YU ISSN 0351 — 0077
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
MUSEUM HISTORIAB NATURALIS SLOVENIAE
SCOPOLIA
2 Botaniui
Geologien Palaeontologica
Museologica
Zoologica
Nada PRAPROTNIK:
Saxifraga moschata WULFEN v Sloveniji
Saxifraga moschata WULFEN in Slovenia
I SCOPOLIA I No 4 1 pp. 1—13 | Ijubljana | Dec. 1982
SCOPOLIA
glasilo Prirodoslavnega inu2e:ii SlovenU«. Izdaja Prircxlaslovni muzej Slovenije, sorinanctra Razislco-valna «IcupAast Slovenije. UredniSki odbor: Jole BOLE, Emest FANINGER, Janez GREGORl (urednik). Stane PETERLIK, Anton POLENEC, Kazimir T ARM AN in Tone WRABER. Lektorja; Cvetana TAVZES (2a sIo^riSCIdd) in Helena SMOLE J (za angleS£ino). Naslov uredništva in uprave: Prirodosli»vfil muzej Slovenije, 61000 Ljubljana, PreScrnova 20. Iddeta dve ;t«v]Uci letno, naklada 500 izvodov. Cena Številke u ustanove in podjetja 70 din. za posamemtke 30 din. Tekoü rafiin pri LB Et. SOI00^3U0113. Tiska Partizanska knjiga. Ljubljana.
SCOPOLIA
Journal of the Museum of Natural History of Slovenia. Ljubljana. Edited by the Museum of Natiu^ History of Slovenia, subsidized by Research Community of Slovenia. Editorial Staff: Joie BOLE, Ernest F ANINGER, Janez GREGORI (Editor), Stane PETERLIN, Anton POLENEC, Kazimir TAR man and Tone WRAHER, Readm: Cwtana TAVZES (for Slovene) and Hdena SMOLE J (for En^isli), Address of tlic Editorial OOlce and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, YU 61000 Ljubljana, Freicrnova 20. The Journal appears twice a year, SOO copies per issue. Issue price for institutions and establishments din, for Individuals 30 din. Current account at LB No S010(V603-4011S. Printed by Partizanska knji«a, Ljubljana.
SCOPOLIA No 4 pp. 1 - 13 mubUans Pec. 1982
SAXIFRAGA MÜSCH ATA WULFEN V SLOVENIJI
PRAPROTNIK Nada
Yu 61000 Ljubljana, PreSwüova 20 Pnrodoslovni muiej Slovenije
Sprejeto: 8. 12. 19B1 Nalisnjeio: 27. U. ]9«2
LTDK 582.717,	(0*5) = 863 Saxifiagn motchirip.
IZVLECEK — Nb ozemlju Slovenije usjKvajo tri podvrste vrste Saxi/raga mmc/jasa WULFEN: 5. moschsta WULF, subs p. moschata, S. mosckam WULF, subsp. atropurfrureo (STERN B.) N. PRAPROTMK in S. m<fScha{a WULF, subsp. camiolica (HUTER) T. WRÄBER. Pri vseh tich podvrstah so podani morfološki znaki, rast^ ter nahajalz arealnimi kartami.
SYNOPSIS - SAXIFRAGA MOSCHATA WOLFEN IN SLOVENIA — The territory of the Socialist Republic of Slovenia offers favourable conditions to three subspecies of Saxl/ragä tnoschata WULFEN, namely: J. moscfiata WULF, subsp. rnoscfasa, S. moscftoTa WULF, subsp. eiropurpurea (STERNB.) N. PRAFROTNIK, and S, moschata WULF, subsp. carnfolica (HUTER) T. WRÄBER. Foi all of iaid subspecies there are stated the dam on morphologic features, gri>wth areas, and habitats with areal charts.
1, Uvod
SoKi/ragü moscAüfci WULFEN jt iifedno polimorfcn takson, ki raste v mnogih oblikah v gorovjih Srednje in Južne Evrope, v zahodai Aziji in Sibiriji, RazliCne oblike tfŽfco ostro lofimo med seboj zaradi Številnih geografskih rasnih diferenciacij, ki kažejo veliko morfoloških vmesnih oblik in prehodov, križajo se med seboj in tudi z vrstama Saxifraga exarata V ILL. in Saxifraga pubescens POURRET.
Vse dosedanje razdelitve so pomanjkljive. Hora europaea (WEBB, 1964; 374) problemov sploh ne poskusa rele vati, ampak nanje samo opozarja. V Evropi raste približno 3D lokalnih populacij, ki zelo variirajo v obliki in velikosti zelenih listov ter v obliki in barvi vfinCnih listov. Skoraj nemogoCc pa je najti uitrezne kriterije, po katerih bi številne forme uvrstili v naravni sistem, ENO LE R * IRMSCHER (1916) sta pri svoji razdelitvi poli-morfnega tipa S(i;dfraga mascftuta WULF. upoSievala samo posantezne morfoloSke znake. Takson sta razdelila na dve podvrsti: subsp. 1. eumoscfiata ENGL, s IRMSCH. subsp. 2. amputlacea (TEN.) EKCL. & IRMSCH.
Podvrsto eumoschafa sta razdelila po obliki ventnih listov v tri skupine:
L Oblongipetaiae
IL Longipetalae
111. L a t i p e t a I a e
Te skupine sta avtorja na podlagi posameznih znakov razbila Se v celo vrsto varietet in form, nista pa upoštevala niti geografskih niti ekoloSkih vidikov. Njuna razdelitev je bolj ali manj umetna.
BRAUN-BLANQUET (1922} je vrsto razdelil v Štiri podvrste, ki se med seboj ločijo po skupini znakov, upoSteval pa je tudi geografsko razširjenost, Vendar pa tudi njemu ni uspelo zadovoljivo rediti problema sistematske uvrstitve in vrednotenja posameznih oblik vrste Saxifraga moschata WULF, Njegova razdelitev je preveč sploSna, da bi lahko samo na osnovi njegovega dela razvrstili tai;sone, ki rastejo v Jugovzhodnih ApneniSkih Alpah oziroma na ozCTnIju Slovenije.
.CAVILLIER (in BURN AT, 1913) pa je združil vrsti Saxifraga moschala WULF, in Saxifraga exarata VILL. v eno samo vrsto, Saxifraga errata VILL. Združeno vrsto je razdelil na dve podvrsti, ker se med seboj križata in ker obstaja «ta vrsta prehodov med rtjima. Njegovemu mnenju se pridružuje BRIQUET (!9t5J.
