ako jim ne ugaja, jim pritrdim. Nekaj še držijo na dr. Mačka, vsaj pravijo tako, pa ni verjetno, in zdaj je nastopil Tito, Joe Brozevič, pa pravijo "na našu žalost i sramotu." Ali naj jim pritrdim? Ce ti vidiš, kaj
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
* J. M. Trunk

iočejo, pa povej, moja stara iamet je prekratka.
V Teheranu so podali dekla-acijo. Neki pravijo, da je to lokument, kakršen je bila deklaracija amerikanske neod-isnosti. Mogoče. Drugi zopet >odvomijo in trdijo, da je le fraud," kapa čez glavo. Dogodki le morejo izjasniti. Be-leš je šel v Moskvo in sklenil p'aikt. Hudo skakajo. Čemu? Sakaj? Saj imamo deklaraci-o! Kakšna igra je to? Čemu tikajo glave skupaj še v Moštvi? Beneš naj pojasni! Well, veli. Morda je bilo nekaj ide-ilnega v Kairu, še več v Te-leranu, ampak politika je sil-io realna zadeva in se ne de-a po idealih. Masaryk in Drti-la sta bila realista, Beneš je ijujin učenec in dober realist, n kot realist je šel v Moskvo. Vleni se zdi, da je to najboljša x>teza za bodoči mir v Evropi n celo na svetu. To je prvi ko-•ak, se mi dozdeva, do zedinje-lega slovenstva, in le če se Slovani nekako zedinijo, da postanejo v Evropi enotna po-itična sila, dasi ne ravno politična edinica, bi taka sila u-;egnila zagotoviti mir, ideali z Teherana so le bolj za mehke duše. Sila mora zavladati :udi med Slovani, da ne bo kričala vsaka vas po svoji republiki, in sila brez nasilja mora nastopiti v politiki, da ne zraste Nemcu zopet greben in iiorda še kakemu laškemu petelinu, in če res hočejo Japon-:a zapreti na lastno otočje, more kaj takega storiti le sila slo-^anstva, ki bo v Vladivostoku, Amerika je predaleč proč in Anglija bo imela roke polne iela. Beneš je realist, in še ne-cdo je realist v Moskvi, in oba skupaj ne dasta ficka na — politične ideale. Tudi Beneše-/a. pot pa je še dolga, ako naj privede do — slovanske sile.
NAPRODAJ IMAM:
2-stanovanjsko	zidano hišo 3o 6 sob, centralna kurjava. >na je $6,500;
5-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Cena je $6,500;
5-sobni	zidan "cottage/ fur-lace heat; cena je $3,000; 300 dolarjev takoj;
3-stanovanjsko	zidano hišo la Millard Ave in 26. cesti, cen-ralna kurjava; cena je $9,500;
6-stanovanjsko	zidano hišo >o 4 sobe, najemnina na mesec ionaša $120, cena je $7,500.
Imam še več drugih hiš v L.awndale okrožju in drugod laprodaj.
Za nadaljna pojasnila se o->rnite na:
ANTON JORDAN, 1734 W. 26th St., Chicago, III. [el. Lawndale 2229, Res. Tel. Rockwell 7196
GRD I NOVI KOLEDARJI
So na razpolago za naročitev 'sem, ki želijo imeti velike tenske oznanjevalce dni za le-o 1944. Imajo lepe slike in ve-ike številke ter tudi vremen-ka, ter razna druga poročila, risti ki ste več kot petdeset '50) milj iz Clevelanda, mora-e poslati zanje po 25c. Odje-nalci jih dobe zastonj. Pišite la A. Grdina in Sinovi, 1053 E. »2nd Street, Cleveland 3, Ohio.
dr. john i. smetana
Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 1st izkuinje
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue
TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9
zjutraj do 8:30 zvečer._