Leto XXXVII Št. 24
Murska Sobota 19. junij 1986
CENA 80 DIN
CENA SE VEDNO NEZNANKA
PRED LETOŠNJO ŽETVIJO
13. kongresu ZKJ naproti
POD PLAŠČEM VARLJIVEGA
Kakor da bi (tudi) pomurskim komunistom pred bližnjim zveznim partijskim kongresom pošla sapa; kakor da bi bili že vse povedali pred slovenskim v aprilu; kakor da bi šlo za zatišje, ko se nič posebnega ne dogaja in ko vse teče 'po ustaljenih tirnicah.
Pa vendar videz vara, na kar svarijo nekateri skrajnostni primeri, ki so sicer zadnja leta stalnica sveta ob Muri, čeprav naj bi tokrat sodu izbili dno. Pri tem nimamo toliko v mislih »direktorske afere« v Murski Soboti, kolikor prevetritve po nekaterih »problematičnih« podjetjih, kot so recimo ljutomerski Tehno-stroj, soboška Panonija in Lesna predelava ter apaška Lina. Zlasti pa — kot je lepo razvidno iz poročila lendavskih komunistov — je tačas prednostna naloga partije »prenova ZK v moralnem, vsebinskem, organizacijskem in kadrovskem smislu«. Še malo ne lahak zalogaj, saj je nevarnost, da se zgodi, kot veli slogan — kdor veter seje, burjo žanje — toliko večja. Lendavčani tudi menijo, da je treba partijske usmeritve ločevati od strokovnih in samoupravnih, posebej še pri ključnih nalogah.
Iz Pomurja se bodo 13. kongresa ZKJ udeležili: Geza Bačič, sekretar republiške konference SZDL Slovenije, ki bo razpravljal o, v jugoslovanskem prostoru še »sporni« temi, namreč vlogi Socialistične zveze v političnem sistemu, o«™™* « Ljutomera, ki pripravlja razpravo o '	^'d>Anjca
Lendave, ki bo sodeloval v medn
Gregorc-Kastelic iz Murske Sobote
V ljutomerski občini je večina osnovnih organizacij ZK izpeljala razpravo o gradivih za kongres jugoslovanskih komunistov »do dogovorjenega roka, vendar v mnogih le formalno, brez lastnih stališč, pripomb in predlogov«. Vseeno se jih je nekaj le nabralo. Omenimo »največkrat izraženo nestrpnost« zavoljo polževega reševanja gospodarskih tegob v gospodarstvu, najbolj v kmetijstvu. »Možnosti, ki jih daje drobno gospodarstvo, pred-
NASLOV
vsem pri zaposlovanju, še vedno premalo izkoriščamo. V praksi je še vedno mnogo ovir in pomislekov idejnopolitične narave, kljub zagotavljanju, da smo jih že odpravili«. Najbrž so slednjo pripombo Ljutomerčani oprli na izkušnje domače obrtne zadruge Prlekija, nesporno pa so »na liniji« 10. slovenskega partijskega kongresa. Na njem smo slišali, kako izkušnje sodobnega sveta in povojni razvoj pri nas dokazujejo, da mali obrati s sodobnimi programi, zasnovanimi na znanju, podjetnosti in ustvarjalnosti, tudi danes zaslužijo vso podporo. Vanje naj bodo za uresničitev projektov zbrani ali združeni tudi osebni prihranki ali druga zasebna sredstva ter iniciativnost delovnih ljudi. Nekateri poskusi bodo morda tudi propadli, vendar v celoti vzeto more ta smer voditi do neogibne prenove slovenskega in še zlasti jugoslovanskega gospodarstva. Prenova torej!
Medobčinski svet ZKS za Pomurje pripravlja te dni nadrobnejšo razčlembo gospodarskih gibanj v pokrajini z usmeritvami, kako naprej, ki jo bo te dni pretehtal na svoji seji. Znano je še, naj bi z njo »pritisnil« na gospo
darsko zbornico in občinske izvršne svete, da se odgovorneje lotijo določenih problemov. Hkrati ie prek občinskih partijskih komitejev že začel razčiščevanja o posameznih kadrovskih zadevah, ki so v posameznih okoljih, recimo v Gornji Radgoni, trn v peti zdravi gospodarski rasti m uravnoteženemu razvoju lokalne skupnosti. Gotovo tako m več mogoče nadaljevati; po starem namreč. Eno zadnjih tovrstnih soočenj je bilo v soboški bolnici,
Stare napake iz preteklih let se ponavljajo tudi letos. Medtem ko na južnejših območjih Jugoslavije že odštevajo dneve do začetka žetve, tudi v slovenski žitnici napovedujejo, da se bo letos žetev začela v začetku julija, vendar še vedno ni znana cena pšenice. Od te pa je v največji meri seveda odvisen odkup, saj v Jugoslaviji pridelamo dovolj pšenice za domače potrebe, vprašanje je le, koliko je bo končalo v mlinih in koliko v jaslih. Cene reprodukcijskega materiala so v zadnjem letu vrtoglavo porasle in pridelovalci si že izračunavajo nove cene pšenice. Podatki so seveda različni in izračuni kažejo, da se stroški pridelave pšenice gibljejo med 70 in 80 dinarji na kilogram. Dokončno besedo o tem bo seveda povedal Zvezni izvršni svet, od cene pšenice pa bo poleg odkupa seveda v veliki meri odvisen tudi uspeh prihodnje setve.
V Pomurju smo lansko jesen s
ZATIŠJA kjer naj bi na jesen prišlo do določenih kadrovskih sprememb, napovedujejo pa tudi druge, organizacijske posege.
Skratka, pod plaščem varljivega zatišja še kako mrgoli, le bolj malo prodre v javnost. Če pa že, se najpogosteje izrodi v govorice o obrobnih, »aferaških« za-dev(ic)ah. Bržčas pa javnosti nič manj ne zanima, kako se razpleta gordijski vozel v Tehnostroju, kjer naj bi se baje končno le do-mogli dobro pripravljenega sanacijskega programa ob znatni finančni injekciji republiškega sklada rezerv gospodarstva. Prav tako bi javnost moglo zanimati, kaj se bo zgodilo v sozdu ABC Pomurka, kajti vse več je glasnih razmišljanj o smelejšem, prepričljivejšem uveljavljanju strokovnosti in dovzetnosti za tuje izkušnje. Zdi se celo, da znotraj posameznih strokovnih področij s prihodom novih strokovnjakov z novimi spoznanji in vrednotami v vse večji meri prihaja do razkolov in spopadov zavoljo različnih razvojnih konceptov in filozofije razmišljanja. Za kmetijsko območje, kakšno je Pomurje, bo razplet, ki med drugim potegne za sabo odločitve, ali vendarle pogumneje v alternativne programe in intenzivne kulture, ali ne, ali iti v tvornejšo navezo družbenega in zasebnega kmetijstva z drobnim gospodarstvom, ali ne, velikega pomena. Podobno, če ne še bolj, drži za vodenje in upravljanje tako posameznih članic (vse do temeljnih zadružnih organizacij), predvsem ključnih — Živinorejski veterinarski zavod, Kmetijska zadruga Pa-nonka in Kmetijsko gospodarstvo Rakičan — kot sestavljeno organizacijo v celoti.
Bližnji 13. kongres jugoslovanskih komunistov od 26. do 28. junija v Beogradu, zadnji iz serije kongresov v letošnjem kongresnem letu, bo tudi Pomurcem dal veliko uporabnih iztočnic za pre-udarnejša globalna razmišljanja in lokSIna delovanja.
Branko Žunec
krušnimi žiti zasejali okrog 15 tisoč hektarjev polj in na teh površinah bi morali pridelati dovolj, da izpolnimo pogodbene obveznosti pri odkupu, ki jih določa republiški načrt. Pomurska družbena kmetijska gospodarstva morajo letos pšenico pospraviti z nekaj več kot 2 tisoč hektarjev površin, kmetje pa naj bi tržne presežke oddali z nekaj več kot 6.700 hektarjev. Res je, da v zadružnih organizacijah niso sklenili pogodb o tržnem pridelovanju pšenice za vse načrtovane površine, vendar poznavalci pravijo, in to potrjuje tudi praksa, da je odkup v večji meri < odvisen od odkupnih pogojev kot od sklenjenih pogodb. Ob lanski žetvi smo v Pomurju načrt odkupa uresničili z nekaj več kot 90 odstotki, letos pa bi morali pomurski pridelovalci oddati nekaj več kot 32 tisoč ton pšenice. Kot že rečeno, ob ustreznih možnostih načrt odkupa ne bi smel biti vprašljiv, saj tam, kjer je bila setev opravljena pravočasno in tudi zaščita ni odpovedala, posevki dobro kažejo, slabše pa bo na površinah, ki so zapleveljene ali pa niso bile zaščitene pred boleznimi.
L. Kovač
Praznik občine Lendava
22. junija praznujejo delovni ljudje in občani lendavske občine svoj 30. — jubilejni praznik v spomin na dogodke iz revolucionarne preteklosti in narodnoosvobodilnega boja Prekmurja.
Pred 45 leti je bil na ta dan sklican zbor aktivistov OF Prekmurja pri Trnju in pod vodstvom narodnega heroja Štefana Kovača sklenjen dogovor za začetek organiziranega odpora proti okupatorju; mineva tudi 44 let od takrat, ko je madžarski okupator interniral več kot 600 prebivalcev iz vasi: Benica, Pince—Marof, Petišovci — kolonija, Dolga vas in Kamovci v taborišče Šar-var na Madžarskem.
V tem letu slavimo tudi 40-letnico sprejetja prve ustave SFR Jugoslavije in to leto je leto kongresov družbenopolitičnih organizacij, ki so s svojo pomembnostjo vlili nove spodbude ter odprli realne možnosti za temeljitejše družbene spremembe in večji napredek na vseh področjih.
Občinski praznik, ki ga slavimo vsako leto, je bil zmeraj dogodek. ob katerem smo radi potegnili črto in ocenjevali, kaj seje v enoletnem obdobju pomembnega dogajalo v občini na gospodarskem ter drugih področjih.
Žal že nekaj let ugotavljamo, da zaostrene gospodarske razmere v državi in republiki Sloveniji negativno vplivajo na gospodarska gibanja, saj uresničevanje občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju to potrjuje. Pri opredeljevanju ključnih nalog gospodarskega razvoja občine smo v preteklosti velikokrat predvidevali višje indekse rasti kot republika, vendar kljub določenim uspehom planiranega nismo uspeli zmeraj doseči. Odstopanja so bila predvsem pri obsegu proizvodnje in izvozu.
Stanje v kmetijstvu se glede na pridobivanje dohodka le počasi izboljšuje, kljub nekaterim novim ugodnim možnostim. Tudi v družbenih dejavnostih ne teče vse gladko in problemi zdravstva in šolstva so še zmeraj živi:
Morda pa je ob težavah treba poudariti še druga, pozitivna dejstva, ki govorijo v prid temu, da ob ukrepih tekoče gospodarske politike in sistemskih zakonih, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju, ter ob počasnem uveljavljanju gospodarskih zakonitosti združeno delo najde dovolj energije in znanja, da z lastnimi notranjimi ukrepi ter boljšim delom še uspešno premaguje neugodne gospodarske razmere:
Čedalje globlje prodira zavest v vsa samoupravna in družbena okolja, da so ustrezni strokovni kadri pogoj za uspešno proizvodnjo in prodajo doma ter na tujem. V občini beležimo bistven napredek v politiki štipendiranja in zaposlovanja, čeprav bo število iskalcev zaposlitve morda ostalo enako sedanjemu.
Ne gre prezreti nekaterih uspehov oziroma novih pridobitev v občini. Raziskovalna dela v rudniku premoga v Benici napredujejo uspešno, občinski referendum za šolstvo, otroško varstvo in telefonijo je bil izglasovan z visokim odstotkom, imeli smo visoko udeležbo občanov na letošnjih splošnih volitvah, z delom začenja nov obrat gentamicina v okviru Leka v Lendavi, tečejo zadnje aktivnosti za končni dogovor o gradnji novega mejnega prehoda v Dolgi vasi, večje razvojne možnosti se predvidevajo v Ina-Nafti, Gorenju Varstroj, Planiki Turnišče, Elektrokontaktu, Indipu, De-lozi Velika Polana, v gradbeništvu, kmetijstvu, trgovini, turizmu in drugod.
I Srednjeročni in dolgoročni plan občine Lendava vsebujeta poleg temeljnih usmeritev bodočega razvoja na gospodarskem in drugih področjih predvsem tiste elemente in usmeritve, ki bodo delovnemu človeku in občanu na vseh ravneh družbene reprodukcije ter na vseh področjih omogočili uresničevanje njegovih osebnih, družbenih, materialnih, racionalnih, kulturnih in bivalnih potreb ter interesov. Da bi vse to dosegli, bo treba krepiti družbeno klimo in razpoloženje občanov za večjo produktivnost, boljše delo, racionalnejšo porabo vseh dobrin, ali z eno besedo, spremeniti bi bilo treba odnos do družbenega premoženja.
Letošnji kongresi družbenopolitičnih organizacij so z dovolj jasnosti in ostrine nakazali pravo pot, le temu je treba slediti, 13. kongres ZKJ v naslednjih dneh pa naj bi bila še ena temeljita priložnost za spreminjanje naše dosedanje prakse in obnašanja.
Ob doseganju višjega življenjskega standarda vseh občanov pa ne bo smelo izostati načelo enakopravnega razvoja vseh krajevnih skupnosti v občini.
Ob koncu v imenu skupščine občine in DPO iskreno čestitam vsem občanom občine Lendava z željo, da bi dosegli ob našem prihodnjem prazniku več uspehov.	Rudolf Leiner,
predsednik SO Lendava
VOLITVE POD POVEČEVALOM
Rekord — izziv in upanje
Rekordni volilni izidi ob volitvah za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti v Pomurju nesporno pričajo o visoki stopnji pripadnosti sistemu, nikakor pa ne o prav takem odnosu do nastalih kriznih razmer in ljudi, ki vodijo to in tako politiko. Misel smo zabeležili na ponedeljski skupni seji medobčinskih svetov SZDL in sindikata v Murski Soboti, kjer so se v razpravi obširno, z grajo in hvalo, opredelili do priprav in izvedbe volilnih postopkov v le-
tošnjem marcu. Kot eno temeljnih značilnosti so izluščili dejstvo, da najvišji izidi v republiki prav na pomurskih voliščih niso naključje, saj so aktivisti storili vse, da ne odpovedo ne v orgni-zacijskem ne v vsebinskem in ne v kadrovskem smislu. Res pa je, da je bil ta čas nabit z vsemi mogočimi nalogami in akcijami: razprave o kritični analizi, občinski referendumi od decembra do februarja, zbiranje dodatnih sredstev za kirurgijo, razprave o zaključnih računih, članski sestanki sindikata.
Slišali smo, da rabimo ustvarjalne nezadovoljneže in da so volitve samo začetek trajnega sodelovanja z delegati. Da se ne bo dogajalo, kot je nekomu ušlo, ka-
Eksplozija
v reaktorju
INA-Nafte
v Lendavi
Eksplozijo, ki je v petek, 13. junija, odjeknila v tozdu Ina-Nafte v Lendavi, so občutili tudi v organizacijah združenega dela v soseščini. Mislili so, da je potres, zato so ponekod zapustili delovne prostore. Več o hudi delovni nesreči na zadnji strani.
ko bo en sam tovariš z diplomatskim kovčkom lahko storil več kot 50 delegatov. Po tej strani je omenjeni rekord prepričljiva spodbuda za presojo o upanju in zaupanju delovnih ljudi in občanov v delegatski skupščinski sistem. Govorili so tudi o prezapletenih in prezahtevnih volilnih postopkih in dejali, da se zdi, kot da bi volilno zakonodajo pisali ljudje, ki s praktične, operativne plati bolj malo poznajo volitve. Ali jim je kdaj na republiki že prišlo na misel, da bi dali predse vse obrazce, ki so potrebni za administrativno izvedbo volitev? Če bi to storili, morda letos ne bi imeli še pet obrazcev več kot pred štirimi leti.
Smo za odprte kandidatne liste, a kaj se je zgodilo z odprto kandidatno listo za zvezni zbor skupščine SFRJ? Pomurski kandidat Franc Sapač je izpadel, kar pomeni, da je skrajni del severovzhodne Slovenije v naslednjih štirih letih brez zveznega delegata, kar se doslej še ni zgodilo. Zato pa se dogaja, so z grenkobo menili zbrani, da je Pomurje večkrat kadrovska baza za pokrivanje sestava v posameznih republiških in zveznih organih — kar zadeva kmete, pripadnike narodnosti in delavce.
Kasneje so razpravljali tudi o akciji Nič nas ne sme presenetiti s poudarkom, da bo letošnja pozornost usmerjena na požarno varnost in varstvo okolja, ter o problematiki delitve dohodka in osebnih dohodkov. Iz obširnejše razprave je vredno opozoriti, da so pritiski na zviševanje plač v pričakovanju ukrepov nove zveze vlade dokajšnji. Zato je nujna skupna akcija sindikata in izvršnih svetov po občinah, sicer lahko pride do rušenja obstoječega sistema v delitvi dohodka in osebnih dohodkov. B. .Žunec
aktualno doma in po svetu
V južnoafriškem črnskem mestu SOWETO so pred dnevi milijoni obeležili deseto obletnico sicer mirnega upora mladih Afričanov proti uvedbi jezika, ki ga govori bela manjšina, v šole. Policija je upor spremenila v .pravi pokol demonstrantov (na sliki prizor izpred desetih let). Več o razmerah v Južnoafriški republiki spodaj, V ŽARIŠČU DOGODKOV.
PRED TRINAJSTIM KONGRESOM
Leto in pol trajajoče priprave na najvišji zbor jugoslovanskih komunistov so končane in bolj ko se štiridnevno zasedanje približuje, glasneje se zastavljajo vprašanja in izostrujejo pogledi, ki zadevajo njegov pomen, cilje in doseg.
Nedvomno so pričakovanja v zvezi s 13. kongresom
Spet novi predlogi
Nedavni sestanek članic varšavskega pakta v Budimpešti, je svetovno javnost pritegnil z novim predlogom zahodnoevropski vojaški zvezi NATO. V predlogu je rečeno, da naj bi kopne in zračne sile na Vzhodu in Zahodu Evrope zmanjšali za 100 do 150 tisoč vojakov v naslednjih dveh letih, in za pol milijona do konca tega desetletja.
V Bruslju menijo, da je predlog naravnan predvsem na javno mnenje v zahodni Evropi. Znižanje števila vojakov pomeni tudi zmanjšanje konvencionalne oborožitve, letalskih in jedrskih sil.
Na sedežu NATO ob predlogu iz Budimpešte navajajo, da vzhodni blok ni nikoli odgovoril na zadnjo pobudo Zahoda, po kateri bi obe strani zmanjšali število vojakov. Vprašanje je, ali bo NATO pristal na enak tempo zmanjševanja števila vojakov, saj trdijo, da imajo vzhodnoevropske države za kakšnih 600 tisoč vojakov več kot NATO.