PAWLOWSKA (1953) je karpatske in balkanske oblike vrste Saxifraga moschata WULF, opredelila kot podvrste, upoStevajot vrsto znakov in razlik v habitusu, obhki in velikosti listov, v gostoti in obliki Žiemih trihomov, v barvi, velikosti in obJiki iainih in veni^nih listov. Znaki se pri posameznih podvrstah lahko prekrivajo, vendar pa kljub temu lahko po vsoti znakov posamezne podvrste dovolj ostro opredelimo in točimo med seboj.
V zadnjih dveh desetletjih so poskuSali osvetliti taksonomski položaj posameznih oblik vrste Saxifraga moschata WULF, tudi s dtotaksonomskimi metodami (DAMBOLDTi PODLECH, 19fiJ. DAMBOLDT i PODLECH, 1965, DAMBOLDT, 1968). Navedena avtorja sta pri diploidnih oblikah ugotovil kromosomska Števila 2n = 22, 24, 26 iti 28. Posamezne diploidne oblike se med seboj morfoloSko ne lotijo, tetraploidi z 2n = 44 ter 52 pa kažejo v primerjavi z diploidi jasne morfološke razlike, imajo enoten areal in se od njih loCijo ludi ekololko.
Vendar pa tudi citotaksonomska dejstva ne osvetljujejo sistematskega položaja različnih oblik vrste Saxifraga moschata WULF., ampak samo še enkrat potrjujejo ugotovitve avtorjev, da je skupina polimorfna, da je pravilno vrednotenje znakov težavno in da moramo iskati ustrezne reSitve le v obdelavi vseh oblik v okviru celotne vrste, tako z morfološkega, ekoloSkega, fitogeografskega in dtotaksonomskega vidika.
4^ 47 48 49 50 51 »53»4W M 37 S« » 60 61 «3 «3 M 6S
													\						
	X												\						
		V								-			--^ r f						
				V															1
				S		"V	s							s			1 \ 1		
r	m		M	>	rs		■ta					\				•i			
		A. ' A			V														
		X				V.													
								—ru		Saxifraga moKhat« v Sloveniji # s. ms^chstfl aubip. triotchala A E. moichata Bubsp. Atrgpurpuraa ■ s. moiclijita subtp. camiolici									
			V	}	f														
(j								v	-										
\J\				s															
			\																
	.f	>						1											
									-										
TO »4 «5
96
97 9« 99 OO O) 03
03
04
05
[telo je bilo opravljeno v okviru magisirske naloge Saxifrage moscfKira a^g. v JygovEhodnili A fine ni Ik i h Alpah. Za vio pomot in nasvete se zahvaljujem mentorju prof. dr. Einestu MAYER JU in doc. dr. Toneiu WRABRU, Iii m'i je Msebitno pomagal ludl pri kontnem oWikovaröu teMtft za tisk. Zahvatjujem x dr. JiFiju SOJAKU iz Narodnega muieja v Pragi, ki mi je poslal primerke ii Siernbcrgovega herbarija, Bratu Davorinu pa se zahvaljujem za spremstvo no mnogih najvišjih vrhovih v Julijcih.
2. Saxifraga moschata WULF, n* OHm^u Slovenije
Na ozemlju Slovenije oziroma v Jugovzhodnih ApneoiSkih Alpah uspevajo tri oblike ii skupine Saxifraga moschata WULF. RailiEni avtorji jih različno sistematsko vrednotijo.
MAVER (I9S2:l(ß} je vrsto razdelil takole: •■820, S. moschata WULF.
J. subs p. linifa/ia BRAUN-BI., /S: mairAflfs iulBp. eu-mascfiais ENCLER e( IRMSCH. p.p./. Ze]o redko in raztreseno: Koroiko (Vzhodne Karavanke). 821. 1 J. subsp. peeudoexaraia BRAUN-BL. Raztr?senp; AJpe: fcoroSko, severno Primorsko, Gorenjsko.
]. var. airniolica (HUTER) BRAUN-BL., /S. carniolica HUTER). Redko Ln raztreseno; Alpe; Koroiko, severno Primorsko, Gorenjsko, Štajersko,
1. var. atri^urpurea (STERNB.) E. MAYER. /S, airopurpurea STERNB., S. moschela subsp. 4!U moschaia ENGL, et IBMSCH, subf. airopurpurea STERNB., S. muscoidex var. purfiUreo STERNB,-/. Redko in Jaitreseno; Alpe: severno Primorsko."
Mala flora Slovenije (WRABER, 1969: 116 — 117) ima iste tri taksone in jih omenja kot vrste:
"14. S. moschsla WULF, MuSkatni k. — skalovje, gruH in travnata pobočja v visokogorskem pasu. Vit 6o IX. Zelo variabilna vrsta, ki obsega tudi v Sloveniji več oblik;
S. mOKhffta WULF. s. str. — venEni listi podolgaiti, mnicnlsasti. PritliCni Usti Eesto eiiEstavni, AL (KaravaTike — Peca).
airopurpurea STERNB. — Venčni list: temno ptirpurni do oranžni. AL (Julijske Alpe — Krn, Rdeči Rob).
S. carmolica HUTER — priiliEni listi v^Einoma vsi tridelni. moCno žlezasti. Ven£ni listi JajCasii, m meno bcL. AL (Julijske b KantJiiSke Alpe)."
V svojem delu naj bi opredelila vse tri obLkt, zlasti z mor Metkih vidikov, upoštevajoč hkrati tudi njihovo ekologija in geografsko razširjenost.
Vendar samo z obdelavo oblik, ki uspevajo v Jugovzhodnih ApneniSkih Alpah, ni mogoCe reSevati problemov celotne skupine Saxifraga moscfmta WULF. Na podlagi terenskih opazovanj, herbarijskega materiala (LJM, L JU, PR) in literature sem priila do z:aključka, da se navedeni trije tzksoni na na^em obmoEju v taki meri morfoloSko in horo-lojko razlikujejo, da jih lahko vrednotimo kot posamezne podvrste. 2A.SaxiffQga moschata WULFEN in J ACQ., Misc. Ausir. Bot. 2: 138 (1781).
