| DRAGO HUDE: Stališče črnogorskega učiteljstva napram načrtu šolskega  zahonn  Dne 8. in 9. novembra 1919 je imelo ,,učiteljsko udruženje Cetinjskog okrtižja" izvanredno sejo, na kateri je zavzelo staH5če naprara novenui načrtu šolskega za- kona od prosvetnega odbora. To svoje staliSče je objavljeno v 46 strarii broiečJ brošuri »Pregled (ocjena, Izmjene ! dopune) učitelisko« udružeuja Cetlnjskoe okruj:a". /e meseca septembra 1. J. sem v ,,Uut. TovariSif poudaril, da je načrt prosvetnega odbora za nekatere pokraJine naše dornovine toliko previsok, kolikor je za drtige prenizek, zato se ne cudimo, da v stališču črnogorskega učiteljstva ne najdemo nikakršnih ugovorov proti tem glavnim napakam novega načrta, in sicer proti: 1. krajnim šolskim svetom, 2. ponavljalni šoli in 3. slavnostini koncem žolskega leta. Črnogorsko učiteljstvo v početku brošure ninogo hvali prosvetni odbor trdeč, da je to ,,djelo pravednog rada i Plod pravde . . ." m dalje: »Državnik, koji je radio na ovorn projektu, rukovodjen je bio najsavcsnijim idejama, iz kojih provisuje n osnovici samo pravda . . .", kajti čniogorski tovariši, kakor tudi mi vsi, uvidijo ¦najglavitejši napredek šolstva in učiteljstva, da se dajo učiteijstvu tiste gniotne pravicc, kakor ostalemu drž. uradništvu. S stališča gtnotnega izboljšanja razumejno hvalo in odobravanje črnogorskega učiteljstva za načrt prosvetnega odbora. Ako bi črnogorski učitelji danes zavzetnali svoje stališče, gotovo ne bi pisalf kakor beremo v tej broSuri: „...Mora se priznati i to, da je ovaj projekt plod najnaprednijih i najsavremeTiiJih državnika, koje je nikovodila najplemeniteja i najpatriotskija namjera riješenja jednog tako važnog pitanja i to na savremenoj osnovi, čime bi spasli stalež od partijskih trzavica, a posvetili ga rzključivo službi svoga naroda," in zopet dalje: ,,Ako taj isti državnik bude toliko niočan i uvidjevan, da na temelju načela pravde, kojima diše ovaj projekt, reguliše sadanje Cinovuičke plate, riješiče legalnim putem najteži probiem unutrašnje politike . . .", kajti naSa najnovejša izkušnja nas uči, da ta ..najsavremeniji državnik" nima toliko moči, da bi nas samo uvrstif med drž. oradnike. Crnogor.ki učltelji opominjajo dalje dotnovino na razne v boljševizem vodeče razinere, ki še sedaj vladajo, natnreč, da iniajo nekateri priviligirani delavci in državni nastavljenci z ljudsk-šolsko izobrazbo letne plače od 3500—4000 din., medtem ko imajo učitelji temeljnc plače . . . (iz sramote nočemo navesti!) Med drugimi izpremembami, katere Je črnogorsko učiteljstvo predlagalo, navajam lc nekaj važncjših: Otvoritev šol zalitevajo povsod tam, kjer se nahaja v premeru 4 km 35 otrok (projekt: 40) in to zaradi goratih in težko prestopnih krajev v Črni gori. Črnogorci se dalje zadovoljtijejo in priporočajo, da zida in popravlja šole občina, kakor tudi, da daje kurjavo učiteljstvu in šoli. Zahtevajo tudi, da niorajo občine v teku 5 let sezidati stanovanja učiteljstvu, kjer jih še ni. Dokler pa učiteljstvo nima stanovanja v naravi, dobiva stanarino od države zaeno s plačo. Stanarino določa posebna komisija po draginji v kraju službovanja. Stanovanje mora imeti najmanj 2 sobi, kuhinjo in pritikline Priporočajo med drugim tudi tierazdeljen poldnevni pouk, kajti praksa je pokazala v Črni gori, da uspeh najbolj odgovafja temu načinu. Na ta način pridobi učiteljstvo dovolj časa za pripravo in popravljanje šolskih izdelkov, otroci pa za pomaganje pri domačem poslu. Predlagajo, da