Kritična zavzetost borcev
Na desetem kongresu Zveze združenj borcev NOVJ so bile izrečene številne tehtne besede o sedanjem času in o tem kako naprej. V sklepih so borci zapisali, da so odločno za postopen proces odmiranja države v korist samoupravljanja. Z ustreznimi sistemskimi rešitvami na ekonomskem, organizacijskem in kadrovskem področju je mogoče vzpodbuditi ustvarjalnost in dvigniti posamično in družbeno storilnost na višjo raven. Borci so se zavzeli za spoštovanje ustavnosti in zakonitosti. Več sloge v Jugoslaviji, bolj izrazito federativno načelo, več socialne pravice in politika v službi ljudstva in napredka države. To so zahteve, ki jih je bilo na desetem kongresu najpogosteje slišati.
velika. Zbuja jih dejansko zapleteni družbeni položaj. Živimo namreč v času dramatičnega iskanja na poti v novi svet in stoletje. Ta preizkušnja ni samo pred nami. Seveda pa nas lastne težave in preizkušnje najbolj »žulijo« in zavezujejo, do njih imamo največjo odgovornost. Za to je več vzrokov: zaradi tega,
Naši niso čestitali
Izvolitev Kurta Waldheima za novega predsednika Avstrije, je bilo dejanje, kije v svetu zbudilo najrazličnejše reakcije: arabski svet Waldheima podpira, na Vzhodu so se omejili na suhoparne diplomatske čestitke, britanska premierka Thatcherjeva pa je pozvala na bojkot novega šefa avstrijske republike. Tudi vlade dvanajstih držav Evropske gospodarske skupnosti so se ob izvolitvi obnašale zelo zadržano. Izraelski premier Peres je izjavil, da pomeni to dejanje »nevarnost za samo Avstrijo« in njeno ljudstvo, Waldheimova izvolitev pa je po njegovem tudi zanesljivo znamenje antisemitizma novega avstrijskega predsednika. Bela hiša ni poslala čestitke temveč »diplomatsko pismo«, v katerem ZDA izražajo pripravljenost za nadaljevanje »prijateljskih odnosov«. Tudi mi novemu predsedniku nismo čestitali.
Pravi pretres pa je ob sicer pričakovani izvolitvi Waldheima doživel Dunaj. Najprej je odstopil predsednik koalicijske socialistično-liberalne vlade Sinowatz, do sprememb pa je prišlo tudi v nekaterih ministrstvih. Za novega kanclerja je bil imenovan finančni minister
Franz Wranitzky. Dosedanji predsednik Sinowatz, ki je istočasno tudi vodja socialistične stranke, se bo po lastni izjavi odslej posvečal delu v stranki. Vranitzky (48) je izkušen ekonomist, ki je napovedal tudi drugačen stil dela vlade.
Novi avstrijski šef države bo od sedanjega predsednika Kirchsc-hlagerja prevzel posle 8. julija.
OSTRI UKREPI
Poldrugi mesec po nesreči v Černobilu je okrožni komite v Kijevu ostro obsodil vodilne delavce jedrske elektrarne ter jih dal odstraniti s položajev. Pravda je zapisala, da prejšnje vodstvo jedrske elektrarne ni bilo sposobno, da bi presodilo, kaj se je zgodilo ter da bi jasno ukrepalo pri organizaciji dela podrejenih oddelkov, ko je šlo za odpravljanje nesreče. Mnogi odgovorni pri tej nesreči so se skrili.
BOMO DELALI DEŽ?
Trenutno to sicer ni potrebno, toda misliti je treba naprej. Dva strokovnjaka z beograjske prirodoslovno-matematične fakultete predlagata titograjski delovni organizaciji »19. decembar«, ki sicer izdeluje rakete proti toči, da bi začeli s poskusnimi raketami, s katerimi bi delali dež.
S podobnimi poskusi so se ukvarjali že pred desetletji v Gorskem Kotarju. Strokovnjakom je uspelo za 10 do 20 odstotkov povečati količino padavin. S poskusi so prenehali, ker ni bilo denarja. V delovni organizaciji »19. decembar« so za te poskuse, toda tudi ti nimajo denarja. Rabili bi 5,6 milijona dinarjev, zato računajo na sodelovanje kmetijstva, elektrogospodarstva in drugih zainteresiranih.
Vroče med EGS in ZDA
Na nedavnem dvodnevnem sestanku zunanjih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti v Heemskerku pri Amsterdamu so presojali ali morda stališča EGS in ameriške administracije niso nevzdržna, posebno ko gre za odnose do Bližnjega vzhoda, Srednje Amerike in nekaterih drugih najbolj vnetljivih svetovnih kriznih žarišč.
Osrednji dokaz, da je zahodnoevropsko-ameriški dialog na vroči liniji, so konfliktna stališča ob Bližnjem vzhodu. Nekatere članice EGS so obsojale nedavno bombardiranje Tripolija in Bengazija. Razlike so v stališčih EGS in ZDA do palestinskega vprašanja, vročo kri pa povzročajo tudi ameriške omejitve pri uvozu blaga iz držav članic EGS.
ker so gospodarske razmere krizne in ker je ozračje polno upravičene nezadovoljnosti, ker etatizirani odnosi in ravnanje nevarno ogrožajo moč in bistvo socialističnega samoupravljanja, ker hočejo iz krize kar največ iztržiti zago-vorniki ideoloških in političnih izhodišč, ki privoščijo in bojevito napadajo temelje
Še veliko
Černobilska nesreča bo zapustila globoke sledove v sovjetskem kmetijstvu, vendar še niti približno ni mogoče oceniti, kako obsežni bodo.
V sovjetskih strokovnih krogih menijo, da bo treba v 30-kilome-trski coni okoli elektrarne vse obdelovalne površine izkopati in zakopati 50 kilometrov globoko. Seveda pa za taka dela nimajo nikjer na svetu še nobenih izkušenj. Predvsem nihče ne ve, kako se sevanje, ki ostane v zemlji, obnaša naprej in kako močno onesnaži talno vodo.
Državna posestva in kolhozi v Ukrajini sicer delajo naprej. Ni pa jasno, kaj bo s pridelkom. Po dosedanjih opazovanjih računajo kmetijski strokovnjaki, da bo treba veliko pridelkov uskladiščiti in upati, da bo radioaktivnost pojenjala. Za žito je še nekaj tednov časa.
V zadnjem času so za posamezna območja ugotovili ne le sevanje, pač pa naredili tudi seznam
družbene pridobitve in vizije, in slednjič, ker ni odgovornost zveze komunistov za nadaljnjo smer, vsebino in napredek naše socialistične demokratične alternative prav nič zmanjšana (narobe, je še večja), piše Komunist.
V tem ozračju so minili tudi partijski kongresi in konference v republikah, pokrajinah in armadi. Poleg svojih neposrednih funkcij in odločitev so imeli ti sestanki tudi odločilno vlogo pri pripravljanju 13. kongresa. Tudi na njih je prišla močno do izraza zahteva po povezovanju naše skupnosti in enotnosti zveze komunistov, večji odgovornosti in uspešnosti pri urejanju družbenih problemov.
Trinajsti kongres ima priložnost in dolžnost, da presodi naš družbeni trenutek, opozori na vzroke za težave, zlasti pa poti, po katerih jih bomo premagali.
—v žarišču dogodkov
AFRIŠKI BUMERANG
Nedavni »kazenski pohodi« južnoafriške vojske v sosedne države so imeli velik odmev v svetu. Med prvimi, ki so to dejanje obsodili, so bili Američani, ki pa se kmalu za tem v Varnostnem svetu OZN, skupaj z Veliko Britanijo, niso strinjali z gospodarskim bojkotom Južnoafriške republike. Razmerja gospodarskih interesov v tem delu sveta kažejo na zelo zapleteno stvarnost.1
Južnoafriška republika ki po površini meri za kakšne štiri Jugoslavije, s 23 milijoni prebivalcev, od tega 19 milijonov Črncev, nekaj milijonov belcev in pripadnikov različnih azijskih narodnosti, je že desetletja torišče spopadov, predvsem med belci in črnci. Slednji se narodnostno prebujajo in zahtevajo enakopravnost. Večni nemiri so doslej zahtevali že na tisoče žrtev.
Zakaj ameriški in britanski veto v varnostnem svetu? Zadeva je takoj jasna, čim ugotovimo nekatera dejstva. ZDA imajo v lasti 400 od skupno 1068 tujih podje
VEČ ZAVESTI
Ko je predsedstvo Slovenije prejšnji teden obravnavalo problematiko varstva okolja v naši republiki, je v razpravi dalo poudarke predvsem na tri zadeve: v Sloveniji so tri akutna področja, ki zadevajo varstvo okolja — onesnažene vode, predvsem podtalne, onesnažen zrak, ki predvsem vpliva na propadanje gozdov in industrijski, komunalni in kmetijski odpadki.
Problematike varstva okolja ni mogoče razrešiti s predpisi, je bilo rečeno. Potrebna je ustrezna ekonomska motivacija in dvig splošne ekološke zavesti.
Kdor onesnažuje, mora skrb za okolje vnesti v svoje proizvodne stroške. Solidarnostno združevanje sredstev pride v poštev le izjemoma v primerih sanacij posameznih velikih onesnaževalcev iz preteklosti.
neznanega izotopov, ki jih izločajo. Po tem bi bilo mogoče po razpolovni dobi izdelati časovni plan za obdelovalne površine, s katerih bodo pridelki še uporabni.
Če bodo odpadle le površine v polmeru 30 kilometrov, bo to letošnjo žetev žita zmanjšalo le za okoli odstotek, podoben pa bo tudi izpad pri mesu. Vendar pa nihče ne računa, da bo izpad res tako majhen. Ob eksploziji konec aprila se je verjetno radioaktivna para ob šibkem vetru dvignila zelo visoko in je pozneje radioaktivnost zajela širše območje. Prizadeto območje sega od Kijeva proti jugozahodu, zajema del Bele Rusije in sega do Moldavije.
Kaj to pomeni, si je mogoče prestavljati ob upoštevanju, da je imela Ukrajina, na primer, leta 1984 nič manj kot 22 odstotkov skupne sovjetske kmetijske proizvodnje.
Tam pridelajo tudi več kot polovico sladkorne pese. Sploh je ukrajinski pridelek pomemben, ker so hektarski donosi sorazmerno visoki. Prav tako kmetijsko pomembna Bela Rusija vodi predvsem v oskrbi s krompirjem in v živinoreji. Od letine 85 milijonov ton krompirja leta 1984, ga je bilo kar 13 milijonov ton od tam.
Seveda je še prezgodaj za ocenjevanje škode. Sploh so letošnja predvidevanja o žetvi višja kot običajno. Po porabljenih količinah umetnih gnojil pričakujejo, da bodo le dosegli 200 milijonov ton, kar bi bilo 20 milijonov ton več kot lani
Konec preložili
Kongres Jugoslovanske mladine, ki se je v Beogradu odvijal zadnje dni preteklega tedna, je bil polemičen, s številnimi dodatnimi predlogi k dokumentom.
Na prvi volilno-konstituti-vni seji novega sklica konference ZSMJ niso izvolili novega predsedstva, ker v kandidacijskem postopku za predsedstvo ZSMJ mladinske organizacije Hrvaške, Makedonije in Srbije niso spoštovale določil statuta. Novo vodstvo bodo volili 30. junija.
tij v Južnoafriški republiki. Velika Britanija ima 340 podjetij, skupaj z ZDA pa okoli 30 milijard dolarjev investicijskega denarja, vloženega v tej državi. Sledijo ZR Nemčija (140 podjetij), potem Japonska, Francija, Švica, Kanada, Avstrija, Švedska in Nizozemska. To je dovolj, da razviti Zahod zatiska vsaj eno oko, ko gre za obsodbo brutalnih postopkov JAR: z besedami so zraven, ko pa gre za določene ukrepe, se izmikajo.
Britanska ministrska predsednica Thatcherjeva »se boji«, da bi gospodarska blokada JAR pomenila najmanj 250 tisoč ukinjenih delovnih mest, ki bi prizadela predvsem črnsko prebivalstvo. Nasprotniki trdijo, da je to le izgovor. Napad Južnoafriške republike na sosedne države je v svetu okrepil prepričanje, da JAR nima resnega namena izvesti reforme apartheida, niti se ne namerava dogovarjati z voditelji večinskega črnskega prebivalstva. Prepričane o tem, so nekatere države Commonwealtha
globus
WASHINGTON — Ameriška vlada se je odločila, da bo v Sredozemlju obdržala dve letalonosilki. S tem naj bi ohranili ameriški vpliv na tem območju.
LIMA — V venezuelsko jezero Maracaibo je steklo preko 600 sodov nafte. Poginilo je na milijone rib, ogrožene pa so tudi mnoge vrste tropskih ptic.
LONDON — Prodaja zlata iz Sovjetske zveze se je lani povečala od 120 na 225 ton. Napovedujejo, da se je prodaja zlata povečala predvsem zaradi primanjkljaja pri izvozu nafte in zaradi povečanega uvoza hrane.
NEW YORK — Komisija, ki je po nalogu predsednika Reagana proučevala vzroke za katastrofalno nesrečo ameriškega vesoljskega plovila challenger, ki je januarja eksplodiralo skupaj s sedmimi vesoljci, trdi, da je nesrečo zakrivila površnost v vodstvu Nase.
BAGDAD - Večino iraških dijakov višjih letnikov in študentov visokih šol oziroma fakultet bodo konec tega meseca razporedili po vojašnicah vzdolž 1170 kilometrov dolge fronte z Iranom.
LONDON — Britanska vlada razpravlja, o tem, ali naj bi prepovedala uporabo aspirina pri zdravljenju otrok, mlajših od pet let. Razlog so čedalje pogostejša opozorila zdravnikov, da lahko aspirin pri majhnih otrocih povzroči vnetje možganov.
BRUSELJ — V Iraku napovedujejo, da bo cena nafte do konca leta spet narasla na 20 dolarjev za sodček. Že sedaj je nafta nekoliko dražja kot pred dvema mesecema.
NEW DELHI — Indijski radio je objavil vest, po kateri afriške in azijske članice britanske skupnosti narodov (Common-weltha) zahtevajo prekinitev vseh letalskih zvez Z Južno Afriko.
ASLAMABAD - Na paki-stansko-indijski meji je pred dnevi prišlo do spopada, v katerem je sodelovalo tudi topništvo. Gre za spor, ki zadeva obmejno pokrajino, naseljeno pretežno z muslimani.
globus
(britanske skupnosti narodov) že zagrozile, da bodo izstopile iz te skupnosti (Zambija, Nigerija, Tanzanija in Indija), če se bo London še dolgo izmikal sankcijam proti JAR. Avgusta bo zasedanje Commonweltha in Thatcherjeva najbrž ne bo imela lahkega dela s svojimi nasprotniki glede afriškega juga.
Seveda pa na svoj način grozi tudi predsednik Južnoafriške republike Botha. V kolikor bo prišlo do gospodarske blokade JAR — pravi — bodo takoj odpustili kakšnih 500 tisoč delavcev iz sosednih držav, ki delajo v južnoafriških rudnikih in tovarnah. To so delavci iz Mozambika, Bocvane, Svazija, Lesota in Zimbabve (teritorij za skoraj sedem Jugo-slavij z več kot 25 milijoni prebivalcev), ki z delom v JAR svojim državnim blagajnam prinašajo prepotrebne devize. Zahodnim državam se v primeru gospodarske blokade lahko zgodi, da iz JAR ne bodo več dobile kroma, to pa bi pomenilo hudo krizo v avtomobilski in vojni industriji razvitih držav.
Še huje bi bilo, če bi JAR kot posledico lastne gospodarske blokade s strani Zahoda, uvedla podobne ukrepe do sosednih držav: Bocvane, Lesota, Svazije, Malavija, Mozambika in Zimbabve,-ki so gospodarsko hudo odvisne od Južnoafriške republike. Prenesla bi takšno blokado morda le Zimbabve in Malavi.
Zasedanje Commonweltha nekako sovpada z osmo konferenco v Harareju — takorekoč na pragu JAR. Oba dogodka bosta pomembna za nadaljnji razvoj meddržavnih odnosov na jugu Afrike.
STRA
VESTNIK, 10. JUNIJA 1986
a. .
od tedna
MURSKA SOBOTA — Člani predsedstva OK ZKS so osrednjo pozornost namenili uresničevanju sklepov 16. seje CK ZKS o aktiviranju lastnih moči v organizacijah združenega dela. Osnovna ugotovitev iz razprave je, da akcija ni naletela na pričakovan odziv v soboški občini. V večini delovnih kolektivov niso znali opredeliti konkretnih nalog, čeprav so usmeritve za delo OO ZKS jasno opredeljene. Opozorili so tudi na nujnost večje odgovornosti poslovodnih delavcev pri uresničevanju partijskih sklepov in se zavzeli za odločnejše upoštevanje kadrovske politike.
 MURSKA SOBOTA — Tu je bila v začetku tedna skupščina temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota. Na njej so obravnavali poročilo o sprejemanju samoupravnega sporazuma za železniški in luški promet za obdobje 1986—1990, informacijo o poslovanju ŽG Ljubljana — ŽTO Maribor in Luke Koper v letu 1985. Hkrati so sprejeli letni načrt za letošnje leto, poročilo o delu samoupravne delavske kontrole in informacijo o finančnem poslovanju temeljne skupnosti s predlogom finančnega načrta za leto 1986.
GORNJA RADGONA — V četrtek, 12. junija, so na seji Izvršnega sveta SO Gornja Radgona obravnavali zaključno poročilo začasnega kolektivnega poslovodnega organa o njegovem delu in uresničevanju sanacijskega programa Line iz Apač, informacijo o poslovanju samoupravnih organizacij in skupnosti s področja negospodarstva, osnutek odloka o pogrebnih svečanostih in predlog izdaje zakona o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
LENDAVA — Na sejah predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS so razpravljali o poročilu o uresničevanju delegatskih odnosov v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, ocenili pa so še družbenopolitične aktivnosti pri pripravah in izvedbi delegatskih volitev. Podani so bili tudi poročilo o akciji Nič nas ne sme presenetiti in usmeritve za aktivnosti na tem področju v letošnjem in prihodnjem letu.
Kam s pripravniki?
SKUPŠČINA OVS MURA
Pred novim vodstvom težavne naloge
Konec tedna je bila v Murski Soboti skupščina Območne vodne skupnosti Mura, na kateri so pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju in izvolili nove organe skupščine za naslednji dve leti. Potem ko so delegati ugodno ocenili delo skupščine OVS Mura y preteklem mandatnem obdobju, ki jo je uspešno vodil dipl. inž. agronomije Slavko Modlic iz Pristave pri Ljutomeru, so precej pozornosti namenili analizi uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja vodnega gospodarstva in programu urejanja zemljišč v obdobju 1981 — 1985. Osnovna ugotovitev je, da so v minulih petih letih uspeli uresničiti le nekaj čez tri-četrt predvidenih vodnogospodarskih del. Tako so na hidromelioracijskem sistemu Krka— Le-dava izpolnili okrog 84 odsto-
Predsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona o načrtih in razvoju
Proti anarhiji!
Novi predsednik radgonskega
izvršnega sveta skupščine občine je Janko Slavič, ki še do julija opravlja funkcijo direktorja Kmetijske zadruge. Hkrati je tudi predsednik živinorejske poslovne skupnosti in se je ob našem obisku že odpravljal v tujino — na kongres o proizvodnji hrane na Dansko.
Seveda nas je najprej zanimalo, zakaj se je odločil in sprejel funkcijo predsednika izvršnega sveta, saj je v začetku odstopil od kandidature:
»Funkcijo sem prevzel na željo združenega dela, saj sem do sedaj delal v gospodarstvu, in ker pač že dolgo živim v Radgoni, sem kot domačin želel nekaj prispevati k tej družbenopolitični skupnosti.«
Kot vsak predsednik oziroma nekdo, ki prevzame odgovorno funkcijo, ima tudi predsednik izvršnega sveta cilj, ki ga hoče doseči:
»Glavni cilj je, da bi oživili gospodarstvo radgonske občine, ki je v prejšnjem obdobju malo zastalo. Spet prej se je hitro razvijalo, saj imamo pomembno industrijo, kot so Elrad, Avtoradgo-na, kmetijstvo, VG Kapela. Imamo zaposlenih precej ljudi, vendar smo se znašli v tehnološkem zaostanku. Tisti prvi vzpon je bil spodbuden, vendar spet premalo, da bi vlagali še več v razvoj nove tehnologije, zato je naše gospodarstvo manj sposobno, kat se reproduktivnosti tiče. Jasno je, da se da to narediti z dobrimi kadri, vendar jih v nekaterih organizacijah primanjkuje. Premalo smo bili pozorni do kadrovske politike, saj so dobri kadri pomembni. Seveda morajo biti tudi primerno nagrajevani.«
V radgonskem gospodarstvu pa bodo bolj pozorni tudi do drobnega gospodarstva in turizma, kjer je sicer velika ponudba, vendar še ni vse izkoriščeno. Po mnenju predsednika izvršnega sveta pa so velike možnosti v kmetijstvu, zlasti v urejanju zemljišč.