Syn.: S, musioides WULF, ir J ACQ., Mise, Austr. Bqt. 3; 123 <1781)
5. exaraia Vi«, subsp. moschuUi CAVILLIER in BURN AT, Fl. Alp. mar. 3: 81 (1913).
Opis: Blazinasta rastlina z bolj ali manj gosto stoječimi poganjki, PritUCni listi Črtalasti ali klinasti, txli ali dva, tri ali pet rogljati, lahko goli, veCinoma ilezasto dlakavi. CvetoCi poganjki visoki od enega do deset centrimetrov, ena do Sest cvetni. Stebelni listi lahko manjkajo, lahko pa jih je do Sest, celi, črtalasti ali dva do tri rogljati, klinasti, šibko ali močno žlezasti. CaSa žlezasto dlakava, čaSni zobci Črtalasti do suli-Casti, na vrhu topi. Venčni listi podolgovati do narobe jajCasti, oa vrhu topi. rumenkasto beli ali svetlo do tem AO rde^i.
2.2 Na ozemlju Slovenije uspevajo tri podvrste vrste Saxifrtzga moschaia WULF.: 1 Venčni listi svetlo ali temno rde5i
II. subsp, atropurpurea
1 Venčni listi rumenkasto beli 2 Rastlina moCno žlezasto dlakava, pritlični listi večinoma 3-rogljati. VenEni listi narobe jajčasti do eliptiini
111, subsp. carniolica
2 Rastlina šibko žlezasto dlakava, pritlični listi celi ali 3-rogljati. Venčni listi podolgovati
1, subsp. moichafa
3.21 Saxifraga mosi:hala WULF, subsp. moscfiate
Syn.: S. muscoJdes WULF, in J ACQ., Misc. Au&tr. Bot. 2: 123 (J7S1).
S. moKhata WULF, subsp, eumoxchaia ENGL, i IRMSCH. var. wrwWor ENGL. » IRMSCH. subvar.ENGL.
IRMSCH. PRanzenr. 4: 417 (1916). S moschatti WULF, subsp. fm(folia BR.-BL. in HEGI, 3. FL Mitteleur. 4 (2): 607 (1922).
Opis: Pritlični listi lahko Cnalasti, celi, v večji meri 2- do 3-rogIjati, dolgi 7 — 10 mm in Široki 1 — 1,2 mm. Zgornji listi v rozeti Črtalasti, celi ali večinoma 2- do 3-rogüati, dolgi 10 — 15 mm in široki 0,5 — 1 mm, pičlo žlezasto dlakavi. Cvetoči poganjki visoki 4 — 12 cm, v zgornjem delu nekoliko močneje Hezasto dlakavi in nosijo 1 — 3 cvetove, redkeje do pet, Stebelni listi Črtalasti, v večji meri celi, lahko tudi 2- do ' 3-rogljali. piClo žlezasti, dolgi 5 — 10 mm in Široki 0,5 — I mm, CaSa žlezasto dla-
kava, E^Sni zobci podolgovati, na konid zaokroicni, dolgi 2,5 — 3 mm in Široki 0,7
—	1,1 mm, žlezasto dlakavi, Venčni listi rumenkasti, dolgi 3 — 3,5 mm in Široki 0,8
—	1,2 mm, po obliki podolgovati in na konici zaokroženi.
WULFEN (1781: 123 in IS5B; 756) omenja pri vrsti Saxipaga muscoides . med nahajališči tudi Petro.
ENGLER i IRMSCHER (1916: 424) jo uvrSiata v skupino Oblongipctalae, ki ima podolgovate venčne liste, nadalje v subvar. fasifotiot za katero je značilno, da so spodnji listi v rozeti (folia basilaria) 3-rogljati, Med nahajal Uči omenjata Peco in Obir v Karavankah ter Morež v Julijskih Alpah, Na podlagi herbarijskega materiala z Moreia (TOMMASINl, ljm; MARTINCiC, UU), ki se uvr^Ea v subsp. carnioiU:a. sem ugotovila, da je ta navedba napaCna.
BRAUN-BLANQUET (1922: 607) uvrSSa to obliko v subsp. {imfoiia BR.-BL. var. affmis BR.-BL.
JANCHEN (1958: 267) Jteje to obliko kot "subsp. moschata (WULF.)", Njegovo tolmaäenje se ujema z WULFEN-ovimi navedbami (1781: !23, 128), s^ med nahajaJiäii naSteva tudi Peco.
ElasiiSfe
Raste v subalplnskem in alpinskem pasu od 1700 — 2I0D m n.m. na visokogorskih iraiah, po£(>-sto na robu reSevja, tediteje v skalnih razpo>:ah,
Kamninska podlaga je karbonama.
Ck cveterjg; VI — VIII.
Nahaja Ii »a;
Karavanke
9SM/2 Peca: DOLSAK (PAULINr Fl, exs. earn. 1931) (UM, UU), FREVER {UM), MAYER (LJU), PRAPROTNIK (LJM, LJUl, RATA J (L JU). SUSNIK (UU), ŽALOKAR (LJLT); - WULFEN (nsi: 123), welden |imo: 199 - Z07), WULFEN (18S8; 796), PACHER (188S), ENOLERl irmscher (1916: 42^), wraber (19«; 147).
2.22 Saxifrafia moschata WULF, subsp. atropurpurea (STERNB.) N. PRAPROTNIK sfat. nov.
Bas.: S. moschafa wulf. var. atropurpurea STERNB,, Rev, Sax. 41 (1810),
Syn.: S. muscoides WULF, var. purpurea STERNB., Rev. SaJt, 65 (1831 >.
5. atropurpurea STURM, I>eut$clii. Fl. 9: 35 (J8I4). S. moschaia WULF, subsp. eumoschata ENGL. » IRMSCH. subvar, ßssi/olia ENGL, a IRMSCH, subf. atropurpurea (STERNB.) ENGL, i IRMSCH. Pfiatizenr. 4: 417 (1916). S. moschata WULF, subsp. pseudoexarata BR.-BL, var. atropurpurea (STERNB.) E. MAYER, Seznam 102 (1952).