prično šolo obiskovati dečki s 7, deklice pa s 6. letom, češ, da so deklice prej razvite kot dečki. Zahtevajo, da pregleda zdravnik vsako šolo dvakrat na leto in sicer v septembru in marcu. Na tej seji so dalje stavili zahtevo, da se m o r e učitelj z ozirom na težavno učiteljsko delo upokojiti po svoji prošnji v 26. letu s pravico, ki mu pripada po teh letih, kajti to bo vsak priznal, ni enako delati s pljučmi ali pa z rokami v pisarni. Pri nameščanju učiteljstva se mora ozirati razen na službena leta in kvalifikacijo tudi na rodbinske potrebe (dokler te trajajo). Število tedenskih ur zmanjšujejo, in sicer naj ima voditelj 18 ur manj toliko ur, kolikor je na šoli učiteljstva, za ostalo učiteljstvo pa določajo po 24 ur tedensko. V. ,,objašnjenju" utemeljujejo ta svoj predlog s sledečim: ..Radni časovi (ure) u učionici, punoj prašine medju 50 djece. gdje je nežan vazduh (slab zrak), a pri tom stalno raditi s organom pluča, nije to isto što i pisati, računati, čitati III drugro slično tome raditi u kancelariji činovničkoj", ^ato bi bilo neprimerTio učitelju nalagati isto toliko ur kakor uradnikom. Olede nadzorovanja so mnenja, da naj nadzornik dvakrat na leto precleda učiteljevo de!o in sicer pri definitivnih administrativno. pri onihbrez tičiteljskega izpita pa instruktivno. Nadzornik naj sporoča o nadzorovanju predpostavljenim šolskim oblastim samo z ozirom na povolien ali nenovoljen uspeh, toda brez ocenilnih redov. Potemtakem v pro]ektu zamišljeni kvalifikacijski listi odpadejo. Črnogorsko učiteljsko udruženje je bilo radi tega proti redovom, ker se učitelistvo s temi razlikuje od drugih stanov, kajti nikjer sicer ne najdeš redovanja uradnikov. In če položimo praktični izpit vendar ne bomo Irpeli še instruktivnega nadzorovanja. Koncetn konca pa predlagajo kot 83. člen ,,projekta": Stalnim učiteljem-cam, ki so v službi in imajo srednješolsko predizobrazbo se določajo povišice, doklade in plača sorazmerno z državnitni uradniki z enako predlzobrazbo. • * c Kakor črnogorski tovariši, smo tudi nii pričakovali po preobratu poltft opti- mizma in idealizma boljših časov, toda kakor že tolikokrat v Avstriji, smo tudi tu doživeli razočaranje. Dokler nas rabijo pri svojih namenih, nani obljubujejo vse- raogoče, in ko zahtevamo dejanja, se zvi-  jajo. Razen Ljube Davidoviča in par dru- gih nihče več od beogradske gospode ne shača potrebe in važnosti našega stanu. Smatrajo nas za ljudi vredne preziranja. AH združimo se in zakričimo na ko-  smata ušesa, da sta šola in učiteljstvo glavni temeljni faktor domovine. Mi smo oni, ki moralno držimo pokoncu domo-  vino; ne militarizem, ne kapitalizem in ne drugi -izmi ji ne morejo dati med svetom stalnega ugleda, le šola, ki izobrazuje naj-  širše sloje, ki širi prosveto v najoddalje-  nejšo vas, v selo, kamor ni še stopila noga  drugih uradnikov; v zaselje v Srbiji in Crni gori, kamor se ne pride ne z vožnjo ne z ježo, ampak samo po kozjih stezah; dviga narod, ga izobrazuje, uči in vodi in daje domovini na ta način materijal, na katerega se more opreti v svetovm poli- tiki.  2e eno leto gleda ves svet na zadržanje ljudskih mas po vseh državah, in izkušnja uči, da razumejo le tisti narodi narodno disciplino, katere vodi šola in kateri zajemajo svoje moralne sile iz dobrega in gosto zamreženega šolstva. /^alibog moramo konštatirati, da voditelji prosvete v Beogradu ne razumejo duha časa, zato se nas poskušajo oteoati: ali ne podajmo se, močni smo in močnejši bomo vsak dan.