Na vprašanje, ali bo kot prejšnji direktor Kmetijske zadruge
do tedna
tkqy načrtovanih naložb, na območju Ščavnice —Plitvice okrog 93 odstotkov, vse dodatne naložbe pa približno 60-odstotno. če vemo, da je bil v tem času realni dotok sredstev vodnega prispevka komajda nekaj čez 70 odstotkov od načrtovanega, investitorji pa niso mogli zagotoviti svojega deleža finančnih sredstev, je razumljivo zaostajanje pri gradnji vodnogospodarskih objektov.
Iz razprave povzemamo, da so bili znatno uspešnejši pri urejanju zemljišč, še posebno pri melioracijskih delih, kjer so naleteli na veliko razumevanje Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki je zagotovila potreben denar. Gre za 15 milijonov dinarjev nepovratnih sredstev, v Območni vodni skupnosti Mura pa so zagotovili še 50 milijonov dinarjev, kar
več pozornosti posvečal kmetijski problematiki, je odgovoril:
»Kot predsednik izvršnega sveta ne mislim dajati prednosti nobeni panogi, ampak obravnavati vse enako. Res je, da se na
kmetijstvo najbolj spoznam, je pa tudi res, da lahko da kmetijstvo dosti več, če ga bomo začeli drugače vrednotiti. Kmetijstvo je bilo v vseh časih neke vrste stabilizator določenih nihanj v gospodarstvu. V kmetijstvu pa je reproduktivna sposobnost, tu je zemlja, končno so tu tudi ljudje — dobri delavci. Z neko stalnostjo te proizvodnje bi se dalo marsikaj doseči. Vendar pa je to sila težko, ker imamo v državi še mnogo stvari neurejenih, še prav posebej v kmetijstvu. Na eni strani imamo zaporo izvoza me-sa, na drugi strani pa ga nekatere organizacije uvažajo. Uvažamo pa tudi olje, sladkor, pšenico ... Ni nobenega reda. In če pogledamo v druge kmetijsko razvite države, tam se točno ve, kaj se lahko uvaža, to najbolj občutimo mi ko naletimo na zapore pri tz-vozu mesa in drugem. Dokler bo takšna anarhija, se tudi kmetijstvo ne bo rešilo in ne bo trdne proizvodnje.«
Prav za radgonsko občino je bilo značilno, da je prvo četrtletje veliko delovnih organizacij sklenilo z rdečimi številkami:
Danes ni dovolj le uspešno končati to ali ono srednjo šolo, kajti učenci si s tem še ne pridobijo poklica, temveč se njihovo poklicno usposabljanje nadaljuje zunaj šole — v tovarni, v kmetijskih, trgovskih, zdravstvenih in drugih delovnih organizacijah. Šele po končanem (uspešnem) pripravništvu, ki je obvezno za vse srednješolce — razen če ne nadaljujejo šolanja — dobijo potrdilo, da so usposobljeni za delo v tem ali onem poklicu. To spremembo je prinesel zakon o usmerjenem izobraževanju, ki smo ga v naši republiki sprejeli pred šestimi leti. Vse pa kaže, da se marsikdo tedaj še ni zavedal, kakšne bodo posledice. Le-te so dokaj pereče zlasti še v Pomurju, kjer si mnogi učenci ne morejo najti delovnega kolektiva, v katerem bi opravljali obvezno pripravništvo. To so predvsem medicinske sestre, gimnazijski maturanti in kmetijski tehniki. Na vprašanje, zakaj je tako, ni lahko odgovoriti. Znano pa je, da je v Pomurju zadnja leta najvišja stopnja nezaposlenosti (6,5%) in da je tudi pripravništvo s tem tesno povezano. Sprejeti pripravnika pomeni istočasno ga tudi zaposliti najmanj za 6 mesecev
pomeni, da so v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 porabili za osuševanja okrog 20 milijonov dinarjev. Ker so na ta način storili precej za zagotavljanje pridelovanja hrane, so se na skupščini zavzeli za ustreznejše vzdrževanje melioracijskih del. Zaradi 2500 hektarov osuševalnih in nad 800 hektarov namakalnih površin, katerih ureditev so prenesli v to srednjeročno obdobje, so se zavzeli za medsebojno usklajeno in odgovorno izpolnjevanje obveznosti. Pri tem so omenili tudi občinske inšpekcije in kmetijsko-zemljiške skupnosti. V razpravi so opozorili tudi na problem priprave tehnične dokumentacije, kjer bo nujno več strokovnosti, in ureditvenih načrtov, ki se spričo 20 različnih soglasij velikokrat zavlečejo. Vse to bodo upoštevali v programu
»Rdečih številk ob četrtletju je bilo precej. Menim, da je ta obračun realen, čeprav marsikje pravijo, da so to začasni rezultati. Lahko rečem, da se z uspehom rešuje sanacija Line — ta kolektiv 250 ljudi je zelo pomemben za zaposlovanje v Apaški dolini. Težave so v Avtoradgoni, v kmetijstvu ... Večina delovnih organizacij, ki dela sanacijske programe, ugotavlja, da bodo »izplavali« že po devetih mesecih, prav gotovo pa ob koncu leta. Vendar to, da so številke pozitivne, ni rešitev. Potrebno bi bilo rešiti tehnologijo, proizvodnjo, tržišče. Rezultat bi morala biti velika sredstva akumulacije, ki bi se lahko vlagala v razširjeno reprodukcijo. To je potem prava rešitev, drugače pa le rešujemo iz leta v leto.«
Bernarda Peček
PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA
Z ABECEDO NAD NAJTRŠE OREHE
Opiranje na lastne sile je naš gospodarski hit, ki bo ostal zgolj pobožna želja, če bo še naprej ignoriral delavsko ustvarjalnost.
Po skrbnih pripravah je minuli teden občinska sindikalna organizacija v Murski Soboti z odborom za inventivno dejavnost sprožila že dalj časa načrtovano pobudo za nalogo Predlagaj nekaj koristnega. Ne bomo politizirali, ampak pomagali, zatrjujejo pobudniki, ki so se najprej — skupaj z gospodarsko zbornico in raziskovalno skupnostjo — v šestih podjetjih (Muri, Pomurskem tisku, Agromerkurju, Grad-beništvu-Pomurju, Platani in Panoniji) temeljito pomenili, kje jih pri poklicni in množični inventivni dejavnosti čevelj žuli. Kaže, da so zvedeli mnogokaj, hkrati pa iz organizacije, ki (žal) ni iz Pomurja, kjer je inovator kar vsak tretji (!) delavec, dobili samoupravni sporazum o nagrajevanju inovacij. Priskrbeli so si še vzorec samoupravnega sporazuma, ki v celoti ureja to področje, ter se sicer agitacijsko-propa-gandno dodobra oborožili: z živo modrimi plakati, nalepkami
in mu torej zagotoviti tudi osebni dohodek, ki mu pripada po družbenem dogovoru o pripravništvu. Tega denarja pa marsikje enostavno nimajo, pa tudi prostih delovnih mest za pripravnike ne. In ponekod se jih »otepajo* tudi zato, ker bi jim zniževali produktivnost. Upoštevati jih namreč morajo kot vse druge zaposlene, čeprav jim ne morejo nalagati enako odgovornih in zahtevnih nalog, saj pripravniki vendarle samo nadaljujejo šolanje. Zato morajo imeti tudi mentorje. Tudi nagrajevanje le-teh marsikje ni urejeno. Med vzroki za probTSfne pri pripravništvu v Pomurju pa je tudi ta, da zadnja leta ni naložb v razširitev novih proizvodnih zmogljivosti, s čimer bi narasla tudi potreba po novih delovnih mestih.
Kljub vsemu so pomurske delovne organizacije lani uspele sprejeti 822 pripravnikov, skoraj 300 več, kot so jih načrtovale s svojimi plani zaposlovanja. Vzrokov za to je več. Za nekatera dela so tako našli edino delovno silo (priliv novih delavcev III., IV. in V. zahtevnostne stopnje), najbrž pa so ponekod vsaj malo zalegle številne akcije družbeno-
vodnogospodarskih dejavnosti OVS Mura za leto 1986, za uresničitev katerih bo potrebnih 365 milijonov dinarjev.
Delegati so izvolili tudi vodilne funkcionarje organov Območne vodne skupnosti Mura. V naslednjih dveh letih bo predsednik skupščine Jože Magyar, inž. agronomije iz Lendavskih Goric, njegov namestnik pa Zdravko Stolnik, učitelj iz Gornje Radgone. Predsednik zbora uporabnikov je postal Henrik Purg iz Maribora, njegov podpredsednik Dušan Pavličič iz Pristave, predsednik zbora izvajalcev Janez Sraka iz Dokležovja, njegov podpredsednik pa Matija Majcen iz Srednje Bistrice. Izvolili so poleg tega še člane odborov in imenovali komisijo OVS Mura.
Milan Jerše
Posvet kmetijcev
V prostorih Kmetijske zadruge Gornja Radgona so se v sredo, 11. junija, na pobudo Zadružne zveze Slovenije zbrali vodilni kmetijski delavci severovzhodne Slovenije. Pogovarjali so se o predlogu novega zakona o preskrbi s hrano, o poteku izsuševanja ter o pripravah na letošnjo žetev.
Letošnja letina kar dobro kaže, posevki so zdravi, čisti in brez plevelov. Kmetovalce najbolj moti (tako kot vsako leto), da še vedno ni znana cena pšenice. Na posvetu v Gornji Radgoni pa so predlagali, da bi morala biti premija zagotovljena ob setvi, ne pa ob oddaji,pridelka, s tem denarjem pa bi se regresirala gnojila.
Največ časa so namenili razpravi o predlogu novega zakona (ta zakon naj bi združit tri ali štiri prejšnje zakone, ki so obravnavali to področje), saj se pomurski kmetijci bojijo, da bo novi zakon skrbel le za preskrbo (po-
in nabiralniki, kar bo vse šlo v čim več lokalnih podjetij.
Predlagajo, da bi nagradili vsak smiseln predlog ne glede na izvedbo s simboličnimi 2000 dinarji. So za to, da po gospodarskih enotah razpišejo konkretne probleme, ki bi jim radi v določenem roku prišli do živega; naj je to velik odstotek škarta pri nastajanju določenega izdelka ali
organizacija notranjega transporta ali kaj podobnega. Sprotno mesečno spremljanje vsega,
kar se bo okrog sprožene pobude dogajalo, naj bi zagotovilo, da se dober namen ne bi izjalovil, moralna priznanja (diplome) in denarne nagrade ob 12. oktobru, dnevu inovatorjev, pa naj bi pritegnile še več ustvarjalcev iz delavskih vrst. Morda bi si po tovarnah omislili izbor inovatorja leta ali bi vsaj z ustreznimi značkami ali pisnimi zahvalami dali priznanje delavcem za ustvarjalen napor; jasno, da javno, na zboru kolektiva, s temeljitim prikazom prihrankov od inovacij.
Morda zveni vse skupaj dokaj naivno, akcijaško, »horukar-sko«, a vtis je, da brez inovator-ske abecede ne bo mogoče treti
političnih organizacij, ki opozarjajo, da je zapiranje vrat pripravnikom kratkovidna odločitev. Zal se je to pokazalo tudi pri razpisu kadrovskih štipendij. Za srednješolce so jih pomurske delovne organizacije razpisale le okrog 480. Le ena od teh je namenjena za naravoslovno-mate-matično tehnologijo, torej za učence, od katerih pričakujemo, da bodo večinoma nadaljevali z usposabljanjem po končani srednji šoli. Nasprotno pa so se povečale potrebe po kadrih s VI. in VIL zahtevnostno stopnjo, predvsem tehniških usmeritev. Zanašati se na kadre od drugod, je prav tako kratkovidno.
Kako kaže letos v Pomurju? Zaposlitev bo iskalo okrog 1170 mladih s končano srednjo šolo od II. do IV. zahtevnostne stopnje. Združeno delo pa je napovedalo 652 potreb po takih kadrih, kar kaže, da bo imelo veliko mladih težave pri zaposlitvi oziroma opravljanju pripravništva — tudi zato, ker poklicna sestava priliva ni usklajena s potrebami združenega dela. Še več težav pri zaposlitvi bodo imeli'diplomanti V. zahtevnostne stopnje, izobraževanje na tej stopnji končuje v Pomurju 620 mladih. Združeno delo jih namerava zaposliti okrog 180, že doslej pa je prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti 341 diplomantov iz prejšnjih let, ki iščejo zaposlitev.
Brez novih proizvodnih programov bodo ostajali vsi ti problemi v Pomurju še naprej dokaj pereči. Obstajajo pa najbrž tudi notranje rezerve pri hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva in v kmetijstvu. Jože Graj
cp maribor
Obvestilo
Cestno podjetje Maribor, Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota obvešča vse udeležence v prometu, da bo cesta R 357 Moravske Toplice—Martjanci zaprta za ves promet do 3. 7. 1986.
Prosimo vse udeležence v prometu, da upoštevajo cestnoprometno signalizacijo.
trošnjo), manj pa za pridelovalce hrane. Že sedaj se dogaja, da je več sredstev tam, kjer je manj kmetijskih proizvajalcev in dobivajo na primer kmetje iz bližine Ljubljane večje premije kakor pomurski kmetje. O tem predlogu bo razpravljala republiška skupščina na junijskem zasedanju (18. junija).
Zaradi številnih potrebnih dovoljenj je postopek dolg, zapleten in drag. Vzdrževanje izsuševalnega sistema je dolžnost tako lastnika zemljišča kakor investitorja — od vzdrževanja je odvisna tudi uspešnost sistema. Najboljše (če ne gre drugače) je urediti to z občinskim odlokom. V radgonski občini so ga morali sprejeti le za en kompleks izsušenih zemljišč, v minulih petih letih pa so jih izsušili okrog 2000 hektarjev.
Bernarda Peček
veliko trših, bistvenejših orehov v našem gospodarstvu. Vzemimo samo zaviranje ustvarjalnosti, ki je ponekod še vedno v zakupu
inovacije
vršička hierarhične piramide po podjetjih. Ali pa ustanavljanje krožkov za izboljševanje proizvodnje in sistemiziranje del in nalog takega profila delavca, ki bi vsaj polovico delavnika name-
Delegati občinske konference Socialistične zveze in občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti so na skupni seji, ki jo je ogrozila nesklepčnost, vendarle sprejeli dva pomembna dokumenta. Najprej so obravnavali poročilo o aktivnostih pri pripravah in izvedbi skupščinskih volitev 1986 v soboški občini. Kot je omenil uvodničar, sekretar OK SZDL Jože Stvarnik, so v soboški občini odgovorno politično nalogo ob letošnjih spomladanskih volitvah dobro opravili. Kljub težkim gospodarskim in družbenim razmeram so delovni ljudje in občani ponovno pokazali visoko zavest, predvsem pa odločno pripravljenost, da prek novoizvoljenih delegatov odgovorno, angažirano in po samoupravni socialistični poti učinkovito rešujejo najbolj pereče družbene probleme. Celo 97,89-od-stotna udeležba na volitvah, ki so bile 13. in 16. marca letos, kar je največ v SR Sloveniji, potrjuje taka pričakovanja ljudi. Z volitvami pa naše delo ni končano, je poudaril Jože Stvarnik, ampak se šele začenja. Veliko dela čaka predvsem novoizvoljene delegacije in delegate, ki si morajo prizadevati za krepitev delegatskega sistema in odločanja ter uveljavljanje pristnih interesov delegatske baze. Na to je v svoji razpravi opozoril tudi Karel Sukič iz ozda Mura, ki je menil, da je bila spričo znanih razmer udeležba na volitvah presenetljivo dobra. Opozoril pa je tudi na problem nepripravljenosti prevzemanja profesionalnih funkcij, ki je med drugim povezan z močnim razvrednotenjem družbenopolitičnega dela. O prevelikem administriranju ob volitvah in možnostih vpliva delegatov pa je spregovoril Viktor Car iz Inteso-vega Mlinopeka.
V razpravi se je oglasil tudi predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac, ki se je zavzel za to, da vlogo delegata ustrezno cenimo vse štiriletno mandatno obdobje, ne samo ob volitvah. Po njegovem mnenju je narobe, če se volilnih priprav lotevamo preveč kampanjsko in le leto pred volitvami, ker so bistvenega pomena stalne kadrovske priprave. Zagovarjati je treba prakso odprtih list, je poudaril, saj moramo zagotoviti več kandidatov od izvoljenih, kot tudi tajnost volitev, s čimer lahko še v večji meri odpiramo procese demokratizacije volitev.
V nadaljevanju skupne seje so delegati sprejeli zaključno poročilo o izvajanju referendumskega programa od 1. marca 1981 do .28. februarja 1986 v soboški občini. V tem obdobju so za potrebe šolstva zbrali nekaj čez 36.5 milijonov 214 tisoč dinarjev, za zdravstvo, kjer gre samo za gradnjo in opremo kirurgije, pa nad 524 milijonov 782 tisoč dinarjev. Razlika med zbranimi in porabljenimi naložbenimi sredstvi, ki je v šolstvu čez 56 milijonov 477 tisoč, dinarjev, v zdravstvu pa nekaj več kot 75 milijonov 196 tisoč dinarjev, se bo v celoti prenesla v srednjeročno obdobje 1986—1990.
Milan Jerše
njal spodbujanju množične in poklicne inventivnosti med delavstvom. Ali pa odpravljanje namišljenega precepa med tem, kaj komu sodi v delovno dolžnost in kaj ne, ko je posredi Ustvarjalnost na delovnem mestu. In tako naprej, vse do zelene zavisti, ki marsikje nažira odnose med zaposlenimi. Pomoč lani ustanovljenega pomurskega društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav ter specializiranih zavodov, organizacij in skupnosti od drugod, ne bi smela izostati. Prav tako bi verjetno bilo smiselno z nalogo Predlagaj nekaj koristnega izstopiti iz lokalnih (občinskihW>kvirjev in jo zasnovati na me "občinski ravni; kajti v jugoslovanskem, kaj šele v evropskem in svetovnem merilu, je že Pomurje le neznatna »pikica« na zemljevidu. Predvsem pa — svet okrog nas je v eri tretje znanstvenotehnološke revolucije in razvojni vlak vozi čedalje hitreje. Ce se v Murski Soboti (in seveda v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni) slednjič ne bomo zavihteli nanj, bo toliko večja zamuda in s tem hujše posledice.
B. Žunec
VESTNIK, 10. JUNIJA 1986
STRAN 3
Nikomur več ni z rožicami postlano, odgovarja dr. Branko Pribičevič
»Morda delujem kot krivoverec, saj so krivoverci pri nas tisti, ki trdijo, da nekaj ni v redu v sistemu. Del naših politikov in znanstvenikov je še vedno prepričan, da imamo v osnovi popoln sistem, le da mu nismo dorasli in ga ne izvajamo. Bedarija! Saj vendar ni mogoče, da bi bili vsi Jugoslovani neumni, da smo skratka narod neumnežev. Že večkrat doslej smo na nekaterih področjih očarali svet s svojimi epohalnimi podvigi,« trdi prvi Jugoslovan, ki je doktoriral iz samoupravljanja v anglosaksonskih državah (v Oxfordu leta 1957) in prvi Jugoslovan, ki je v Angliji objavil knjigo o samoupravljanju, ki je še vedno kot priročnik v rabi na univerzi.