Opis: PritliCni listi v večji meri ozko črtalasti, celi, lahko pa tudi 2- do 3-rogljati. Dolgi so 5 — 10 mm, äiroki 1 — J,4 min. Goli ali pitlo žlezasto dlakavi, Cvetoii poganjki so visoki 2,5 do 12 cm, goli ali pičlo žlezasto dlakavi, le v zgornjem delu pogatykov moSneje žleiasti. Nosijo 1 do 6 cvetov. Stebeltii Usti irtalasti, v glavnem celi, lahko pa tudi 2- do 3-rog!jati, dolgi 5 — 8 mm in Široki 0,8 do 1 mm. Caini listi podolgovati ali ehptiCni, na vrhu topi, žlezasto dlakavi. Dolgi 2 — 2,5 m tu in Široki 0,7 — 0,9 mm. VenSni listi podolgovati ali eliptiCni, na vrhu topi, dolgi 2,5 — J mm. Široki od 0,8 do 1 mm. Barva venCnih listov lahko zelo razliCna: od zelenkastih, rumeno zelenih, rdeiih do zelo temno rdečih odtenkov.
STERNBERG <1810: 41) je opisal to obliko na podlagi WULFEN-ovih primerkov. Kot nahajaliiCa navaja; "in alpe Camiolica, Koinska planina dieta i Wulf f., Zois, V«t,)" ter pristavlja, da je rastlino videl tudi tivo. V opombi pa dodaja, da bi zaradi oijih in tanjSih listov utegnila spadali h kranjski mosc/tati. Omenja tudi, da mu je £ive rastline poslal baron ZOIS z Grintovca. V zapuSčini Karla ZOISA so se ohranili samo zapiski z botaniiimh ekskurzij v letih 1787 — 17B9, VeEkrat omenja Grintovec in tudi vi^to Sa*;-/ragtf caefpiroia s pripombo, da to ni prava raespiioia, ker ima trirogljate liste. Nikjer ne omenja izrazito rdeSe barve cvetov. S precejSnjo gotovostjo lahko trdimo, da je priSio pri navedbah Grimovca kot nahajalii£a podvrste S. maschata WULF, subsp. atropurpurea do pomote, saj v skoraj dvesto letih ni nobene potrditve, da bi v KamniSkih Aipah ta takson res uspeval.
Kari ZOIS v svojih zapiskih nikjer ne omenja niti Konjske planine niti Krna, kar seveda ne pomeni, da ni bil na Krnu bodisi on, bodisi kdo izmed njegovih pomoinikov, M sp mu prinaSali rastline,
MELIK (I9S0> omenja konjsko planino Krn (1100 m) na južnem pobočju istoimenske gore kot prvotno oznaCbo za obsežno izvrstno paäno podroCje v jninem območju Krna. Lahko torej sklepamo, da je krnsko območje locus classicus za to podvrsto.
Na podlagi Wulfenovih primerkov iz her barija C. Sternberga (PR) in primerkov, ki 50 v Zoisovem herbariju (LJM) shranjeni pod imenom Saxifraga caespitoso, smo ugotovili, da gre nedvomno za isti takson.
Kot vrsto S. atropurpurea ja navaja FREYER (1B41) tik pod vrhom Krna skupaj z vrsto Poten t iff a nitida, s pripombo "moschato odore". FLEISCHMANNOVE navedbe {1&44: 94) so po vsej verjetnosti netočne; kot nah^aliSče omenja Ledine pod Triglavom, kjer pa tega taksona pozneje ni nihče več naSel. ENG LE R a IRMSCHER <1916: 417) ga uvrSCaia v skupino Oblongipetalae in naprej v subvar. Jissifofia subf. atropurpurea; kot^nahajaliSCi navajata Krn in Sleme-
Po razdelitvi, ki jo za vrsto S. moscftuto uporablja BRAUN-BLANQUET (1922), težko uvrstimo v katerokoli izmed Štirih podvrst, DOLSAK (1936: 102) ga sicer skuia uvrstiti kot S. moschata WULF, subsp. rhodanertsis BR.-BL. var. purpurascens BR.-BL., MAYER (1952: 102) pa kot S. moschata WULF, subsp. pseudoexarata BR.-BL. var. atropurpurea (STERNB.) E. MAYER.
Po nalih ugotovitvah se ta oblika od ostalih loCi dovolj, da jo smemo vrednotiti kol podvrsto S. moscfiata WULF, subsp. atropurpuna (STERNB.) K. PRAPROTNIK. Od ostalih oblik se ne loči samo po morfoloških znakih, ampak tudi po arealu, ki je ostro loten od ostalih, saj raste samo v Krnski skupini in tako spada med tiste tak sonc, katerih areal je v južnem delu Julijskih Alp.
Ra^tiSte
Rasle v subalpinikem in alpinskem pasj od 1600 do 2245 m n.R]. na visokogorskih rraiah, na gnii^ in v skalniJi razpokah.
Kamninska podlaga je karbonatna,
Cas cvetenja: VII — Vttl.
Nahajališča:
Jalijske Alpe:
■ 9747/Ž VriiC nad planino Za Kmjejn (Drelnica): WRÄBER (LJU)
9747/J Lemef nad Krnskim jezerom; WRABER (LJU).
9741/i'Km: FREYER (LJM), MAYER (LJU), MIRICH (LlM), TOMMASIN! (LJM). PRAPROTNIK (UM, LJU), WRABER (LJU); - FREYER (IB4I), ENCLER 4IRMSCHER (1916: 424), COHRS(1953;95).
9747/J od Krnske Skr bi ne proii Krnu: PRAPROTNIK (LJM, LJU), WRABER (LJU).
9748/1 Batognica: PRAPROTNJK (LJM. LJU), WRÄBER (LJU).
N Praproliiil:; Saiifivga moschala WULFEN...
974«/1 Nad Peski: PRAPROTNIK (LJM, UL).
974a/l RdeEi rob; MARCHESETTl (UL), RAVNIK (UU).
9748/3 med planino Sleme in RdeCim robom: PAULIN (Fl. exs, earn. 1523) (LJM, LJU); -DOLSAK (1936: 102), MAVER (195S).
974K/.1 Stpjtifr MARTINClC (UUI, TOMMASJNI (UM); — ENGLER * (RMSCHER (1916: 424).
2.23 SaxifroRO mo^chvfa WULF, subsp. camiolica (HUTER) T. WRABER in HEGl, C., H, MERXMULLER \ H. REJSIGL: Alpska flora, 104 (1980).
Bas.: S. mau/fff/ff WULFEN var. carnioiica {"Carnhlica'^ HUTER, Oesterr. Bot. Zeitsch. 55: 195 (1905).
Syn,: S. caespitosa SCOP. Fl, Cam. 1: 293 (1772), non L, Spcc, PI. 1: 404(1753),
S. carnioiica HÜTER, Enum. pl. exs. (1873), (nom. nud.). S. cantio/ica HUTER in KERN ER, Sched. fl, exs. Austro-Hung. 5: 52 (IBSS), (nom, nud.).
.S. carniofua (HUTER) HUTER in HAYEK, A.»P AU Li N, 1907. Mora ilcr Sannlalcr Alpen, in: Vorarbeiten mr einer pllun/cnecoeraphisehen Karle Oesterreichs 4. Die Sanntaler Alpen (Sieincr Alpen), Abh. Zool.-botan. Gtt. Wien 4(2). S. rnoschata WULF, sübsp. pseudoacarata BR.—BL. var. carniolica (HUTER) BR.—Bl. in HEGI, Fl. Miuelcur. 4 (2): 609 (1922).
S- moschala WULF, subsp. eumosckala ENGL. & iRMSCH. var. cychpelala ENGL, « IRMSCH, sub var. carmotica (HÜTER) ENGL. 1 IRMSCH. in ENGLER: Das Pflanzenreich. 4. 117.1:432(1916).
Opis; Pritlični listi ä i roko klinasti, v manjäi meri celi, v vetji meri pa 3- do 5-rogljaii, dolgi 8 — 15 min, široki 1 — 3 mm. Gosto žlezasto dlakavi, Rozete v večini primerov zelo goste. Cvetoči poganjki visoki 1 do 10 cm, žlezasto diska vi in nosijo 1 do 6 cvetov, Stebelni listi čnalaiti, lahko tudi 3-rogljati. maloitevilni. Dolgi 5 do 9 mm, Široki od ] do 2,5 mm. ČaSni listi CrtaJasti do suličasti, na vrhu zaokrojeni, gosto žlezasto dlakavi. Dolgi 2,5 do 3 mm in Široki 1,5 -- 2 mm. Venčni listi narobe jaj-fasti do elipti&ii, dolsi 4 — 5 mm, Široki 2,5 do 4 mm. Barva venCnih listov rumenkasto bela.
Locus C lassie us za to obliko je Kot samostojno vrsto Saxi/raga camiolica HUTER jo navaja HUTER v herbarijski zbirki Flora exsiccata Austro-Hungarica, vendar je ime ostalo tiomer nudum do leta 1905, ko je Huter objavil razlikovalni opis pod imenom Saxiffaga moschata WULFEN var. camiolica HUTER. Opisuje jo kot veli koc vet no obliko z ovalnimi venfinimi listi, ki so dvakrat daljii kot taSni zobci.
Prvi omenja to obliko že SCOPOLI (1772: 293) pod imenom Saxifraga caespitosa L. Kot nahajališče navaja sedlo med Grebenom in Grintovcem. To navedbo potrjuje tudi ZOIS (1787), 2 opombo, da ne gre za pravo obliko "caespiiosa", ampak da so listi izrazilo trojno na cepljen i. SCOPOLI pa v svojem opisu pravi, da so listi na pol trojno nacepljeni ("semitrifltlus"). ZOIS (1767) omenja kamnokret i VrSaca nad Trento in nad Dolino Sedmerih jezer z vpfäjajem "an muscoides? vel caespitosa?" V njegovem herbariju (LJM) ni nobene oblike, ki bi to navedbo pojasnila.
FLEISCH M ANNO VE nav«lbe {1S44: 94) pa so dokaj nezanesljive. Pri vrsti Saxifraga njuscoides WULFEN omenja poleg Grintovca !e Črno prst, pti vrsii Saxifraga mosckatg WULFEN pa Krmo v BoKSlju.
SENDTNER (1842) omenja vrsto Saxlffags muscoides WULF, z Moreža, FREYER (1839) pa z Mangrta. H A VEK * PAULIN (1907) navajata razSirjeii opis za vrsto Saxifraga carfiioticä HLITER s številnimi nahajaliSfi v Kamniških Alpah,
ENGLER i IRMSCHER (1916) uvriCata takson v skupino L j t i p e t a I g e, ki ima bledo rumene eve to ve in cvetoče poganjke doJge 3-7 cm, in nadalje v subvar. carniolif:ij. Navajata relativno malo nahajal i Za Julijske Alpe omenjata V iS, Mangrt^ Travnik in Stabctalpe pri Malborghcttu, za K am n iS k e Alpe pa Pode med Orintovcem in Skuto, Grin-tovec ter Dolgi hrbd nad Podi. BRAUN-BLANQLIET (1922) jo kot varieteto carnioSica uvršča v podvrsto pseudoexaraia.
V	PADLINOVI herbarijski zbirki Flora exsiccata Carniolica so pod Številko 1524 primerki z imenom Saxifraga moschata WULFEN f, mrtipacta (M. K,) ENGL., vendar DOLšAK (1936) pravilno ugotavlja, da ta oblika nim^ ciobfnc ji^tcmatske vrednosti, ^^ nima posebnih morfoloSkih znakov, po katerih bi se ločila od tipa, k^ti le visokogorsko okolje povzroča izrazito pritliSno, stisnjeno rast te forme.
MAVER (1958 in I960) smatra ta takson kot samostojno vrsto ne samo zaradi morfoloških in habituelnih značilnosti, ampak tudi zato, ker se njen area] ostro loči od ostalih taksonov vrste Saxifraga moschata WULF, s, lat.
DAMBOLDT 1 PODLECH (1965) sta na primerkih z Grintovca. ki jih je nabral BUTT LE R, ugotovila, da je SaxifraUP moschata WULF. var. carnipika HUT ER tetra-ploidna, s kromosomskim Številom 2n = 44. Morfološko se jasno razlikuje od diploidnih taksonov, ima enoten areal in je ekoloSko ločena od ostalih oblik, saj raste samo v visokogorskem pasu. večinoma nad 2(500 m n. mvendar avtorja menita, da je samostojna vrsta previsoka kategorija za ta takson.
V	Jugovzhodnih ApneniSkih Alpah se progresivni endemični takson camiodca lahko dovolj jasno oddeii od ostalih oblik. Primerjala sem herbarijski material, ki mi je bil dostopen (LJM, L JU), delno tudi opise iz literature (BRAUN-BLANQUET 1922, BURNAT 1899, ENGLER i IRMSCHER 1916, FIORl 1924, GORTANl » GORTANt 1906, HALHER 1886, HESS. LANDOLT i HIR2EL 1970, KOCH 1838, PAWLOWSKA 1953), vendar sem lahko po tej nepopolni primerjavi samo potrdila svojo zaCetno ugotovitev, da moramo iskati ustrezne reiitve pri opredelitvi posameznih oblik v obdelavi celotne vrste oziroma celotnega kompleksa.