Pred kratkim zbranim v soboški dvorani občinske skupščine — bilje prvič v Murski Soboti — je zaupal »skrivnost«: prvo doktorsko tezo o jugoslovanskem samoupravljanju je napisal in obranil — ne morda Jugoslovan
VSE VEČ RENTNIKOV REVOLUCIJE
Če smo ves čas z užitkom spremljali briljantno predavanje prof. dr. Branka Pribičeviča, strokovnjaka mednarodnega kova za socializem v svetu, poklicno razpetega med Beogradom (na fakulteti političnih ved), Ljubljano (na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo) in Bologno (na tamkajšnji univerzi), nam je po njem ostal grenak priokus krivde ali vsaj slabe vesti. »Postali smo gibanje, v katerem je vse manj tistih, ki živijo za revolucijo, in vse več tistih, ki bi hoteli biti rentniki revolucije,« je zapekla predpostavka, in še bolj spoznanje: »Bili smo kronska priča, adut številka ena, in naša praksa je bila svojčas ohrabrujoča. Zdaj smo na žalost kot adut prešli v druge roke.« In kakšna je mednarodna razsežnost izjemno težkega poslanstva? »Nismo odgovorni samo pred ljudstvom te države, ampak pred sto in sto tisoči od Japonske do Holandije. Ali ste vedeli.
V Ameriki je neki starejši-delavec med delovnim časom odšel iz' firme, da bi čez cesto v kiosku kupil za ženo neko revijo. Ko se je vrnil, ga je čez deset minut poklical menežer, rekoč: žal mi je, 15 let smo dobro sodelovali, toda zdaj ste odpuščeni. To je surovo, toda dokler ne dosežemo nečesa podobnega, kar nam bo postalo lastno — ko smo na delovnem mestu, moramo delati — ne bomo ničesar dosegli. K Beogradu smo recimo ugotovili, da imajo v tovarni Zmaj med delovnim časom že 15 let šahovski turnir.	j
Bili smo kronska priča, »adut« številka ena
ampak Holandec Bruckmayer, po tem, ko je bil poldrugo leto v bosanskem podjetju Natronka v Maglaju. Zdaj je takih doktorskih tez samo v Ameriki že 76, koliko neki jih je po vsem svetu.
vrednotiti vplive, ki prihajajo tako z ene kot z druge strani?
Ko govorimo o Avstriji, ni pomembnejših novih elementov. Znana je kot zelo stabilna zahodnoevropska država, v kateri je dosežena skoraj zavidljiva stopnja družbenega soglasja pri uravnavanju in načinu uravnavanja družbenih razrednih nasprotij. Ne vem, če veste, da je Avstrija dežela z najmanj štrajki (po številu in obsegu) v Zahodni Evropi. Zakaj? Zato, ker se delodajalci. in sindikati s posredovanjem vlade vsako leto srečajo in poskušajo, in tudi najpogosteje uspevajo, najti soglasje. Avstrija je uspešna v gospodarskem razvoju, saj 'jo je v zadnjem času najmanj zadela inflacija in nezaposlenost; s Švedsko in Švico ima najboljše rezultate v Zahodni Evropi. Hkrati je to država, v kateri ta hip ni večjih zahtev, da bi storili kaj radikalnejšega v družbeni preobrazbi, in kaže, da velik del Avstrijcev sprejema obstoječi status quo kot zadosten okvir za svoj družbeni obstoj. Tu se dejansko ne dogaja nič takega kot recimo v nemški, francoski
vljani in bili poraženi nekateri vidnejši politiki. Kaj takega je v drugih socialističnih državah nepojmljivo. Na Madžarskem se dejansko dogajajo pomembne reči. Vprašali ste me še o vplivih. Mislim, da moramo v tem prostoru še vedno v večji meri računati na tiste, ki prihajajo iz Avstrije. Da je temu tako, so globlji razlogi, saj Madžarska pripada »lagerju«, ki ga velik del Tlaših državljanov doživlja kot politični prostor, v katerem so zatrte nekatere elementarne politične pravice, ki jih imajo naši državljani.
»Vem, da ne bo sprejeto z odobravanjem, toda o vsem tem nameravam govoriti na bližnjem jugoslovanskem partijskem kongresu,« je med predavanjem v Murski Soboti dejak dr. Branko Pribičevič. (Foto: Albert
' A.)
Ne verjamem, da bi moglo priti do večjega vpliva s te, madžarske strani.
Bi mogle na razmah socializma v obeh deželah kakorkoli vplivati naše narodnostne skupnosti (manjšine) na Madžarskem v Porabju s tako imenovanimi otoki slovenstva, v Avstriji pa na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem?
Ne verjamem, da imajo naše manjšine kakršnokoli možnost, da bi prerasle v tak ali drugačen
resnejši dejavnik, ki bi vplival na razvoj teh dežel, vključno z Madžarsko. Ne gre samo za to, da so maloštevilne, ampak za to, da so v znatni meri integrirane, brez možnosti, da bi se pojavile kot samostojen politični dejavnik. Torej na to res ne moremo računati. Mislim tudi, daje tako v eni kot drugi, državi v teku določen proces ne samo nacionalne, marveč tudi politične asimilacije teh manjšin.
Vsakodnevno slišimo in beremo o vsakovrstnih gibanjih in procesih, zlasti alternativnih, v Evropi
in v svetu. Kako lahko vsi ti spodbujevalno, nevtralno ali morda zaviralno delujejo na socialistično gibanje, doktrino in politiko?
Srečujemo se z nečim, kar je zares novo in ga moremo presojati kot svojevrsten izraz tistih družbenih potreb, ki sta jih nekdaj izražali tradicionalna, ekstremna in nova levica. Gre za nova gibanja, ki jih omenjate. V večjem delu držav so prerasla v pomembno družbeno in politično silo. Mislinja moramo na
nje račdnati ne kot s prehodnim, občasnim pojavom, marveč kot s pojavi, ki jih bo v prihodnje še več. Doslej so se pojavila na področju ekologije (tako imenovani zeleni), pacifizma (v boju za mir) in feminizma. Zlasti v Franciji se pojavlja novo gibanje pri uravnavanju družinskih odnosov in opuščanju obstoječih oblik družinskih skupnosti. Kaj jim je skupno? Skupni so jim problemi, ki smo jih pripadniki tradicionalne levice — tako komunisti kot socialisti in socialdemokrati — zanemarjali in večkrat zelo zatajili. Bili smo zavzeti s klasičnimi družbenimi problemi in protislovji med kapitalom in delom, zato so se pojavila nova gibanja. Tako recimo problematika varstva človekovega okolja dobiva tačas dramatične razsežnosti. Poglejte, kaj se dogaja s kislim dežjem,, ki je doslej zadeval samo dve, tri dežele, vendar kaže, da bo čez pet, šest let postal sestavni del našega življenja! Lahko se celo zgodi, da nas motnje v gospodarskem ravnovesju privedejo h koncu življenja. Mislim, da imajo italijanski komunisti prav, ko se, namesto da bi do teh gibanj kazali odpor ali nezanimanje, skušajo do njih kar najbolj odpreti in jih celo pridobiti, vsaj malo. Večina drugih delavskih partij je doslej kazala malo zanimanja, vendar računam, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do pomembnih sprememb. Ali se bomo do njih odprli in pokazali več razumevanja za te probleme — in to je edini način — ali pa bodo prerasli v silo, ki nas utegne začeti resno odrivati in ogrožati.
In usoda samoupravljanja v sodobnem socializmu, nemara kar kot svetovnega procesa?
Tako rekoč oženil Sem se s samoupravljanjem, ki je nehalo biti fenomen, označen kot jugoslovanska kurioziteta, izjema ali eksperiment. Zaradi spleta okoliščin so njegovi protagonisti, zlasti po prvi svetovni vojni, ko je bila ideja povsem pozabljena in zavržena kot velika iluzija, doživeli številne neuspehe. Kasneje smo idejo samoupravljanja jugo-
Če bi hoteli sovjetskemu ali romunskemu ali bolgarskemu državljanju dopovedati, kako se lahko pri vas sprehodite čez mejo k sosedom in kupite kavo, bi vam najprej dejal: nikar ne laži! To ni mogoče. Če pa bi ga pripeljali sem in prepričali, da je tako, bi vas zavrnil: vi niste v socialistični deželi. Kajti v pravi socialistični državi državljani nimajo pravice do potovanja. To pravico lahko dobijo na podobne način kot pri nas, ko igramo loto ali toto. Tako je v Sovjetski zvezi.
slovanski komunisti rehabilitirali v svetovnih razmerah in od sredine 60-ih let se začenja silen vzpon zanimanja zanjo. Pojavile so se ne samo manjše skupine in posebna gibanja, ki so se opredeljevala zanjo, ampak tudi pomembnejše sile. Tako recimo francoski socialisti, kot prva zahodna politična partija, in francoski sindikat, pa britanska laburistična partija in celo sovjetska, ki je bila sicer 50 let »smrtni sovražnik samoupravljanja«. Ali ste pred meseci opazili, da so ob sprejetju novega programa Sovjeti zavzeli novo stališče? Ne govorijo več o komunističnem, ampak o socialističnem samoupravljanju ljudstva. To ni enako kot pri nas, je celo zelo različno od tistega, kar pri nas razumemo pod samoupravljanjem, kajti sodijo, da že imajo samoupravljanje, kar je nesmisel. Ko govorimo o prihodnosti je veliko odvisno — kot sem dejal v predavanju — od razpleta krize v Jugoslaviji. Ali bomo sploh sposobni, da izidemo iz nje in kar je še pomembnejše, kako. Ali tako, da bomo odprli še več možnosti za uveljavitev socialistične demokracije z neposredno oblastjo delavskega razreda, ali tako, da bomo šli po neki nasprotni poti. Če se bo zgodilo prvo, bo to nadalj-na znatna zgodovinska spodbuda samoupravljanju, če pa drugo, si lahko sami predstavljate, kakšne bodo posledice.
BRANKO ŽUNEC
da so Bruckmayer in njegovi v Holandiji pred desetletjem in več ustanovili — in še vedno obstajajo — osem samoupravnih tovarn. Celo v daljni Kaliforniji n Oregonu ob pacifiški «bali v Ameriki je zdaj 36 podjetij lesne industrije, ki so v celoti last delavcev in organizirana na samoupravni način. Vsi ti vse bolj zaskrbljeno gledajo na nas. Saj je šlo za poskuse in enklave v kapitalističnih okrožjih in vedno je bila navzoča Jugoslavija kot nosilec te alternative. Bil sem na sestanku z italijanskimi tovariši, ki so mi dejali: če ne morete ali nočete zaradi sebe, skušajte zaradi nas, da opravite s to vašo krizo. Kajti mi se na vas sklicujemo že 20 let kot na primer, ko je državi uspelo ustvariti sintezo socializma, svobode, socialne pravičnosti in demokracije, državo, ki je odprta, prodorna in uspešna hkrati.« Njegova diagnoza in prognoza — »po besedah enega od zagrebških ekonomistov smo na poti, da se čez 30 ali 40 let srečamo s subtropsko Afriko, da se torej vse bolj afrikaniziramo, kar pomeni, da smo odšli predaleč v fragmentaciji jugoslovanske skupnosti, posebno še gospodarstva in tržišča« — zvenita trdo, ostro, provokativno. Prav tak je
Dokler problema, da številni odločajo, a nihče ne odgovarja, ki je vzrok številka ena za našo zdajšnjo krizo, ne bomo rešili, nimamo »šans«. Zame je to najpomembnejše pojasnilo, zakaj smo našo državo uvrstili v Guinesovo knjigo rekordov v svetovni norosti. Danes, po tri tisoč letih, gredo ljudje na ogled piramid. Ne izključujem možnosti, da bo čez tri tisoč let šel kdo na ogled Obrovca ali Fenija v Kava-darce, da vidi, kakšni so rekordi socialistične in komunistične neumnosti. Makedonija je vložila skoraj četrtino neto narodnega dohodka v projekt, za katerega so, ko je že stal, uvideli, da ni najpomembnejšega: surovin. Trdim, da so tisti, ki so postavili Obrovac in Feni — na žalost je takih pri nas na stotine, le da o njih tako še ne govorimo — nanesli delavskemu razredu te države več škode in nesreče kot vsi naši politični nasprotndg skupaj.
bil ugledni gost, ki tačas pripravlja študijo z delovnim naslovom Kam socializem, med pogovorom za naš časnik in radio Murska Sobota.
Na zelo občutljivem območju smo, stičišču dveh svetov, vzhodnega in zahodnega, dveh blokov; z ene strani Madžarska, z druge Avstrija. Kako je s socializmom na Madžarskem in kaj s socialističnimi težnjami v Avstriji? Kako
ali švedski socialistični partiji, kjer je zaznavno mrgolenje.
Madžarska je nekaj povsem drugega. To je država, ki je v tem trenutku odšla najdlje tako pri gospodarskih kot celo pri nekaterih političnih reformah. Pri gospodarskih so posebno pomembne tiste, ki jim pravijo Madžari nov gospodarski mehanizem. Gre za reformo, ki ima namen, da kar se da potisne vlogo države iz neposrednega uravnavanja gospodarske reprodukcije. Madžarska je skoraj prepolovila število gospodarskih ministrstev. Centralna planska uprava ne prinaša več direktivnih, marveč tako imenovane usmerjajoče kazalce, tako da imajo madžarska podjetja, zlasti velike firme, znatno več prostora za svobodno odločanje o tem, koliko in kaj bodo proizvedli, kot v drugih vzhodnoevropskih državah. Pozornost opazovalcev priteguje tudi dejstvo, da je Madžarska zdaj izvedla nekatere pomembnejše spremembe v politični sferi. Sicer pa že več kot 20 let slovi kot dežela, kjer je več političnih pravic in svoboščin kot v številnih drugih, posebno še v vseh drugih vzhodnoevropskih državah. Na Madžarskem so napravili korak dlje na zadnjih volitvah. Prvič je
v neki socialistični deželi uvedeno pravilo, po katerem mora biti na volitvah za člane parlamenta več kandidatov in imajo drža- • vljani dovolj velike možnosti, da dejansko odločijo, kdo bodo ti kandidati. Našli so se taki, ki so menili, da je posredi zgolj past, farsa, toda volilni rezultati so pokazali, da ni. V večjem številu volilnih okrajev se je zgodilo, da so zmagali povsem navadni drža-
KIRURŠKI BLOK V RAKIČANU
PREDSTAVITEV PRVEGA NADSTROPJA Z OPERACIJSKIMI SOBAMI IN PROSTORI ZA INTENZIVNO TERAPIJO
V prvem nadstropju kirurškega bloka v Rakičanu so skupne operacijske sobe, ki ob prostorih za intenzivno terapijo in drugimi pomenijo pomembno pridobitev tako za bolnika kot zdravstvene delavce, ki bodo v teh prostorih laže organizirali nekatere službe, medtem ko so sedanji oddelki na raznih krajih. Na vseh oddelkih so imeli doslej po eno operacijsko sobo, kjer so opravljali vse operacijske posege, ki jih po delitvi dela v SR Sloveniji soboška bolnišnica lahko opravlja. Zaradi razdrobljenosti anesteziološke službe je to pomenilo dodatne napore, več ljudi in več čakanja. V dosedanjih operacijskih sobah so opravljali zdravniki-operaterji veliko dela in v izjemno težkih razmerah, saj so operirali večinoma v majhnih prostorih, brez prezračevalnih naprav, večina operacijskih sob je bila prirejenih. Poleg tega so operirali z bolj ali manj iztrošeno opremo in večkrat tudi zastarelo, ki pa so jo ohranjali z dobrim vzdrževanjem in skrbnim ravnanjem.
Na sedanjem kirurškem oddelku je operacijska soba manjša, okno je na vzhodni strani, kjer je stalno vroče, saj v sosednjem prostoru sterilizirajo potreben material in instrumente. Pred operacijsko sobo je prostor za pripravo bolnikov za anestezijo, hkrati pa je še priročno skladišče za šivalni in anestezijski pribor ter perilo. V tej operacijski sobi na kirurškem oddelku letno opravijo okrog 2600 večjih kirurških posegov. Kljub usposobljenosti pa so morali vse operacije, za katere so predvidevali, da bodo trajale dalj časa, odklanjati oziroma usmerjati v druge bolnišnice.
Sedanji ušesni oddelek, ki je v prirejenih prostorih bivšega komunalnega zavoda za social-. no zavarovanje v Murski Soboti, ima manjšo operacijsko sobo s predprostorom za pripravo bolnika na operacijo. Okno je ob glavni cesti, kjer stalni hrup otežuje delo. V tem prostoru opravijo letno 984 posegov.
Sedanji očesni oddelek, ki je v prostorih nekdanje narodne banke, ima v prvem nadstropju
operacijsko sobo, ob tej pa prostor za ambulantne preglede in sterilizacijo. Letno opravijo 400 do 500 operativnih posegov (škiljenje, katarakta itd.).
Sedanji ginekološko-porod-niški oddelek, ki je bil pred leti premeščen v takratni infekcijski oddelek, ima operacijsko sobo, ki po velikosti ne ustreza najbolj, predprostor za pripravo bolnic na operacijo in druge
Prostor za prebujanje bolnika po operaciji v prvem nadstropju
manjše prostore (sterilizacija, skladišče itd.). Razen novejše operacijske luči ima oddelek staro opremo (miza 32 let) in inštrumentarij. V tej operacijski sobi opravijo letno okrog 450 zahtevnih operacij.
V novem kirurškem bloku v Rakičanu bodo v prvem nadstropju, ki je najpomembnejše — operacijski prostori z intenzivno nego ter drugimi potrebnimi prostori; predvidenih je šest operacijskih sob, od katerih jih bo na začetku opremljenih le pet, in to: za potrebe gi-nekološko-porodniške dejavnosti, ušesnega oddelka, očesnega oddelka, travmatologije in abdominalne kirurgije. V teh operacijskih sobah bo možno tudi operirati urološke in ortopedske bolnike. Operacijske sobe bodo opremljene s sodobnimi operacijskimi lučmi, ki imajo večjo svetilnost, in novimi operacijskimi mizami, kjer
bo možno ob dodatni opremi opravljati več vrst operacij. Nove operacijske mize bodo med drugim omogočile tudi sodobnejši pristop, saj bolnika ne bodo več prelagali z nosil na nosila, kar bo pomenilo veliko olajšavo tako za bolnika kot zdravstveno osebje. Pred operacijskimi sobami pa bo potekala priprava na operativni poseg, nameščen pa bo tudi zidni narkozni aparat. Po operacijah se bodo bolniki vrnili na oddelek ali v prostore za intenziv-noo terapijo, ki bo v novem oddelku namenjena celotni bolnišnici in bo imela skupno 8 postelj, kolikor je dovoljeno po delitvi dela.
Intenzivna terapija zahteva ob operacijskih sobah posebno opremo, ki je prav tako izredno draga in jo je potrebno uvoziti. Pomenila pa bo boljšo bolniško oskrbo za težje bolnike. Doslej so bile na kirurškem oddelku le 4 postelje v majhnem prostoru, kar je zdravstvene delavce oviralo pri pomoči in negi. Svojci bodo lahko videli bolnike in govorili z njimi po telefonu na posebnem hodniku, ne da bi ob tem motili dela na oddelku. Ob operacijskih sobah bo tudi poseben prostor, kjer se bodo operirani bolniki prebujali iz narkoze pod kontrolo zdravstvenega »osebja. Razvoj medicine in diagnostike, kakor tudi predvideni razvoj Pomurja, so narekovali, da je operacijski blok v Rakičanu po površini mnogo večji kot dosedanji prostori, kar bo tudi omogočalo uporabnikom sodobne medicinske storitve in jim pomagalo k hitrejšemu okrevanju oziroma ozdravljenju.