RastiiCe
Iijemoma raste v subalpinskem pasu (Sovatna 1600 m n. tn., Kamniiko sedlo 1800 m n, m-), pogosEeje v alplnskem in subnivalnem pasu o<l 2100 do 2738 m n. m., veCinoma v skalnih razpokah in na gruSČu, redkeje na meiiäCih, Najpogosteje raste v idružbi Poteniilhium nitidae.
Kamninska podlaga je karbonatna,
Cas cvetenja: VIE ^ IX.
Nahajališča:
iulijske Alpe
9547/4 Manerf EMGELTHALER (LJU), FKEVER (Rchb., Fl. germ, M69) (LJM), JUSTIN (LJUV, MARTINCtC (LJU), MÜLLNER ILJM), PAULIN (Fl. exs, Orn, 15ZJ II.) {LJM. LJU), PAULIN (Fl. e*s. earn. 1524) (LJM, LJU), PRAPROTNIK (LJM, LJU). WRABER (LJU) ; - FREY^R (1S39L ENOELTHALER (1874: 420), SOLLA (1879), ENGLER 1 IRMSCHER <1916: 433), DOLSAK (19»: 102), MAVER (1958; 12).
9J47/4 Travnik (pri Mangrlu); — ENGLER t IRMSCHER (1916: 433)
9547/4 sedJo med Mangrtom in Ozebnikomr TOMMASINI (LJM}.
mi/2 Morež: MARTiNClC (LJU), TOMMAS INI (LJKi); - SENDTNER (1842), ENGLER & IRMSCHER (191Ä: 433), MAYER <1954: M), 954«/3 Kotavo sedlo: — WRABER (I9W: 185),
9S48/J Jslovec; PRAPROTNIK (LJM, LJU), WRABER (LJUK — WRABER (1960; Jl)-9S48/3 Mali Oitbnilc — WRÄBER (1%7: 122). WRABER {]%7: 122),
Peli; nad Kloiiicami: — WRABER (1967: 122), 9548/4 Priiank: WRABER (LJU)? — WRABER 09«; 32}.
9548/4 Razorska Planja: PRAPROTNIK (LJM, LJUK WRABER (UU); — WRABER (1%7: 122).
9.W4 Rararr PRAPROTNIK (LJM, LJU), WRABER (LJU)! - WRABER (I960: 32). 9548/4 jreben med Dolkovo Spico in RogUiCo: PRAPROTNIK (LJM, LJU). 9548/4 Dolkova äpicii: PRAPROTNIK (LJM, LJU}, WRABER (LJU); — WRABER (1960: 32) 9548 /4 Zadnj i dole k; P R APROTNIK (L JM, L J U).
9548/4 SkrLütica: PRAPROTMIK (LJM, LJU), WRABER (LJU): ^ WRABER (I960; 32),
954S/3 Visoki OUar; WRABER (LJU); ^ WRABER {1%9: 185).
9648/2 Stenar: JUSTIN (LJU).
9648/2 Boviki Gamsovec: WRABER (1967; 122).
964Ü/2 SovaTna: PRAPROTNIK {LJM, LJU). WRABER (LJU): - WRABER (I960: 32).
964fi/2 za Planjo <Tritlav): - WRABER (1967: |J2),
%48/2 Kanjavec: - WRABER (I960; 32),
9649/1 Rjavin»,' WRABER (UU); - WRABER (1960; 32).
Kamnk^kt Alpe
9653/1 Kokrtka Koina: — HAYEK (1909).
96S3/1 Kotna; WRABER (lju); - DOlSAK (1936; 102).
96S3/1 Grinlövtc: DOlSaK (UU), JUSTIN (LJU), JUVAN (LJU), MARTInCIC (LJU), mayer (LJU), PAJNlC (LJM). PAULIN (R. ewi. earn. 1523 I.) (LJM, LJU), PAULIN (Fl. tJirn. imi ([..Hkf, LJU), PRAPROTNIK (L/M. LJCf), WRABER (UUV, - HA VEK (1909), ENGLER i IRMSCHER (1916: 433}, DOLSAK (1936; 102}, MAYER (1951: 41}, WRABER (1960: 32).
965J/1 med M. Grebenom in OrinlOvcem: — SCOPOLl (1772: 293). 9653/1 pQd Grebenom: — HAYEK » PAULIN (1907), %5J/1 Srednji dd: — HAYEK i PAULIN (1907).
9653/1 Mlinarsko sedk): PRAPROTNIK (LJM, LJU); ^ RECHINGER (1935). 9653/1 DoJgi hfbei: PRAPROTNIK (LJM, LJU). 9653/1 Veliki podi: PRAPROTNIK (LJM, LJU). 9653/1 med Skuto in Grintavtem: JUSTIN (LJU).
96^3/1 äiruca; MAVER (f.JU), PRAPROTNIK (UM, LJU); ^ MAVER (1951; 41), 9643/1 Skwa: MAYER (LJU). PRAPROTNIK (LJM. LJU}; — HAVEK 1 PAULIN (1907), MAVER (1951: 41).
9653/1 Ravni: — HAYEK i PAULIN (1907),
9653/1 Rirka: PRAPROTNiK (LJM, LJU); — HAVEK s PAULIN (1907), HAVEK (1909}, DOLäAK (1936: 102),
%S3/1 TuriU Heb: PRAPROTNIK (LiM, LJU}; - HAVEK (1909), 96S3/I Turška jora: MARTINČlC (LJU), PRAPROTNIK (LJM, LJU), %53/2 KamniikO sedlo: JUSTIN (LJU); — RECHINOER (193S: 5S}. 9653/2 Planjava: — RECH INGER (1935: S5},
TABELA MORFOLOŠKIH ZNAKOV
Saxi/raga maschara subsp. moschata
subsp. atropurpurea subsp. carniotica
PRITLIČNI LISTI Oblika
Dolžina
Širina
2lez.avost
Roieta
£rtalasti, celi a]i 2- do 3- rogljati
10— 15 mm 0,5— 1 mm piClo llemsto dlfikavi rahJa
cvetoCj poganjki
Dolžina Žlezavo^i
Število cvetov
STEBELNI LISTI Oblika
Dolžina
Širina
Zkiavost
ČaSni listi
Oblika
Dolžina
Širina
Žlezavost
venCni listi
Oblika
Dolžina
Širina
Barva
4 — )2cit] žle^asto dlakavi
1 — 3, redkeje 5
ozko Srtolasti, celi 2- do 3-rogljaii, klinasti 5 —10 mm 1 —1,5 mm goli ali pi£lo žlezasti gosta
2,5- 12 cm goli ali pi£lo ilezastt I — 6
SlrokoklinAStL, celi, pretežno 3- do S-rogljati B—lämm 1 —3 mm gosto i^ezasto dlakavi
gosta do zdo gosta
1 - 10 cm
dlakavi
1 — 6
j^rtalasti, celi,lahko Cnalasi i, celi, la h k o £rt«] Asli, lah k o tudi
tudi 2- do 3-rogljati 5 — 10 mm 0,5 — 1 mm pičlo ilezasti
podolgovati, na konici 2aokr{}i!«ni 2,5 — 3 mm 0,7 — I,] mm žlezasti
podolgovati, na konici zaokroženi
3 — 3,5 mm 0,8 — 1,2 mm rumenkasta
tudi 2- do 3-rogljati 3—8 mm 0,8 — 1 mm goli ali pičlo Ucza&ti
podolgovati, na vrhu topi 2 — 2,5 mm 0,7 — 0,9 mm žlezasti
podolgovati ali eliptični, na vrhu topi
2,5 — 3 mm 0.8 — I mm zelenkasta, rumenkasta, rdefa, (emno rdeia
3-rogljati
5 — 9mm 1 — 2,3 mm Žlezasti
i^alasti do suličasti, na vrhu zaokroJcni 2.5 — 3 mm l,J — 2 mm gosto žlezasti
narobe jajCasti ali eliptitnt
4^5 mm 2,S — 4 mm rumrakasto bela
J. Pwidek
V ttuiku smo prikazali morfoliMke in horokišlcc lazmerc vrste üaxifrafia moschala WULFEN v Sloveniji. Tb vrsia je y svojem «lolnan areaiu alo poliitiorfna in jo avtorji temu usrremo zdo rjuIiCno obravnavajo. V Sloveniji K pojavljajo tri Oblike, ki 30 V ilanku obravnavane kot podvnte:
1.	Saxi/faga rtoJcAtffö WULF. Sübap. mosdiala
2.	Svxi/mtia moschata WULF, subsp. atfopufiuna (STERNE.) N. PRAPROTIVtK
3.	Sttxifraftil rttoscham WULF, subsp. corniodca (HUTER) T. WRABER
K takfni Taidelitvi so nas navedle morfološke in horokiSke ruiskave pupulacü na oicrntju SR ^lovtnijc. Od morfoloških makov smo pregledali zlasii velikost, obBko in fleiavasi pritUEnih in stebelnih lisiov, strnjen ost rozeie, dolžino in ilezavost cveioClli poEanjkov, he vilo cvetov, vcMIcou, obliko in ilezavoji (aSnih listov ter velikost, obliko in barvo venčnih listov. Primerjava morfoloških znakov je razvidna iz preglednice (5tr, 10). V homloJkem pogledu je ttaaje tole; 5. moscfute tubip. mon-^ra rabite v vzhodnih Karavankah (Peca>, $. moschaia subsp. alrofiurpurta v JuUjskOi Alpah (Krnska skupina), 5, moscfiara tubs p, cdmiolica p« v Kamniških in Julijskih Alpah (arealna karta ur. 3). Ugotovljene morfoloSke in horoloSke razmere na oumlju SR Slovenije lahko opravičujejo detltev VTSle Sari/rofio mosi-hata na tri podvrst«.
SUMMARV
The article deals with morphologic and horoJofiic ciroumstatrces characteriitic or the species Stxi/regs mawrhata WULFEN in Slovenia. In the entire area this species displays an outstaiutiitg potymoiphy as a result of which differem authors use different approach« in study im It. In Skivenia there grow thr« farms, treated as subspecies in tJ»e present artlde, namely;
1.	SdXi/raga moseftaia WULF, subsp. mcsr/iau
2.	Saxi/raga mosehala WULF, subsp. fl/ropur/wrai (STERNB.) N. PRAPROTNIK
3.	SaxifroKit moschala WULF, subsp. cumioliai (HUTER) T. WRÄBER.
The above classificaiion results from morphok)^ and borolofiJe investigations of the popidatbtu as found in the Socialist Republic of Sk)venia. With respect to morphologic features there *ere studied above all ^he size, shape and glandulatjon of the ground and ihe ilalk leaves, campacttMSS of the rosette, length and glanduktion of blosmming sprouts, the number Of Wossoms, silt, shape and glandulation of sepals, as well as size, shape and colour of petals! The comparisoa Of cnorpholoiic features is evident from the table enclosed {page 10).
The horologic stud> shows the followmg siale: S. moschala subsp. ituKc/tare grows in eastern Karawanken (Peca), S. tnasehala subsp. alroparpuna in the Julian Alps (Krn group), moxhato subsp. cofitiatica In the Kiunntike Alps and the Julian Alps (arad cban page 3).
Our divistoa of the species Saxifraga moscfala in the Slovene area into three subspecies Is justified by Ihe morfologic and horOlogic circumstances as establishetl,
* LITERATURA
BRAUN-BLANQUET, J., 1922: Saxifragaa<a. In: Hegi. [llustrierte Flora von Mitteleuropa, 4 (2).
BRIQUET, J., 191S: Sur la structure foliare et les affimt^s des Saxi/raga moschaia
et exarata Vi 11. Annual re du Conservatoire et du Jardm bolaniquc dc Ccnivc. t®,
BURNAT, E., 1B99: F!oi-e des Alpes Maritimes, 3(1).
GOHRS, A., 195 J: Hei träge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Reddes Reper-tDrium specierum novarum regni vegetabilis, 56(1).
DAMBOLDT, J. * D. PODLECH, 1963: ChromDsomenzahlen einiger alpiner Steinbreche. Ber. Bayer. Bot. üesell.^cbaft,
DAMBOLDT, J. » D. PO D LECH, 1%5: Zytotaxonomische Untersuchungen an Saxifraga — Sippen der grex Exarato — moschaiae EngJ. 4 Irinisch, Ber, Deutsch, Bot. Ge-iellschaft T7 (9).