STRAN 4
VESTNIK} 19. JUNIJA 1986
kulturna obzorja
KOMENTIRAMO
PARADOKS
Paradoks je v tem, da naj bi bila Zveza kulturnih organizacij, kot je razbrati že iz naziva, organizator kulturnih prireditev; ker je v zadnjem času prireditev v njeni organizaciji vse manj, pa postaja samo-namembna inštitucija v vrsti mnogih, ki odžirajo sredstva za dejavnost. Za tisto, za kar v bistvu sploh je, in tako imamo zvezo, ne pa kulturne prireditve, ki naj bi jih ta zveza organizirala.
Trditev lahko analiziramo na primeru predložene ponudbe letnih kulturnih prireditev soboške (velja pa tudi za druge pomurske in sploh) Zveze kulturnih organizacij, v okviru katere v zadnjem trimesečju vrste napovedanih prireditev ni bilo. Tako gostovanja Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z delom Ferija Lainščka Samorast-neži, ki naj bi bilo v aprilu; v njem pa sta odpadla tudi napovedani klavirski koncert Benjamina Šaverja in gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane z igrico Jajce. Tudi majskega srečanja folklornih skupin, ljudskih godcev in pevcev na grajskem dvorišču ni bilo, ker ni sredstev, pa ne bo niti junijskega jazz večera na istem prizorišču v organizaciji občinske kulturne zveze. Namesto organizacije :bi pravzaprav lahko zapisali ob finančni podpori, kajti organizacija je največkrat tako domena zagnanih posameznikov, ki s prostovoljnim delom in angažiranostjo opravljajo tisto, za kar so plačani drugi!
Prav plačilo za delo pa je tudi iztočnica razmišljanja, da bi, tako kot v drugih organizacijah združenega dela, moralo temeljiti na rezultatih. Če slednjih ni, potem organizacija ni potrebna in lahko ponovno preidemo na voluntarizem, ki zaenkrat v okolju, v katerem živimo, žanje uspehe.
Tako kot gledališki amaterji pod strokovnim vodstvom režiserke v predstavi Totovi, Pomladni ustvarjalni festival z vrsto kakovostnih kulturnih prireditev (če samo spomnimo na koncert Svetlane Makarovič in nastop Toneta Janše v okviru Jazz večerov ter drugih), ki so se zvrstile v maju in tako zapolnile siceršnje kulturno mrtvilo.
Resda smo v omenjenem času imeli zborovska in srečanja odraslih, mladinskih in otroških zborov, ki so bila odzivna tako po številu nastopajočih kot obiskovalcev (predvsem svojcev pevcev) — in prav je tako, manj pa zapostavljanje drugih zvrsti v kulturni ponudbi, ki bi nedvomno morala biti pestrejša. Ob paradoksu, da je menda sredstev za prireditve premalo, pa tudi kulturnoumetniška društva niso najbolj zadovoljna z odmerjenimi sredstvi, ki jih dobijo za svojo dejavnost, se postavlja vprašanje zakaj, ob podatku iz predloga letošnjega finančnega načrta kulturne skupnosti Murska Sobota, v katerem je za občinsko Zvezo kulturnih organizacij, dejavnost in kulturnoumetniških društev namenjenih 15.724.400 dinarjev. To je podvojena vsota plačila iz preteklega leta in znesek, ki je vreden zabeležbe, delovni ljudje, ki sredstva združujemo zanj in za druge finančne postavke prek stopnje in z neposrednim plačilom kulturnih prireditev, pa si gotovo zaslužimo kaj več, kot nam Zveza kulturnih organizacij kot organizator prireditev ponuja!
DRAGOCENOSTI POKRAJINSKE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V MURSKI SOBOTI
Tak je naslov zanimive razstave v študijskem oddelku knjižnice Kulturnega centra Miško Kranjec Murska Sobota, ki je posvečena 40-letnici knjižnice in 80-le-tnici knjižničarstva v Prekmurju. Odprli so jo pretekli teden ob prisotnosti redkih vabljenih in drugih obiskovalcev te pomembne kulturne institucije, o mati-čnosti katere in nadaljnji usodi se prav zdaj veliko govori. Razstava in katalog, ki je izšel v nakladi 200 izvodov ob njenem odprtju, pričata o tem, da se tudi Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti ponaša z dragocenostmi, med katere sodijo knjige starejšega protestantskega in katoliškega slovstva, knjige, ki pomenijo pravo zakladnico jezika naših prednikov v 18. in 19. stoletju. Med njimi je vodja delovne enote Jože Vugrinec na prvo mesto postavil Novi zakon ali testamentom Števana Kuzmiča (Halle 1771) — najpomembnejše in najobsežnejše ohranjeno delo prekmurske protestantske književnosti, ki je dolga leta vplivalo na razvoj slovstvene dejavnosti na našem območju in ima poleg verskega tudi kulturni in celo narodnostni pomen.
Pomembna pa so tudi druga dela prekmurskih piscev, kot so : Mikloš Kuzmič, Mihael Bakoš, Števan Sijarto, Mihael Barle, Aleksander Terplan, Jožef Bo-rovnjak in drugi, ki so vsak po svoje prispevali, da se je v stoletjih zatirani, nesvobodni in zapostavljeni pokrajini med rekama Muro in. Rabo uspel ohraniti slovenski jezik.
Brigita Bavčar
v-
tnrnpani .pri Sziefz
- Leti. /
Ig. LUTHER M^KrONNA  :
'JEMALI '	’
'onzki'Kdtckismus
»-drugimi lejpimi pobočnimi piahyami, ino
’	... nimrnidetinn '
MOLI TV AM I, •  idaj jnawiicf *'
.< v ATa Sžlovenf/J^ £
£	'  z«	v
v-^SSuvcn/zkoj
PRI POMURSKI ZALOŽBI so pred kratkim izdali MALI KA-TEKISMUS DR. MARTINA LUTHRA, ki ga je 1715. leta prevedel FRANC TEMLIN. Faksimile po izvodu iz Hauptbibliothek der Frankeschen Stiftungen v Halle je izšel v počastitev 400-le-tnice smrti Primoža Trubarja. V spremni besedi je Mihael Kuzmič med drugim zapisal, da je več kot 250 let stara književnost — pisana v prekmurščini, ki je izpričana v do zdaj najdenih in ohranjenih tiskih, med katerimi je prvi prav Temlinov prevod Luthrovega Malega katekizma — navzlic izredni raznovrstnosti in obilnosti vse premalo znana slovenski kulturni javnosti.
Dolga do znamenitih prednikov in nujnega spoštovanja njihovega dela na Slovenskem (čeprav so se dejavno uveljavili tudi drugje) ne smemo pozabiti, saj je pozitivno vplivalo na narodnostno, jezikovno, kulturno, versko in druga področja življenja v zadnjih stoletjih. Na Slovenskem je bilo izdanih že precej faksimiliranih izdaj starih tiskov od Trubarjevih iz 16. stoletja do tistih iz našega. Na področjih slovenske ustvarjalnosti v prekmurščini pa je faksimilirana izdaja Temlinovega prevoda Malega katekizma iz leta 1715 prva, kar si po svoji starosti, pomembnosti in temeljnem značaju tudi zasluži.
Knjižica, ki jo je oblikoval Franc Mesarič, njen izid pa je omogočila občinska kulturna skupnost Murska Sobota, je izšla v nakladi 800 izvodov.
NA LJUTOMERSKEM GLAVNEM TRGU - Daniel Blagovič, 7. r OŠ Stročja vas
PREJEL! SMO:	T0T0V| BREZ KR|NK
Ker je bilo pred tednom v Vestniku in oddaji Radia M. Sobota objavljenih nekaj žolčnih misli, ki so merile tudi proti meni osebno, želim pojasniti tole:
Nimam nobenih zaslug, da imamo tudi v Jugoslaviji, tako kot po vsem svetu, avtorsko agencijo, ki skrbi za zaščito avtorskih pravic. Z jugoslovansko avtorsko agencijo (JAA) sodelujem že skoraj dvajset let, ščiti torej tudi moje pravice doma, pa tudi zunaj naših meja. Če ne bi bilo take zaščite, bi po vsem svetu na veliko kradli drug drugemu in se okoriščali s sadovi avtorjevega dela (pisateljskega, prevajalskega, glasbenega, znanstvenega ipd.). Z avtorsko agencijo se mora torej dogovoriti VSAK, ki želi tako ali drugače uporabiti av-
Rezervirano za ljubiteljstvo
Pretekli konec tedna je bila Lendava z okolico prizorišče srečanja predsednikov in tajnikov občinskih in mestnih Zvez kulturnih organizacij Slovenije. Zbrali so se v hotelu Lipa in zaploskali gledališkim ljubiteljem pod režijskim vodstvom Rajka Stuparja v skeču Mi se imamo radi, nato pa prisluhnili uvodnemu razmišljanju Bernarda Stritiha in Franceta Forstneriča na temo: Motivi povezovanja v ljubiteljske kulturne skupine in sodelovanje med skupinami. Delovnemu dopoldnevu je v petek popoldne sledil ogled gradu in galerije Lendava ter obisk madžarskega kulturnega društva v Gornjem Lakošu. V soboto dopoldne pa je tekla beseda o kulturnem življenju v vzgojno-varstvenih ustanovah, na osnovnih in srednjih šolah, s poudarkom na. umetnostni vzgoji, ki jo je poleg drugih splošno kulturnih vprašanj načel tajnik ZKOS Marjan Belina, v pogovoru pod naslovom Rezervirano za vas pa so sodelovali tudi drugi udeleženci dvodnevnega srečanja, bb
ZLATI
ZNAČKI
Tudi ljutomerski gledališčniki so z uvrstitvijo na sklepno prireditev Naša beseda dosegli pomemben uspeh. Ne samo zaradi dveh zlatih Linhartovih značk za enkraten dosežek gledaliških ljubiteljev — znački sta prejela Ivo Žnidarič, za vlogo knjigovodje pogrebnega zavoda, in Marica Horvat, za vlogo tajnice zavoda — marveč tudi zaradi izkušenj, ki so si jih nabrali igralci v letošnji sezoni. Za gledališko igro Slavnostna večerja na pogrebnem zavodu so člani gledališke sekcije KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera — igro je režiral Stane Kralj — dobili obilno pomoč igralcev zunanjih gledaliških skupin iz občine Ljutomer.
Tako so ti igralci spoznali način dela, slišali veliko spodbudnih in usmerjenih kritik o lastnih in napakah drugih (ter seveda o dobrih igralskih dosežkih) in videli, kako je potrebno poprijeti za delo. Svoje izkušnje bodo odnesli v številne gledališke skupine vaških kulturnih društev in tako dvigovali raven gledališke igre..
Uvrstitev v karavano Cankarjevega doma pa samo potrjuje kakovost ljutomerske predstave.	D. L.
Prisrčno in uspešno
Minulo soboto in nedeljo je gostoval Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač Murska Sobota v Kormendu na Madžarskem. V soboto je pel na grajskem dvorišču v Kormendu v okviru tamkajšnjih letnih mestnih kulturnih prireditev. Nastop soboških pevcev, pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja, je bil izredno uspešen. Istočasno sta nastopila še zbora iz Kormenda in Oris-zentpetra.
; Minulo nedeljo so imeli soboški pevci nastop na prostem v Oriszentpetru. Gostovanje je bilo organizirano v okviru kulturne izmenjave med občinsko Zvezo kulturnih organizacij občine Murska Sobota in Svetom za kulturo občine Kormend. Gostitelji so sprejeli naš zbor izredno prisrčno. Pevcem so pokazali kulturne znamenitosti svojega območja. In razšli so se z dogovorom da bo prihodnje leto gostoval zbor iz Kormenda v soboški občini.
Takšna izmenjava med obmejnimi pokrajinami Madžarske in Jugoslavije ima poseben pomen pri utrjevanju medsebojnega ra
(zumevanja in prijateljstva dveh narodov. Franček ŠtefanecJ
torjevo delo. V Jugoslaviji je zadeva dokaj tolerantna, saj se uporabnik tujega dela lahko dogovori tudi z avtorjem neposredno, medtem ko je prav to marsikje v tujini nemogoče, saj mu agencije tega ne dovolijo.
V primeru mojega 'prevoda dramskega dela TOTOVI bi do tega prav gotovo lahko prišlo, vendar ni, ker so pač moj tekst uporabili BREZ MOJE VEDNOSTI, BREZ MOJE PRIVOLITVE. Vsej resnici na ljubo torej do uprizoritve.sploh ne bi smelo priti — toda nevšečnosti bi se lahko izognili, če bi neodgovorni delali odgovorno. Ne vem sicer, kje so moj prevod dobili — upam samo, da niso šli ponj v Novo Gorico ali celo Trst, kjer so ta moj prevod uprizorili menda 1969., v Slovenskem narodnem gledališču, poklicni ansambel torej, za katerega sem bil strokovno dovolj kvalificiran, da so me vabili na dramaturške razč-lembne vaje, generalke in seveda na premiero, pa čeprav nas je ločilo več kot 300 km poti. Enako sem bil tudi zanimiv in strokovno usposobljen za Ljubljansko mestno gledališče, ki sem mu pri istem avtorju (Mačja igra) pomagal kot prevajalec, analitik, pisec gledališkega lista ipd. — samo mojim rojakom v Soboti se je najbrže zdela razdalja nekaj sto metrov prevelika, da bi prišli po tekst (tedaj bi pač beseda nanesla tudi na moje dovoljenje ali zavrnitev) ali morda tudi po kak nasvet, tako kot se je to zgodilo le pred nekaj leti v Soboti, ko sem bil prav tako za skupino amaterskih gledališčnikov dovolj koristen — in sem jim prav rad poklonil svoj prevod BREZ ENEGA SAMEGA ZARAČUNANEGA FIČNIKA — o čemer pa seveda ni pisal niti Vestnik niti ni prišla kakršnakoli novica iz lokalnega Radia. Simptomatično! — No, in TOTOVE so potem menda kar dvajsetkrat uprizorili, skupina odhaja na zvezno srečanje v BiH, na Borštnikovo srečanje in celo pred televizijske kamere. (Naj mi bo ob tem dovoljeno, da dobri režiji in igralcem ISKRENO čestitam, ker pač tega nisem mogel opraviti ob premieri, saj so nanjo najbrže morali s prosto vstopnico povabiti vse preveč drugih »zaslužnih«, — jaz pa sem si moral vstopnico seveda kupiti šele za četrto predstavo).
Potem pa se je nenadoma razlila huda kri. JAA je na ilegalno delo reagirala v skladu s svojimi pravnimi pooblastili in zaščitila moje avtorske pravice. Zaračunala jim je delež, ki mi po pravilniku gre za opravljeno avtorstvo in za kršitev moralnih pravic. Tudi za to nisem kriv, da so avtorski honorarji v Jugoslaviji tako sramotno nizki — kot je pred kratkim ponovil tudi tov. Šetinc.
Še huje pa je završalo, ko je JAA kršilcem izstavila tudi zadnji
Ex tempore je oblika dela likovnih umetnikov, ko na prostem ustvarjajo in oblikujejo trenutne razpoloženjske vtise, zato je ta oblika' še kako primerna za vzgojo mladih likovnikov na osnovnih šolah. V ljutomerski Galeriji Ante Trstenjak je trenutno odprta razstava izdelkov iz Ex tempore, s katero mladi ustvarjalci dokazujejo, da jim poleg trdega dela in strokovnega vodenja ne manjka tudi nadarjenosti za opazovanje in detajliranje.
Istočasno pa je razstava tudi dober učni pripomoček za likovne pedagoge, ki ob izdelkih svojih in drugih učencev vzgajajo tudi njihove vrstnike.
D. L.
opomin pred tožbo. In tedaj so se naposled spomnili tudi prevajalca, telefona doma in v službi sta kar naprej brnela. Kar naenkrat sem stopil tudi jaz iz anonimnosti, a ne morda zato, da bi se mi zahvalili za eventualno dober prevod in dober tekst, ki sem ga med gorami besedil odkril leta 1966 v Budimpešti (kjer sem kot zvezni štipendist študiral eno leto, leto, ki pa sem ga zaradi pozabljivosti mojih beograjskih štipenditorev povsem izgubil v škodo mojih službenih leti), oglašali se tudi niso zato,, da bi se opravičili, temveč zato, ker so bili v hudi zadregi, saj jim je brez urejene avtorizacije onemogočeno nastopanje npr. tudi pred tv kamerami. Prišel je sicer tudi predstavnik Kuda Š. Kovač — a kaj, ko pa tistih »zaslužnih«, resničnih krivcev še doslej ni bilo na spregled. Iz varne razdalje (beri: udobnih foteljev) opazujejo dogajanje okrog skrivnostnih Totovih in se nemara privoščljivo muzajo, zadovoljni, saj so si v čas svojega poklicnega (plačanega) dela vtaknili še eno zaslugo, ki bo povezana z njihovim »delom« — oni raje pošiljajo po žerjavico nemočne, tiste, ki so bore malo krivi, celo tiste, ki so se edini namučili, ko so vadili v nezakurjenih sobah, nosili kulise, risali plakate, pometali oder itd.
Da, amaterjem bi ustregel, ne le tako, kot je to pred kratkim predlagal eden od odbornikov, da naj bi zmanjšal svoj zahtevek za polovico, temveč bi se mu v celoti odpovedal — če bi vedel, da se bodo s tem razmere ljubiteljev izboljšale, če bi na primer vedel, da bomo s tem zanesljivo obdržali novo, nadarjeno režiserko in da njena usoda ne bo podobna usodi njenega poklicnega predhodnika, ko bi vedel, da npr. ne bo več dolgo vegetirala v neprimernih prostorih mladinskega kluba, niti ne tako daleč od udobnih foteljev... potem bi se odpovedal hond, ju. Tako bi ravnala najbrže tuai JAA. Po vsem tem pa se ne bom, saj se tudi jaz še vse preveč spominjam, kako sem kakih DVAJSET LET igral in režiral in nosil kulise ter lepil plakate, v istih vrstah ljubeteljev soboške kulture... (toliko tistim, ki se čudijo, kako to, da ne razumem amaterjev).
Denar bom torej izterjal, takoj nato pa ga bom vsega: dvanajst starih milijonov POKLONIL ZA GRADNJO SOBOŠKE KIRURGIJE!
PRIPIS: če sem kaki mački ali mačkonu stopil na rep, naj zamijavka (in se s tem razgali), vendar naj stori najprej v uho tistega, ki me zakonito ščiti (JAA) in naj se eventualno obrne name šele potem, ko bo z JAA zadevo pravočno in dokončno sklenil — zaenkrat imam namreč vse preveč dela, da bi se s temi rečmi še lahko ubadal — pa čeprav daleč od udobnih foteljev.	jože Hradil
kulturni
•koledar
PETEK, 20. JUNIJA
MURSKA SOBOTA - Ob 19.30 bo na grajskem dvorišču (če ne bo dež pa v grajski dvorani) SREČANJE FOLKLORNIH IN PLESNIH SKUPIN, LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV. Nastopajoče bo pozdravil pozva-čin, v programu pa bodo sodelovali: Bogojinčani s prekmurskimi plesi in ljudskimi pevci, Motvar-jevčarji s spletom obmejnih plesov in madžarsko ljudsko pesmijo, Andrej Sobočan s cimbalami, folkloristi iz Dokležovja, pevci iz Te-šanovec, kulturnoumetniško društvo Mura z goričkimi plesi, ljudske pevke, Banda Kociper-Bara-nja in beltinski folkloristi z belokranjskimi plesi.