DAMBOLDT, J., 196fi: Zur Cytotaxonomie der Gattung Saxi/raga L. Ber. Deutsch. Bot. Gesellschaft 8t (1/2),
DOLSaK, f., 1936: Prof. Alfoi^ra Paulma Flora exsiccata Carniolica. Cenluria XV. — XVIII. Prir. razprave 3.
ENCELTHALER, H., 1874: Beitrag lur Flora Ober-Krain's, Verh, d. zool.-bot. Ges. Wien. 24.
ENGLER, A. i I. IRMSCHER. 1916: So;cifragacetie — Saxifraga L In: Engler, Das Pflan/ciireith, 4. 117.
FlORl, A,, 1924: Nuova flora analitlca d'ltalia 1.
FLEISCHMANN, A., 1844: Übersicht der Flora Krains.
FREYER, H., 1839: Mangan Berg bei Veissenfels in Krain. FU.ra, 12 (2).
PRAYER, H,, 1S41-. Botanische Ausflüge im Jahre I84l. Rokopis v DAS, Priv A XI. fasc. 16.
GORTANI, L. < M. GORTANl, 1906: Flora FriuJana 2.
HALLIER, E„ 1886: Flora von Deutschland 26.
HAYEK, A. ä A, PAULIN, 1907; Flora der Sanntaler Alpen. In: Vorarbeiten zu einer pnaii/mgeü(iraphischon kane Oesterreichs IV. Die Sanntaler Alpen (Siainer Alpen). Abh. Zool. — botan. Ges. Wien, 4 (2).
HAYEK, A.. 1909: Flora von Steirmark 1 (9).
HEGI, G-, H. MERXMÜLLER i H. REISIGL, 1980; Alpska flora. Državna zaloiba Slovenije, Ljubljana.
HESS, E., E. LANDOLT i R. HIRZEL, 1970: Hora der Schweiz und angrenzender Gebiete 2,
HUTER. R., Herbar-Studien. Oesterr. Bot. Zeitschrift 55.
JANCHEN, E., 1958: Catalogu« florae Austnae, l (2).
KERNER, A., 1888: Schtdae ad Floram estsicEatam Austro-Hungaricam, 5.
KOCH, C., 1838: Synopsis der Deutschen und Schweizer Flora.
MAYER, E., 1951: K riti in i prispevki k flori slovenskega ozemlja. S AZU, razr. prir. in med. vede. Razprave 1.
MAYER, E,, 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, SAZU, razr. prir, in med. vede. Dela 5, Enit. biol. 3,
MAVER, E., 1954: Prispevki k flori slovenskega ozemlja V. BioloSki vestnik, J.
MAYER, E., 1956: Pedicuioris co/nosa nova vrsta v flori slovenskega ozemija. .BioloSki vesinik, 5.
N. praprolnik: Sa^tfrpga moschata WULFEN...	13
MAYER, E., IMS: Über einige bemerktnswerte Pflanzensippen aus den südösilichsteo Kalkalpen. Jahrbuch dts Vereins zum Schutze der Alpenpflanzen und -Tiere, 23.
MAYER, E., 1959; Doprinos k poznavanju flore Zahodnih Julijskih Alp. S AZU, razr, prir, in med. vede^ Razprave
MAYER, E., 1960: EndemiCne cvet nice obmoCja jugovzhodnih apnetiiSklh AJp, njihovega prcdgorjii in ilirskega prehodnega ozemlja. Zbornik ob 15(Metnici BotantCnega vrta v Ljubljani.
MELIK, A., 1950: Planine v JuJijskih Alpah. SAZU, razr. prir. in med. vede. Dela J, InSt. /a geografijo I.
PACKER. D,, 1885: Systematifvchc Aur/ihlung der in Kärnten wild^^uchscndeti Gefüs-ii|il1iin/cn. II. Abieilung. Dieotyletlones. Fa ni i Ji e: Umbelfi/erae bis Violaceae. Jahrb. Naturhisl. Landes Mus. Kärnten, 17.
PAWLOWSKA, S-, 1953: De nonnullis Saxifragis Carpaticis et Balcanids. Acta societatis bot. Poloniae, 22.
PRAPROTNIK, N,, 1979; Saxifra/fa moxciiats agg, v Jugovihodnih Apneri^kih Alpah, Matisfrsko delo. VTO biologijo, VÜO BioichniSka lakulieta, Umverj'a Edvarda Kardelju v I Jtibljani.
RECHINGER, K. H., 1935: Zur Kenninis der Flora d^r Sanntgler Alpen. Verh. zool.-bot. Ges. Wien, 85.
SCOPOLl, I.A., 1772: Flora camlolica. Ed. 2. vol. I.
SENDTNER, O., 1842: Besteigung des Moreseh in den julischen Alpen. Flora, 25 (2).
SOLLA, F., 1879: Botanisches aus Kärnten. Oesterr. Bot. Zeitschrift, 29.
STERNBERG, C., ISIO: Revisio Sa>irragiiruni itonibus iUusirma.
WE L DE N, (F. L.), 1840: Botanische Wanderung durch Steyermark, Die Flora der Petzen. FJora, 23.
WEBB, D. A., 19fi4: Saxifra^a. llnrii Luropjca I.
WRABER, T., l%0: Prispevki k poznavanju slovenske flore. BioloSki vestni k, 7.
WRABER, T., 1966: Paulinova "Flora exskcala carniolica" XlX. in XX, centurija. SAZU, razr. prir. in med, vede. Razprave 9.
WRABER, T., 1967: Flodstika v Sloveniji v letu 1967. Bioloäki vestnik, IS.
WRABER, T., 1969; Flqristika v Sloveniji v letu 1968. BioloSki vestnik, 17.
WRABER. T., 1969: Saxifrafta L. En; Martinčii, A. i F. Šumnik, Mala nora Slovenije.
WULl-EN, F., 1781: Plantae rariores earinthiauac. In: Jacquin, Mtseelianca Ausiriata ad Bot., Chem. et Hist. nat. specc. 2.
WULFEN, F., 1858: Flora norica phanerogama.
ZOIS, C., 1787 — 1789; Rokopis v DAS, Zoisov arhiv, fasc. 20.
v

V-.
-t ♦!