SOBOTA, 21. JUNIJA
LENDAVA — V lendavskem
parku se ob 17. uri začelo območno SREČANJE MLADINSKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN. Nastopilo jih bo dvanajst.
razstave
MURSKA SOBOTA - V prvi (mali) dvorani Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec razstavlja svoje slike na papirju akademski slikar Lojze Logar.
V osrednji dvorani soboške Galerije so na ogled keramike Jano-sa Nemetha iz Ljudske republike Madžarske. Razstavo posreduje Zavod za kulturo občine Lendava, delovna enota Galerija-Muzej in sodi v okvir kulturne izmenjave med mejnima deželama.
V* Pokrajinski in študijski knjižnici je odprta razstava Dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. V likovnem razstavišču Ljubljanske-Pomurske banke so na ogled umetniške fotografije Jožeta Kološe-Kološa.
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak so razstavljena dela otrok iz ljutomerskih osnovnih šol pod naslovom Ex tempore.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je še vedno na ogled otroška likovna ustvarjalnost predšolskih otrok iz vrtcev in šolarjev iz osnovnih šol lendavske občine.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Jovo Popovič - SUDENJE ARTUKOVIČA (Stvarnost), Tona Biggs — PRIDELOVANJE VRTNIN (Kmečki glas) in MALI KATECHISMUS DR. MARTINA LUTHRA (Pomurska založba).
ESTNIK. 19. JUNIJA 1986
NASI STROKOVNJAKI: INŽENIR SILVO DOMJAN
VEČ MORALNIH KOT MATERIALNIH
DELOVNI KOLEKTIV LENDAVSKEGA UNIVERZALA PRAZNUJE 25-LETNICO
Glasu potrošnika ne preslišijo
Ni naključje, da sem se podal v Varstrojev oddelek za razvijanje in projektiranje izdelkov, saj je dobil prav v teh dneh ta kolektiv na rastavi RAST YU na Reki srebrno plaketo za nov varilni transformator varus 400 D—13 TIG. Značilnost tega je tiristor-sko nastavljanje moči (z gumbom, kot na primer na radiu) od 10 do 400 amperov, ima pa tudi »omarico«, ki omogoča varjenje z volframovo elektrodo, pri čemer se uporablja kot zaščitni plin argon.
Pa še en vzrok je za obisk. Na zadnji seji skupščine občine Len-, dava so se odločili, komu bodo
Silvo Domjan, inženir elektrotehnike v Varstroju, ki bo te dni prejel občinsko priznanje za dosežke na področju varilne tehnike. Foto: Š. Š.
podelili letošnje občinske plakete in prisna priznanja. Med prejemnike so »uvrstili« tudi inženirja elektrotehnike iz Varstroja SILVA DOMJANA iz prej omenjenega oddelka. Ta je zlasti zaslužen za razvoj manjših varilnih aparatov (t. i. Hoby program), čeprav se močno razdaja tudi za druge programe.
Kdo je Silvo Domjan? Z znanim pevcem z enakim priimkom ni v sorodstvu, pa tudi še zdaleč ne zasluži toliko. Skoraj nisem mogel verjeti, da osebni dohodek razvijalca TT, kakor je opisano njegovo delovno mesto, ni višji. Toliko zasluži dobra delavka v Muri. To človeka sicer moti, vendar se je Silvo, kot mnogi drugi, sčasoma sprijaznil, da je treba nekaj žrtvovati tudi za »firmo«, in tako mnoga podjetja dobro poslujejo tudi na račun nizkih osebnih dohodkov. Res pa je, da je ponekod tudi drugače in tako je tudi prav. Varstrojevemu inženirju nekaj navrže tudi delo na majhni očetovi kmetiji, »sprosti« pa se pri urejanju hiše. Seve-
gorenjewstej
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska, cesta
Telefon: h. c. (069) 75271
TOZD TOVARNA VARILNE OPREME
Transformatorji za varjenje
od 120-400 A
Usmerniki za varjenje
od 200—800 A
Polavtomati za varjenje
od 120- 800 A
Točkalniki za točkasto varjenje
od 10-40 KVA
Stroji za sočelno obžigalno varjenje
do 40 KVA
Stroj za sočelno vertikalno varjenje betonskega železa v fazi in na mestu gradnje
Rezalna tehnika
Naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varjenje (Inženiring)
TOZD MONTAŽA -PURLEN
Purlen A (predizolirane cevi) od 0 21,3—0 406 mm
Purlen B (Izolacijski plašči)
od 0 18—0 114 mm
Varvent (ventilacijske cevi) od 0 83—0 1250 mm
Verflex (ekspanzijske posode)
Projektiranje in montaža vodovoda In centralne kurjave
Projektiranje in montaža cevovodov kotlov, rezervoarjev in ventilacij
Čestitamo ob prazniku občine Lendava!
SPODBUD
da pa se delo strokovnjaka, ki dela pri razvoju, ne more začeti ob 6. in končati ob 14. uri, ampak ga misli na nove izdelke, izboljšave, na rešitev problema ... spremljajo stalno, večkrat zaradi tega še očesa ne more zatisniti.
»Po končani prvi stopnji Visoke elektrotehniške šole v Mariboru sem se za leto dni zaposlil na osnovni šoli v Beltincih, kjer sem poučeval fiziko, po vrnitvi iz vojske, leta 1978, pa sem odšel v Gorenje Varstroj. Tu se nas je srečalo več mladih, ki smo imeli voljo in znanje, da nekaj pokaže-
rno, toda brez tehnične opremljenosti ni šlo. Izborili smo si prostor, merilne pripomočke, čez dobri dve leti pa tudi izločitev iz konstrukterskega oddelka in ustanovitev razvojnega, v katerem zdaj dela 21 ljudi in imamo dve skupini: eno za razvijanje serijskih izdelkov, drugo pa za projektiranje namenskih naprav oziroma specialnih naročil. Čeprav ne gre zanemarjati prispevka posameznika, je vendarle treba reči, da brez skupinskega dela ne bi šlo. No, sam sem se res nekoliko več ukvarjal z razvojem malih varilnih aparatov do 200 amperov in teh je Varstroj največ prodal.
V letih 1982—83 smo jih izdelali po 100 tisoč in jih veliko tudi izvozili, zlasti v Nemčijo, čeprav je tam močna konkurenca domačih in tujih izdelovalcev, zlasti Špancev in Italijanov. Delam pa tudi pri razvoju industrijskih varilnih transformatorjev in usmernikov.«
Ni lahko ne razvojnemu ne konstrukcijskemu oddelku. Veli
kokrat imajo ti strokovnjaki »zvezane roke«, saj so zahteve prodajne službe težke. Le-ta, ker so pač razmere na tržišču hude, pred te delavce postavi zahtevo, da narede prototip, katerega »bratje« bodo smeli stati toliko in toliko; uporabljen'mora biti predvsem domač material, aparat mora ustrezati predpisom domačega ali tujega naročnika, roki so kratki itd. Tedaj res ni časa, da bi na vse to mislil (večkrat pa tudi delal) le 8 ur dnevno. Razvijalci se s podobno nalogo ukvarjajo tudi zdaj, ko pripravljajo varilni usmernik za ameriško tržišče, ki bo omogočal varjenje z bazičnimi elektrodami. Silvo Domjan pa je doma tudi na področju razvijanja industrijskih varilnih transformatorjev in usmernikov.
Pri teh nalogah je nekoliko lažje, saj gre za specialna naročila ali pa za majhne serije. Tu zahteve prodajne službe niso tako »gospodovalne« in strokovnjaki ponavadi pred seboj nimajo drugih problemov kot razviti ustrezen aparat. Seveda pa je včasih teorija eno, praksa pa drugo; aparat gre v redno proizvodnjo, šele ko povedo svoje varilci. Zlasti industrijske varilne transformatorje dajejo na testiranja v industrijske obrate, kot so Metalna Maribor in drugi.
Poleg že omenjenega varusa 400 so Varstrojevi strokovnjaki nazadnje razvili varus 600 D— 13, ki ima prav tako elektronsko nastavljanje moči (od 10 do 600 amperov) in možnost žlebljenja z ogljenimi elektrodami, kar je po- • sebej uporabno v ladjedelništvu.
Je pa tudi res, da dela ne razisko-1 valcem ne konstrukterjem in tudi prodajni službi nikoli ne manjka, kajti razvoj na področju varilne tehnike je hiter. Tako v tem času (poleg ameriškega programa in drugih nalog) skupina strokovnjakov Varstroja in seveda tovariš Domjan osvaja nove tehnologije varjenja cevnih profilov z magnetno vodenim vrtljivim oblokom, katerega prednost bo krajši čas varjenja, manjša poraba energije, boljši vari itd. Sogovornik, ki mu sicer ni vseeno, koliko dobi v kuverti za svoje delo, pravi, da mu veliko pomeni tudi to, če uspe s svojimi zamislimi in pride ideja v redno proizvodnjo.
Vesel pa je vsakega moralnega priznanja in teh je bilo že tudi nekaj. Te dni pa bo prejel tudi pisno priznanje občine Lendava.
Š. Sobočan
Sedanje trgovsko podjetje Univerza! Lendava je nastalo 1961. leta, ko sta se združila Center in Preskrba. Univerza! pa se je vključil v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator Ljubljana 1975. leta. Odkrito priznavajo, da dosegajo prav po zaslugi te povezave iz leta v leto večje uspehe na področju posodobitve in gradnje novih trgovin in da, kljub slabši akumulativni sposobnosti trgovine, niso zašli v težave.
Kolektiv šteje 306 delavcev, od teh je 80 odstotkov trgovcev. Univerza! ima 37 prodajaln, od katerih je 12 samopostrežnih, 8 klasičnih, 8 specializiranih, potem sta dva marketa s tremi prodajalnami in lendavska blagovnica, ki ima 6 prodajaln. Celotni prihodek je v lanskem letu znašal 3 milijarde 120 milijonov, v letošnjem letu pa predvidevajo 6 milijard. Pa ne le zaradi povečanja cen blaga, ki ga prodajajo, ampak tudi na račun povečane prodaje v prodajalnah, trgovinah, ki so seveda tudi bolje založene. Še v tem letu bodo uredili tehnično trgovino v Veliki Polani, za večjo ponudbo pa bodo poskrbeli tudi v Lendavi, kjer bodo v drugi polovici leta izboljšali ponudbo železninsko-tehni-čnih izdelkov. V preurejenih oziroma specializirani prodajalni bodo oskrbovali tudi organizacije združenega dela in drobno gospodarstvo z raznim reprodukcijskim materialom.
V Univerzalu, ki je prvi v Pomurju 1967. leta uredil prvo samopostrežnico na vasi (v Odrancih), bodo tudi v prihodnje usposabljali trgovine tako v mestu kot vaseh. Zdaj je napo-
Zakaj 71 milijonov izgub v prvih štirih mesecih v Tovarni polnilne opreme v Radencih?
Intenziven, a nesistematičen razvoj
Večkrat smo že napisali, da prvi trije ali štirje meseci v letu ne morejo biti pravo merilo nekega poslovanja, še posebno, če gre za tako delo, kot je izdelovanje in montiranje velikih strojev.
Najmlajši tozd Radenske je le eden izmed štirih izgubarjev Radenske v prvem četrtletju. Nekateri so trdno prepričani, da izgube ne bo več že ob polletju, kajti vzrok naj bi bil le v zapozneli izdelavi in montaži izdelkov oziroma v tem, da projektov niso končali v predvidenem roku — samo en večji projekt pa stane šeststo milijonov dinarjev. In če je obračun ravno v času, ko dobiček še ni nakazan ali vknjižen — potem pač zgleda, da imajo izgubo.
Tovarna polnilne opreme ima sklenjenih veliko poslov, ki jih mora opraviti do konca leta 1986. Tudi za naslednje leto imajo pogodbo za montiranje dveh polnilnih linij na Kitajskem, kar pa za tovrstno tovarno nikakor ni dovolj. Zaželeno bi bilo, glede na vrsto dejavnosti, da bi imeli pogodbe sklenjene za nekaj let vnaprej. Tako~je mogoče načrtovati razvoj in pravočasno priskrbeti kakovosten materia.l, kar pa je zaradi novega deviznega zakona vse težje. Okrog 20 polnilnih linij, ki so jih izdelali v Tovarni polnilne opreme v Radencih, je že montiranih v Jugoslaviji, prav tako veliko posamičnih strojev (izdelujejo
TOZD VARIS
Sanitarne kabine
Kopalnice z WC
Kopalnice brez WC
Kabine za WC
Kabine za tuš
Izdelava betonskih strešnikov in slemenjakov
Izdelava razne betonske galanterije
sled na vrsti Hotiza, kjer bodo predvidoma prihodnje leto zgradili samopostrežnico z bifejem. Načrtujejo tudi posodobitev trgovine v Odrancih, kjer je velika kupna moč prebivalstva. zato bi radi v ta namen uredili pritličje in nadstropje zadružnega doma. Tudi bife bo. Kar zadeva Turnišče, kjer bi radi blagovnico, ni še nič odločeno. Potrebno se bo dogovoriti za pametno rešitev.
Univerza! Lendava pa prodaja tudi v sosednji Hrvaški, saj ima v Murskem Središču 4 prodajalne (všteli smo jih v skupno število), od katerih je 1 samopostrežna, dve s tekstilom in ena z gradbenim materialom.
V letu 1977 se je to trgovsko podjetje začelo ukvarjati tudi z maloobmejnim prometom s sosednjo republiko Madžarsko. Leta 1984 je znašala vrednost izvoza in uvoza 850 tisoč obračunskih dolarjev, medtem ko so se lani možnosti za tako sodelovanje poslabšale, saj je bila menjava izenačena z rednim izvozom. Letos so si zastavili cilj izvoziti in uvoziti blago v skupni vrednosti milijon 720 tisoč dolarjev. Mercator, tozd
in montirajo tudi naprave za depaleti-ziranje in paletiziranje, stroje za jemanje in vlaganje v zaboje, stroje za pranje plastičnih zabojev, stroje za pranje steklenic, naprave za impre-gniranje in doziranje, stroje za polnjenje in zapiranje steklenic, stroje za opremljanje steklenic z nalepkami...)
Okrog 20 pralnih strojev za steklenice že obratuje po raznih evropskih državah (na Škotskem, Finskem, na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji,
Izdelovanje jadrnic in motornih jaht spada v dopolnilni program Tovarne polnilne opreme v Radencih.
Franciji in celo na Slonokoščeni obali in v Alžiriji).
Vse stroje montirajo domači delavci iz TPO. Seveda je od kakovosti opravljenega dela v veliki meri odvisno tudi, ali bodo dobili nova naročila. Vodja inženiringa in namestnik direktorja TPO Jernej Bojnec nam je o kakovosti opravljenega dela in delovanja montiranih strojev dejal: »Glede montaže moram poudariti, da so naši ljudje zelo pridni. Kupci jih celo hvalijo, da so bolj pridni kot njihovi domači delavci. Seveda pride tudi do kakšnih reklamacij, kajti vedno je potrebno nekaj časa, da se linija ali stroj uteče, da ga kupec spozna, z njim rokuje in ga vzdržuje. Včasih so le kakšne malenkostne napake, pa nas kličejo. Vsega pa je v glavnem kriva embalaža, ki je v Jugoslaviji kot vemo, zelo slaba in povzroča hitrejšo obrabo ali pa zastoje na linijah.«
Težave TPO so takšne kot težave celotne kovinskopredelovalne industrije: dnevno naraščanje cen materiala, vedno manjša obratna sredstva, ki jih morajo nadomeščati s posojili, zamujanje pri dobavi posameznih delov, in da še enkrat povzamemo besede Jerneja Bojneca: »... krivi so tudi subjektivni vzroki; mogoče se premalo zavedamo resnosti položaja celotnega jugoslovanskega gospodarstva in se ne angažiramo toliko, kot bi se morali.«
Zaradi 71 milijonov izgub v prvih štirih mesecih so v TPO pripravili program ukrepov za izboljšanje poslovanja tozda TPO v letu 1986 (ali predsanacijski program). Takoj v uvodu je zapisana »kruta resnica«, s katero se bodo morali sprijazniti še mnogi iz te stroke: nenehen intenziven in nesistematičen razvoj od leta 1980 do leta 1985 je prinesel nove zahteve ter tržno zanimive programe
Univerzal izvaža predvsem končne izdelke naše industrije, kot so pivo, kakao, krpe za gospodinjstva . .., uvaža pa največ reprodukcijskega materiala: PVC granulate za industrijo plastike, ajdovo kašo, koncentrate za sokove, gajbe za pivo, kronske zamaške za steklenice, pa tudi — naj se sliši še tako neverjetno — vrbove šibe za košare, kar prevzema neko medžimursko podjetje in pozneje izvaža končne izdelke. Poleg dobrega sodelovanja š trgovskimi organizacijami v Ka-posvaru, Sombathelyu in Za-laegerszegu imajo dobre (predvsem človeške) stike s trgovsko organizacijo Kerka Afes v bližnjem Lentiju, poudarjajo v Univerzalu.
Ob tem, ko skušamo predstaviti Univerzal ob njegovi 25-le-tnici, pa ne smemo pozabiti dobrega sodelovanja tudi s pomurskimi trgovskimi organizacijami in drugimi organizacijami združenega dela in — seveda — s krajevnimi skupnostmi. V kolektivu so bili namreč vselej pripravljeni prisluhniti njihovim željam, potrebam in koristnim predlogom tako takrat, kadar se je pokazala potreba po posodobitvi, gradnjah novih prostorov, izboljšanju ponudbe, in ko so bili v krajevnih skupnostih pred večjimi naložbami, saj so v okviru svojih gmotnih možnosti dali ustrezen finančni prispevek.
Š. Sobočan
(pralne stroje v treh različicah, transporterje nosilk, pralne stroje nosilk zelo prilagodljivih zmogljivosti za različne linije, izlagalno-vlagalni stroj'v dveh izvedbah, stroje za odcejanje različnih steklenic, naprave za pripravo gaziranih pijač pred polnjenjem, pol-nilno-zamašilni stroji v vakumski in nadtlačni izvedbi), prav tako pa bi morali nameniti veliko pozornost dopolnilnemu programu, kamor spada izdelava rezervnih delov za polnilne linije ter program plovil v dveh inači
cah — jadrnice in motorne jahte (o drugem dopolnilnem programu ne moremo napisati nič natančnega, ker odeovomi še ne dajejo izjav).
Že omenjeni hiter in nesistematičen razvoj teh zelo zahtevnih programov je povzročil mladi tovarni kopico subjektivnih težav, ki se danes kažejo v neustrezni obdelavi domačega
V programu ukrepov za izboljšanje poslovanja TPO so napisane konkretne naloge: kdo je odgovoren za izvršitev ter kakšne sankcije bodo sledile, če ne bo narejeno v dogovorjenem roku. Prav tako so naštete tudi reklamacije dosedanjih projektov: BIP Beograd. Pivara Skopje, Rogaška, INUS Sombor. DANA Mirna, tozd Mineralna voda, Winterwerb (v celoti), Zrenjanin (olje), Slo-vin Palic, Harbin in Scenyang.
in zunanjega tržišča, neustrezni preskrbi reprodukcijskih materialov, nepripravljenosti za reševanje devizne problematike, neustrezni operativno-finančni politiki, neustreznem prizadevanju strokovnih kadrov za proizvodne programe TPO, neindustrijski miselnosti delavcev v TPO in v DSSS, slabem in nediscipliniranem odnosu do dela, pomanjkanju čuta odgovornosti posameznih vodilnih delavcev v TPO in DSSS. K temu lahko dodamo še druge (prav tako pomembne) težave, kot sta n«učinkovito spremljanje proizvodnih programov bank in visoka cena najetega posojila. Po vsem tem izguba iz prvega četrtletja verjetno več ne zbuja začudenja.
Pa kljub vsemu: TPO je eden redkih domačih izdelovalcev polnilnih linij, pralnih strojev za steklenice, jaht...
Bernarda Peček
STRAN 6
VESTNIK, 19. JUNIJA 1988
kmetijska panorama
Ko je meso izenačeno s kozmetiko
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Samo povzemamo, kar svet že dolgo ve, pri nas pa le rinemo z glavo skozi zid.
Neobdelana in slabo obdelana zemlja, nizka proizvodnja in nizka produktivnost dela v kmetijstvu, pomanjkanje določenih kmetijskih izdelkov, enosmerna mobilnost kmeta v polkmeta in polkmeta v čistega delavca ter težnja, ki kaže, da se bodo v bližnji prihodnosti domala vsi čisti kmetje preobrazili v polkmete — to je zgolj nekaj kazalcev neizkoriščenih in zavrtih zmogljivosti med kmeti oz. polkmeti. Katere pa so zavore?
Najprej poglavitna: da ni tržnih zakonitosti. To pomeni, da ekonomski parametri, na osnovi katerih kmetje in polkmetje sprejemajo svoje proizvodne odločitve, nimajo stroškovne logike. Sledi dejstvo, da je ekonomska politika do kmetov in polkmetov nedomišljena, neizdelana in zakasnela. Vsakih nekaj let naredi iste napake, kar pomeni, da se iz lastnih napak ne zna učiti. Šolski primer za to je pridelava mesa, ki ga ekonomska politika izenačuje z izdelavo kozmetike, ki jo izdelovalci danes ukinejo, jutri, ko dobijo nove cene, pa ponovno uvedejo.
Problem zase je zemljiški maksimum, ki sploh ni usklajen s tehnološkim razvojem na tem področju. Tako je posameznik pri nas lahko lastnik jahte, ki je vredna več sto milijonov in jo ima v lasti zgolj kot potrošno ne pa proizvodno dobrino, ne more pa imeti več kot deset hektarjev. Ekonomska politika z zamrznjenimi in neuravnoteženimi cenami povzroča, da kmet in polkmet nista pripravljena na večje naložbe v proizvodnjo, saj vlaganje nima zadostne varnosti in ekonomske prihodnosti. Tudi nista posebno nagnjena v zakup zsmlje, ker so naložbe na takšni zemlji povezane s prevelikim tveganjem, čeprav je na dlani, da brez naložb ni mogoče pomembno povečati proizvodnje in produktivnosti. Celo v deželah EGS,
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Zavore kmetov in strokovnjakov
kjer veljajo tržne zakonitosti, je ekonomski status kmeta in polkmeta uravnavan predvsem z makro ravni. EGS je recimo v letu 1984 subvencionirala kmetijsko proizvodnjo s 15 milijardami dolarjev in rezultat ni izostal; čim višje so subvencije, tem večja je kmetijska proizvodnja. Tako dežele EGS razpolagajo s presežki v kmetijstvu, včasih tako visokimi, da ne vedo, kam z njimi. Japonska je recimo z ustrezno spodbujevalno politiko do poi-kmetov dosegla, da se je dežela
vzhajajočega sonca iz žitno deficitarne spremenila v suficitarno, čeprav je posest silno razdrobljena. V žitnici Slovenije ali, če smo natančnejši, prehrambenem rezervatu naše republike, bi mogli iz teh, na prvi pogled zelo posplošenih ugotovitev, najti tudi kaj zase.
Nič manj pomembno ni, kaj se dogaja s kmetijskimi strokovnja-ki — a tudi strokovnjaki na drugih področjih — med katerimi je že dalj časa zaznavna visoka stopnja odtujenosti, ki se kaže v njihovi neodgovornosti za neuspehe. Da je temu tako, je zato,
ker imajo občutek nemoči oz. čutijo majhno možnost za vplivanje na pomembne odločitve. Kako je s temi strokovnjaki v pomurskem delu sozda ABC Pomurka? Po razpoložljivih podatkih je vseh okrog 140, od tega en doktor kmetijskih znanosti, 13 magistrov kmetijskih in veterinarskih znanosti ter živilske tehnologije, 54 diplomiranih agronomov, veterinarjev, živilskih tehnologov, gozdarjev in kemikov živilskih tehnologov ter 75 inženirjev agronomije, agrostrojništva in ži
vilske tehnologije. S kakšnimi deli in nalogami se ukvarjajo? Z vodenjem delovne in temeljne organizacije, kmetijske zadruge in temeljne zadružne organizacije se jih ukvarja 41, 34 jih je tehnologov, tehničnih direktorjev, vodij proizvodnje (vodje farm) in podobno, referentov, pospeševalcev in upravnikov ekonomskih enot je 35, strokovnih sodelavcev za določena področja 14, dela in naloge v komerciali jih opravlja 16 in 3 se ukvarjajo z drugimi deli in nalogami. Ali bomo s temi kadri, ki so obremenjeni z reševanjem številnih teko
čih problemov, sposobni izvajati razvojno-raziskovalno delo? Nekaj so ti preobremenjeni strokovnjaki doslej že dali od sebe, čeprav nam za celovito presojo njihove ustvarjalnosti manjka najpomembnejše: celoviti podatki o tem, kako hitro in v kolikšnem obsegu nastajajo novi izdelki. Če so na republiškem komiteju za znanost in tehnologijo že po-gruntali sistem zbiranja takšnih podatkov za spremljanje tehnološke sestave gospodarstva, nam ni znano. Pravzaprav se menda pri nas uradno in povsem določno sploh ne ve, kaj gre šteti za nov izdelek, saj je veliko tudi različnih izboljšav in sprememb in je vsaj po tej plati praktično nemogoče celostno ocenjevati naš tehnološki napredek. Očitno tudi ne na področju kmetijstva.
Tako smo glede dovolj trdnih argumentov spet na tankem ledu in zgolj pri nekaterih predpostavkah, ki jih samo povzemamo, čeprav jih svet že dolgo pozna in se po njih ravna. Pri nas pa le rinemo z glavo skozi zid.
Branko Žunec
Dan pšenice ABC Pomurka
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Po uspešnih dnevih, med njimi naj omenimo dneve živinorejcev, dneve poljedelcev in dan vinogradnikov, ki jih je letos že organizirala ABC Pomurka, pripravljajo za jutri še dan pšenice. Na teh srečanjih se zberejo predvsem strokovnjaki, ki izmenjajo izkušnje na svojem področju, seznanijo pa se tudi z najnovejšimi dognanji v svoji stroki-
Jutrišnji dan pšenice,'ki bo v prostorih srednje kmetijske šole v Rakičanu, organizira ABC Pomurka s svojimi strokovnimi službami in delovnimi organizacijami v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom in Zadružno zvezo Slovenije, Društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov Prek-
Dognojevanje koruze
Obilno deževje konec maja in v začetku junija je mnogim pridelovalcem koruze onemogočilo dognojevanje z dušikom. Večina posevkov je bila v tem času v fazi kolenčenja, visoka 20—50 cm, kar je najprimernejši čas za dognojevanje koruze. Ker so obilne padavine, še posebno na lažjih tleh, izprale v globje plasti tal dušik, ki je bil dodan z osnovnim in štartnim gnojenjem, bo potrebno opraviti dognojevanje koruze takoj, ko bodo vremenske in talne razmere to dopuščale. Koruzi naj bi z dognojevanjem dodali od polovice do dve tretjini celotne potrebne količine čistega dušika, ki znaša okoli 200 kg/ha. Tako je potrebno dodati ob dognojevanju 60—120 kg/ha čistega N, kar ustreza 220—440 kg/ha KAN oziroma 130—260 kg/ha uree, ki jo je potrebno zadelati v zemljo s plitvim okopavanjem. Nižje odmerke upoštevamo, če smo koruzo jeseni gnojili s hlevskim gnojem, višje pa, če gnoja nismo uporabili.
Dognojevanje koruze najbolje opravimo s kultivatorji z vgrajenimi skladišči za mineralna gnojila ali pa s trosilcem mineralnih gnojil z adapterjem za trošenje v vrste. Pri ročnem dognojevanju se moramo izogibati trošenja gnojila povprek, ker dušik povzroča na listih koruze močne ožige.
Nekateri pridelovalci koruze so dognojevanje z dušikom opravili že pred nastopom deževnega obdobja in obstaja nevarnost, da se je dušik izpral iz omice. V tem primeru bo potrebno koruzne posevke pregledati in ob znakih pomanjkanja dušika, ki so svetlo zelena barva, počasna rast in zgodnje sušenje spodnjih listov ponoviti dognojevanje z nekoliko nižjimi odmerki dušika.
murja ter srednjo kmetijsko šolo iz Rakičana.
Na jutrišnjem posvetu bo dr. Tone Tanjšek udeležencem najprej spregovoril o agrometeoro-loških pogojih za pridelovanje pšenice letine 1986 ter o ugotovljenih tehnoloških napakah, ki so bile pri tem narejene, seznanili pa se bodo tudi z značilnostmi pridelovanja pšenice v Avstriji in Železni županiji. Za slednji dve temi so organizatorji povabili k sodelovanju Gospodarsko zbornico Radkersburg in ministrstvo za kmetijstvo iz Szombathelya. O tehnoloških značilnostih pridelovanja pšenice sorte pitoma bo govoril dr. Marjan Jošt iz Kmetijskega inštituta Križevci.
Udeleženci si bodo ogledali
tudi poskusna polja ozimnih žit
na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan in srednji kmetijski šoli, informacijo o mikro in makro poskusih ozimnih žit v Sloveniji pa bo podal dipl. inž. Jože Šilc s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Na posvet so povabili pospeševalce rastlinske pridelave in tehnologa družbenih obratov za pridelovanje pšenice iz vse Slovenije, želja organizatorjev pa je, da bi pridobljene izkušnje prenesli tudi v prakso. Zato pričakujejo, da bodo še pred žetvijo pospeševalci pripeljali na ogled poskusnih polj v Rakičan tudi pridelovalce. Prav na osnovi rezultatov, ki jih dajejo ti poskusi, se namreč odločajo tudi za najprimernejši izbor sort za prihodn o setev.
L. Kovač
CILJ: zmanjšati stalež in povečati
mlečnost
Le slab lučaj od glavne ceste, ki povezuje Ivanjce z Gornjo Radgono, leži kmetija Jožeta Mi-kla v Očeslavcih. Že sam pogled na domačijo daje vtis, da je to trdna kmetija, usmerjena predvsem v živinorejo! Sodoben goveji hlev z vgrajenimi avtomati za kidanje gnoja je vzbudil tudi mojo pozornost, zato sem zavil na dvorišče. Naključje je hotelo, da je ravno takrat močno deževalo in tako sem kljub nenapovedanemu obisku našel gospodarja doma.
Ko se je Jože pred sedemnajstimi leti priženil na sedanjo domačijo, tu še niso imeli usmerjene kmetije. Res, da je bilo v hlevu nekaj več živine, vendar so pridelovali vsega po malem. Že kmalu pa so spoznali, da takšno kmetovanje ne daje prave prihodnosti in odločili so se, da kmetijo preusmerijo predvsem v živinorejo. Za to je bilo tudi največ možnosti, saj imajo pri Mi-klovih od 9 hektarjev obdelovalne zemlje le 3 hektarje njiv. Zemlja je tod precej zamočvirjena in za njive neprimerna, na travnikih pa pridelujejo še kar kakovostno krmo. Seveda jih je treba primerno gnojiti in oskrbovati, če želijo imeti trikratni odkos trave letno. To jim tudi uspeva, vseeno pa si želijo, da bi tudi na tem območju čim prej opravili melioracije, saj bi tako lahko potem nekaj travnikov preorali. Letos se jim ta želja ne bo uresničila, upajo pa, da bodo prišli na vrsto vsaj prihodnje leto, konaj bi sočasno z melioracijami opravili tudi zložbe.
Ker je zaradi travnikov — teh imajo kar 6 hektarjev — več možnosti za živinorejo, so se tako pri Miklovih odločili za gradnjo novega sodobnega hleva. Brez posojila seveda ni šlo in tako so takrat vzeli 20 starih milijonov. Za tiste čase je bilo to veliko in s precejšnjo negotovostjo so se lotili gradnje. Vsega posojila niti niso upali izkoristiti, v gradnjo so vložili vsa svoja sredstva in material in tako je 5 milijonov posojila celo ostalo. »Ve
ste, človek mora temeljito premisliti in preračunati, preden se odloči za kakšno naložbo,« pripoveduje Jože in dodaja, da je treba misliti tudi na to, da bo posojilo treba vračati.
Danes jim seveda ni žal, da so se odločili za to naložbo, da je bila odločitev pravilna, pa potrjuje tudi poln hlev. V njem je da
Kot vse kaže, pri Miklovih v Očeslavcih z naslednikom ne bo težav, saj najmlajši sin že zdaj rad postori to in ono pri živini.
nes 10 krav molznic, vseh govedi pa je v hlevu takole od 30 do 35 glav. Poleg,molznic so v njem še teleta in pitanci, saj vsa teleta ostajajo doma.> Tako tudi sami skrbijo za lastno obnovo plemenske črede, telic pa ne prodajajo. Jože pravi, da so imele te v zadnjem času na sejmih prenizko ceno in se je tako raje odločil za pitance. Na vprašanje, kakšna je računica pri mleku in pri pitancih, je Jože odgovoril, da prevelike razlike ni. Pri mleku je morda toliko ugodnejše, ker je tu plačilo mesečno in se tako vloženi denar hitreje povrne, pri pitancih na je treba na denar čakati dalj časa, vendar pa je potem znesek, ki ga dobi naenkrat, spet nekoliko večji.	.
Miklovi oddajajo mesečno okrog 2.500 litrov mleka, vendar
niso zadovoljni s ceno. So kooperanti Vinogradniškega gospodarstva Kapela, ki tudi jemlje vzorce za analizo, prav pri tem pa se često dogajajo nepravilnosti. Pri tistih kooperantih, ki oddajajo nekoliko več mleka, je odstotek maščobe običajno nižji in Jože pravi, da »v zadrugi po svoje delijo maščobo«. Tako Miklo
vi dosegajo povprečno maščobo le med 3,2 in 3,6 odstotka, pa tudi sicer je cena mleka v primerjavi s tisto, ki jo dobivajo družbene farme, prenizka.
Krave, ki so sedaj v njihovem hlevu, so sami vzredili, vendar bodo morali selekciji nameniti še večjo skrb. Hlevsko povprečje na kravo znaša zdaj nekaj manj kot 4 tisoč litrov, vendar s tem niso zadovoljni, zato si je Jože zastavil cilj: zmanjšati stalež in povečati mlečnost. V hlevu že ima dve dobri mlekarici, želja pa je, da bi/ vse dajale toliko mleka.
Da se računica pri Miklovih še kar dobro izide, je pripisati tudi temu, da doma pridelajo dovolj lastne krme, dokupujejo pa le najnujnejše. Košnjo kombinirajo s pašo, kar se pozna tudi pri mlečnosti, precej trave pa tudi silira
jo. Zaradi pomanjkanja njivskih površin sejejo koruzo le na kakšnem poldrugem hektarju in jo silirajo skupaj s tretjim odkosom trave, nekaj koruze pa vsako leto tudi dokupijo. En hektar njiv imajo tudi v najemu, približno toliko sejejo vsako leto pšenice, včasih pa so sejali tudi sladkorno peso. Čeprav je, kot pravi Jože, tudi sladkorna pesa zelo zanimiva poljščina, te zaradi pomanjkanja njiv zdaj ne sejejo več. Pesa daje dober dohodek, pa tudi listje je dobro za siliranje, vendar so zanjo potrebne večje površine.
Kljub vsem težavam v našem kmetijstvu Miklovi vztrajajo na začrtani poti in vse kaže, da bo njihova kmetija še dolgo ostala trdna. Najstarejša hčerka se je sicer odločila za srednjo šolo in za njo bo šla tudi mlajša, ki letos končuje osnovno šolo, medtem ko je najmlajši sin zdaj v 5. razredu in je vse bolj trdno odločen, da bo prevzel kmetijo. Tudi čebele so pri Miklovih že tradicija in fant že rad priskoči na pomoč očetu, ki so mu te marljive delavke najljubši konjiček.
Ob desetletnici delovanja sozda ABC Pomurka, v katerega je poleg celotnega pomurskega kmetijstva danes povezanih že skupno 37 delovnih organizacij iz kmetijstva, živilske predelave, so na priložnostni slovesnosti podelili priznanja najuspešnejšim organizacijam združenega dela in posameznikom. Za večletno uspešno sodelovanje z ABC Pomurko so priznanje prejeli TAM Maribor — za uspešno združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo Agroser-vis iz Murske Sobote, delovna organizacija Generalexport iz Beograda — za uspešno sodelovanje na zunanjetrgovinskem področju, delovna organizacija Žito Ljubljana — za uspešno in
Ker je v zadnjem času povpraševanje po kmetijski mehanizaciji nekoliko padlo, se tako izdelovalci kot tudi prodajalci lotevajo nekaterih novih prijemov. Prvi se preusmerjajo predvsem v nove programe, z njihovo uporabo pa je treba kupce seveda seznaniti. Prikazi delovanja novih strojev so v zadnjem času vse pogostejši, naš posnetek pa je z nedavnega prikaza delovanja nekaterih novih proizvodov iz programa soboške Panonije, ki ga je pripravila Kmetijska zadruga Pa-nonka. Foto: L. Kovač
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 12. junija, je bila ponudba pujskov na sejmu v Turnišču precej večja od povpraševanja. Rejci plemenskih svinj so tokrat ponujali kar 140 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, za par pa so zahtevali od 25.000 do 30.000 dinarjev. Prodali so le okrog 60 živali.
Sejem v Turnišču se prične vsak četrtek ob 7. uri.
Priznanja ob jubileju
večletno poslovno-tehnično sodelovanje, ter vojaška pošta Beograd in firma Nizozemske, ki je v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Panonka veliko prispevala k razvoju semenarstva in vzgoji okrasnih rastlin na našem območju. Za doseganje dobrih poslovnih rezultatov in razvoj na svojem področju so priznanja prejeli še Kmetijski kombinat Radgona, tozd Gozdarstvo, ter trgovski delovni organizaciji Potrošnik Murska Sobota in Tabor Grosuplje.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja 14 posameznikom, prejeli pa sb jih: Aladar Čahuk iz tozda Mešalnica KG Rakičan, Silvo Frelih iz DO Loka, Mirko Horvat iz tozda Po-
Ijedelstvo in govedoreja KG Rakičan, Marjan Karba iz Tovarne mlečnega prahu, Roman Muhič iz TZO Videm ob Ščavnici, Jože Pojbič iz DO Gozdno gospodarstvo Murska Sobota, Marija Režek iz ljubljanske Slavije, Alojz Režek iz Potrošnika, Anton Robnik iz Gostinstva Kranjska Gora, Štefan Sambt iz TZO Martjanci, Janko Slavič iz KZ Gornja Radgona, Štefan Sobočan iz TZO Beltinci, Tibor Titan iz KZ Panonka in Marika Nagy iz Mesne industrije.
70 znakov za dolgoletno in uspešno delo pa bodo posameznikom izročili na priložnostnih slovesnostih v njihovih delovnih organizacijah.
L.K.
VESTNIK, 19. JUNIJA 1986
STRAN 7
OB JUBILEJU NEPUJSAGA
Tudi z njim ohranjajo materni jezik
V okviru praznika občine Lendava bodo proslavili tudi 30-le-tnico izhajanja časopisa za pripadnike madžarske narodnosti v Pomurju. Osrednja proslava bo, kot smo že zapisali, 19, junija v Lendavi.
Preden so začeli tiskati madžarski časopis pri Pomurskem tisku v Murski Soboti, so pripadniki narodnosti segali po časopisih, ki so prihajali iz Vojvodine. Seveda jih v njih večina stvari ni zanimala. Pomagali pa so jim ohranjati materni jezik. Konec leta 1955 pa je takratni okrajni odbor Socialistične zveze v Murski Soboti sprejel sklep, da je potrebno začeti izdajati lasten časopis v madžarskem jeziku. In tako je 19. januarja 1956 izšla prva številka, ki je sicer nosila naslov Pomurski vestnik. Bila je namreč skrajšan prevod tega tednika.
»Upam trditi, da je biio to v tistem obdobju veliko presenečenje za pripadnike madžarske narodnosti. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je narodnost na tem območju dobila svoj časopis, časopis, ki ga je ponudila družba, večinski narod, s ciljem, da jih
tudi pri informiranju čim bolj izenači z večinskim narodom.« (Povedal Sandor Varga, 19-letni urednik Npujsaga.)
Ker pa je ta skrajšani prevod Vestnika izhajal le vsakih 14 dni, so bile novice o dogodkih v glavnem že zastarele, vsebina pa ni mogla biti dovolj prilagojena pripadnikom narodnosti, so začeli leta 1958 izdajati samostojen tednik ž naslovom Nepujsag. V začetku je bil še dokaj skromen, ker ni bilo dovolj kadrov, ki bi
In kaj menijo o Nepujsagu nekateri bralci?
BRALCI
O NEPUJSAGU
PRI TOTHOVIH NA KAPCI — Nepujsag prihaja k hiši okrog 11 let.Gospodinja Julijana najraje bere novice, kmetijske nasvete, osmrtnice in tv spored, njena hčerka Marija, ki je najmlajša pri hiši, pa je predvsem privrženka kulturne strani. Na njej bi si želela več prispevkov s širšo tematiko — o kulturnih vprašanjih v Sloveniji in na Madžarskem.
KALMAN MALAČIČ iz Prosenjakovce: »Pri naši hiši smo že dolgo naročeni na Nepujsag. Jaz komaj čakam, da ga poštar prinese. Zdaj najraje berem nadaljevanko Lukrecija, sicer pa me zanimajo tudi poročila o sestankih na občini in pravzaprav po navadi preberem vse od prve do zadnje strani. Ne pogrešam skoraj ničesar, želel bi si edino, da bi več pisali iz narodnostno mešanih vasi v občini Murska Sobota, ker je zdaj večina prispevkov iz lendavske občine. No, tudi tisto me zanima. Tudi drugi v družini berejo Nepujsag. Mislim, da prav
bili sposobni pisati v madžarskem jeziku, čez 5 let pa se je madžarsko uredništvo nekoliko okrepilo, in to je pomenilo nov preporod za tednik. Naslednji pomemben korak je bil storjen čez dobrih deset let, ko so začeli delati pri Nepujsagu in madžarskem radijskem programu še trije novinarji, tako da jih je danes skupaj z.urednikom in tehničnim urednikom (tudi napovedovalec) devet.
Nepujsag izhaja tedensko na 8 straneh, občasno pa ima tudi kulturne in druge priloge. Prejema ga okrog 2300 naročnikov v lendavski in soboški občini pa še marsikje drugje, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti. Zanj se precej zanimajo tudi bralci v sosednji Ljudski republiki Madžarski.
Urednik Sandor Varga pa vseeno ni povsem zadovoljen z madžarskim tednikom. »Zlasti bi morali zagotoviti materialna sredstva za kadrovsko okrepitev uredništva in bolj pritegniti k sodelovanju inteligenco. Predvsem učitelji dvojezičnih šol bi lahko precej več prispevali k vsebinski obogatitvi našega tednika.«
pride tudi vnukinji Suzani, ki hodi v srednjo dvojeznično šolo v Lendavi.«
ARANKA KEPE iz Pinc: »Madžarski tednik je naročil moj tast in pri njem si ga tudi sposojam, ker se je moja družina preselila v novo hišo in ne živimo več skupaj. Prej sem se na Nepujsag zelo navezala, tako da sem še naprej redna bralka, čeprav si ga moram, kot sem že rekla, sposojati. Najraje berem zdravniške nasvete in sploh vse, kar je o zdravstvu, kroniko nesreč in kaznivih dejanj pa kmetijske nasvete. Žal pa ugotavljam, da so včasih ti nasveti zastareli. In česa ne berem ? Ne zanima me predvsem politika, ne tuja in ne notranja, zato
takih prispevkov običajno ne berem.«
MAGDA BEDECS iz Dolge vasi: »Dobro se še spomnim, da smo pri nas naročili Nepujsag julija 1963. leta in ves čas je ta tednik moj zvesti spremljevalec. Ko sem se leta 1972 odselila v Ameriko, sem si ga naročila tudi tja, ker sem zelo pogrešala svojo materno besedo in novice iz domačih krajev. Tam so naš časopis radi brali tudi drugi moji znanci in sorodniki. Zdaj smo spet doma in Nepuj-sag smo naročili sem, poleg tega pa tudi bratu v Ameriko. Po navadi najprej preberem kuharske nasvete, da potem lahko poskušam pripraviti kakšno
novo jed, rada berem tudi kroniko in še marsikaj drugega, kar pač pritegne mojo pozornost.«
IMRE GdNTER iz Dobrovnika: »Zdi se mi, da smo madžarski časopis naročili takoj, ko je začel ' izhajati. Sprva je bil to prevod Pomurskega vestnika. Potem pa smo si pripadniki narodnosti vedno bolj prizadevali, da bi imeli lasten tednik. In ta želja se nam je leta 1958 uresničila. Mislim, da smo s tem veliko pridobili. Kaj berem? Lahko rečem, da skoraj vse, čeprav so politične vesti večkrat zastarele, saj jih že veliko prej slišimo na radiu ali televiziji. Zato še najraje berem razne prispevke iz naših krajev. Ne pogrešam skoraj ničesar, ker ima
mo pri hiši tudi druge časopise in lahko v njih preberem, če me kaj posebej zanima.«
ISTVAN SANCA iz Središča: »Mislim, da imamo Nepujsag naročen že od vsega začetka, to je okrog 30 let, ali ne? Zdi se mi dober, najraje pa berem poročila o gospodarskih vprašanjih, še posebej v zvezi s kmetijstvom, ker tudi jaz živim na kmetiji. Zame je kar dovolj, ker zadnja leta že slabo vidim in preberem komaj še to kar je zdaj v časopisu. Tudi žena, ki je po narodnosti Slovenka, ga pogleda in kaj prebere, vendar tudi ona slabo vidi. Ždaj bodo morali mladi več brati. Pri hiši imamo tudi Vestnik, vendar jaz slabo razumem slovensko, zato
sem bolj navezan na Nepujsag.«
j	KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
।	Lendava o. sol. o. 
Vsem občanom lendavske občine čestitamo ob njihovem prazniku!
Jože GRAJ
ČESTITAMO OB
OBČINSKEM PRAZNIKU! wem občanom, delovnim kolektivom organizacij in ustanov lendavske občine in jim želimo še mnogo delovnih uspehov v vseh delovnih okopih.!
SKUPŠČINA OBČINE IN IZVRŠNI SVET Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca ZSMS Občinski sindikalni svet
v Občinski odbor ZZB NOV
LENDAVA
ODPRLI »INVALIDSKE« DELAVNICE
Čeprav 10 mladincev že od novega leta dalje obiskuje tako imenovane posebne delavnice, so jih uradno odprli šele prejšnji teden. V njih zmerno ali težje duševno prizadeti opravljajo razna preprosta dela za nekatere organizacije združenega dela lendavske občine in obrtnike, poskusili pa bodo tudi z lastnim izdelkom. Ker je na tem območju še nekaj mladine, ki
bi lahko obiskovala to obliko dela in usposabljanja, bi bilo prav, če bi se vanjo vključilo kar največ duševno prizadetih. Delavnice so v okviru osnovne šole Jože Kramar-Juš.
Ob tem, ko so rešili problem »zaposlitve« te skupine prebivalstva, pa bo treba bolj misliti na ustanovitev pravih invalidskih de-
lavnic, ki bodo omogočale zaposlitev telesno prizadetim invalidom. Teh je (delovnih in drugih) že precej in jih v nekaterih organizacijah neradi zaposlujejo; če pa že, pa v glavnem v čuvajski službi, za kar pa niso vselej najbolj primerni, saj je to delo po svoje naporno (delo ponoči itd).
Š. S.
»TRGATEV« V APRILU
PRI LUTARJEVIH V LENDAVI GROZD DOZOREL V APRILU — BUČE VELIKANKE — VRT, POLN »ŠEFOV« - 30 LET ZA VOLANOM
Ana Lutar iz Lendave je velika ljubiteljica rož. Lansko pomlad, ko je obrezovala trsje, je poganjek vtaknila v cvetlični lonček kot oporo kaktusu. Sploh ni pomislila, da bo pognal. Pa vendarle: to se je zgodilo! Še več! V de-
cembru so se pokazali zametki grozda. Zdaj je posvetila temu čudežu narave še večjo skrb. Grozd je proti koncu letošnjega aprila dozorel. Mnogi neverni Tomaži sploh niso mogli verjeti, da je na trti pravo grozdje, do-
SREDSTVA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
V občini Lendava so letos v proračunu namenili za delovanje krajevnih skupnosti (tako imenovani funkcionalni izdatki) 6 milijonov 44 tisoč dinarjev, kar je za 48 odstotkov več kot lani. Po kriterijih, ki jih je sprejela občinska skupščina, bodo razdelili le 80 odstotkov (4 milijone 835 tisoč 200 dinarjev), 20 odstotkov pa bodo krajevne skupnosti dobile glede na aktivnost, kar bo ugotovila občinska konferenca SZDL.
In koliko bodo dobile posamezne KS ob prvi delitvi? Bistrica 336.877 dinarjev; Čentiba 179.034; Črenšovci 335.453; Bobrovnik 307.332; Gaberje 183.380; Hotiza 290.980; Genterovci 244.310; Kobilje 226.331; Lakoš 213.804; Lendava 378.584; Gorice 207.079; Dolga vas 184.528; Mostje—Banuta 201-092; Odranci 281.262; Dolina—Orešje 281.499; Petišovci 193.348; Polana 313.839; Turnišče 456.468 dinarjev.
Komite za družbeno planiranje je naredil ta izračun tako, da je 40 odstotkov sredstev razdelil v enakem znesku na vse krajevne skupnosti, 30 odstotkov glede na število prebivalstva, 20 odstotkov na število naselij in 10 odstotkov glede na oddaljenost od občinskega središča.
Sredstva, ki jih bodo prejele krajevne skupnosti, so namenska (za-izdatke delegacij, organov KS, naloge v zvezi z ljudsko obrambo), zato jih ne bi smeli trošiti za naložbe, saj so za te namene samoprispevki in denar, ki ga dobivajo od organizacij združenega dela.
 <	Š. S.
Vinko Lutar s cvetličnim lončkom, v katerem je oživela trta rodila grozd. Foto J. Žerdin.
kler niso poskusili vsaj ene jagode. Pa tudi vnuki so hodili zobat, tako da je morala Ana dati nazadnje lonček z grozdom v drug prostor, kjer je bil manj viden. Uspelo ji je ohraniti nekaj jagod vse do konca maja, ko so se že začele sušiti in tudi listje je odpadlo. Za Lutarjevo trto iz lončka je sredi poletja nastopila jesen.
Potem ko je Anin sorodnik v goricah izsekal staro trto in pripravil zemljo za sajenje nove, ga je zaprosila za dovoljenje, da na manjši površini na sončni strani pobočja hriba posadi nekaj bučnih semen oziroma sadik. Dovolil ji je! Buče so lepo rasle in se »redile«. Nekaj se jih je skotalilo v dolino (bile so pač težke), ostale pa so tri, od teh dve velikanki; ena je tehtala 85, druga pa kar 124 kilogramov. Ko jih je Anin mož Vinko s samokolnico peljal domov, se je moral nekajkrat ustaviti, kajti radovednežev ni manjkalo (nekateri bi mu radi bučo kar vzeli), pa tudi utrudil se je. Žena je buči očistila; povpraševanje po semenu pa je bilo veliko in bi sama skoraj ostala brez njega. Sejalci zdaj upajo, da bodo tudi sami imeli debele buče.
KAJ PRAVI VINKO?
Lahko zdaj njemu, ko je v pokoju! Kar trideset let je šofiral. Prevažal je naftne derivate, vozil direktorje, delavce, gramoz. Upravljal je mercedese, vilyse, deutze ... Imel je srečo, saj ni doživel nezgode, tudi motorji mu niso delali težav. Sčasoma se je navadil tudi odsotnosti zdoma in je tako bila žena, ki je povila pet otrok, pretežno sama doma. Sama priznava, da ga ni preveč pogrešala, pa še to je dejala, da jo ni >preganjala misel na možnost, da bo z njim »na terenu« kaj narobe, saj je vso skrb in pozornost posvečala otrokom, ki so se narodih drug za' drugim. In tedaj, ko se je po mesecu in več odsotnosti vrnil, se je bilo treba navaditi na »novega« člana družine. Življenje je pač tako, da se mora človek zaradi zaslužka večkrat odreči tudi tistemu, kar mu je najdražje. Vinko, ki je vozil po celi Jugoslaviji — mimogrede naj omenim le njegove prevoze pri gradnji elektrarne na Džerda-pu — ni posebej komentiral teh ženinih trditev.
NEKAJ PA JE LE POVEDAL!
V primerjavi z Ano je Vinko veliko manj zgovoren. Kadar pa je nanesla beseda na »viseče buče« oziroma domače »šefe«, tedaj pa se je dodobra razgovoril. Največ jih je vzgojil lani, ko mu je zmrznila trta, pa je bilo tako na brajdah zanje dovolj prostora. Kar 43 jih je bilo! Posvečal jim je vso skrb: zalival, plel, škropil... in uspel. Velikanov sicer ni bilo, so se pa lepo oblikovali, in ko jih je človek pogledal, so se mu zdeli, kot da bi v vrsti stali vojaki. Radovednih obiskovalcev, zlasti turistov iz hotela Lipa, ni manjkalo; slikali so jih, nekateri pa tudi kupili in zdaj Vinkovi šefi vise tudi v Nemčiji. Nekaj pa jih je obdržal — za okras, ker vinograda nima in jih tako ne more uporabiti za — jemanje vina iz soda. S. Sobočan
STRANE
VESTNIK, 19. JUNIJA 1986

nasi kraji in ljudje
TRIMLINI — velikokrat potrjeno sožitje
Pregovor, da po dežju oziroma slabem vremenu pride lepo, se je potrdil tudi v začetku prejšnjega tedna, ko sem obiskal Trimline: bil je dan kot si ga (po dežju) lahko samo želimo: sijalo je močno sonce, česar so se razveselili zlasti kmetovalci, saj so se že bali težav pri spravilu krme.
»V Trimlinih je menda le 6 »čistih« kmetov, veliko več je polkmetov, torej ljudi, ki so sicer zaposleni, vendar obdelujejo še zemljo. To so predvsem starejši; mlajši, ki so zaposleni in so si postavili hiše, pa so predvsem delavci,« je povedal Ladislav Magyar — Trimlinčan, ki si, kot mnogi drugi, veliko prizadeva za napredek kraja. Kot domačin (veliko je priseljencev) dobro pozna razmere, kakršne so bile v tem naselju pred desetimi, petnajstimi, dvajsetimi. .. leti: množica starih hiš, makadamska cesta, ni bilo vodovoda ... Zdaj je v Trimlinih veliko novih hiš, (morda odstotkovno celo več kot v drugih krajih, vsaj tak občutek ima pisec teh vrstic), vaške ulice so skoraj v celoti asfaltirane, imajo vodovod, močno električno omrežje, zgradili so vaški dom ...
»Vaški dom je svojevrstna zgodba,« je spet nadaljeval sogovornik Magyar, »saj je ta stavba v izmeri 18 krat 13 metrov predvsem rezultat dela in odrekanj naših občanov. Sožitje, ki vlada med Trimlinčani (Slovenci, Madžari, Hrvati, tudi nekaj drugih) se je pri gradnji tega objekta še posebno potrdilo: prav vsi smo poprijeli, pomagali smo tudi z denarjem. V domu je dvorana, kjer je prostor za 200 ljudi, soba za sestanke, garaža za gasilsko opremo in seveda sanitarije. Dom, ki je v glavnem urejen, le opremiti ga je še treba, smo sicer hoteli uradno odpreti ob občinskem prazniku, toda z zamislijo ne bo nič, bomo pa to storili najpozneje ob prazniku republike.«
V Trimlinih so dokaj aktivni gasilci. Dobili so svoj prostor v vaškem domu, imajo motorno brizgalno ziegler, en hidrant, ki je potreben za priključitev cevi ob požaru v delu vasi, na drugem delu kraja pa ga ni treba, saj teče skozi potok Črnec. V njem je tačas sicer dovolj vode, vendar pa
PLEMENITO SRCE MAME KA TARINE
Med dobitniki priznanj Osvobodilne fronte v letošnjem letu je tudi 75-letna KATARINA SABO iz Lendave. Dobila ga je za zasluge na področju humanitarnih dejavnosti. Ob izročitvi na slovesni seji družbenopolitičnih organizacij je kar žarela od sreče, pa tudi, aplavz občinstva je bil nekoliko daljši kot pri drugih prejemnikih. Tako kot je strumno prišla, je tudi odkorakala z odra, zato sem bil nekoliko presenečen, ko sem jo zdaj ob obisku našel v postelji.
ENOLETNA V BUDIMPEŠTO
»Leta so tu in noga me boli. Morala sem leči,« je potožila. Ne glede na to pa je le vstala, saj je obiskovalec postavljal veliko vprašanj, na katera je bila pripravljena odgovarjati.
»Sama nisem imela te sreče, da bi povila otroke, zato pa sem toliko bolj vzljubila tuje,« je že na začetku pogovora priznala, nato za nekaj časa umolknila, pa se spet, tokrat precej širše, razgovorila:
»Rodila sem se v Strigovi 1911. leta. Bilo nas je sedem otrok, živeli smo iz dneva v dan, zato je bilo treba nekaj storiti, da bi nam bilo bolje: oče, mati in otroci smo odšli v Budimpešto, kjer naj bi oče kot krojač kaj več zaslužil. Pa ni bilo tako, saj smo se po letu dni vrnili. Oče je kmalu zatem umrl, mati pa se je z nami znova podala v Pešto. Tam ni ostala dolgo, ker jo je nekdo nagovoril, naj gre k staremu samcu, ki mu bije zadnja ura. Res je kmalu umrl in mama je dobila vinograd injtišico v Lendavskih 'Goricah. Jaz pa sem ostala na Madžarskem vse do 11. leta, ko je mama prišla pome in me tako-rekoč s silo spravila domov. Začela sem hoditi na sezonsko delo v Bačko in Baranjo, čeprav sem bila še mladoletna. Leta 1931 sem se poročila, vendar nesrečno, zato je šel zakon kmalu narazen. Po sedmih letih sem znova stopila »pred oltar«, tokrat je bilo vse dobro in z možem sva premagovala težave in se veselila, slednjega je bilo bolj malo, 39 let, zdaj pa sem že nekaj let vdova.«
ni odveč misel o poglobitvi, tako zaradi boljše oskrbe z vodo ob požaru, kot zavoljo črpališč lendavskega vodovoda, ki so sicer na drugem območju.
Pogovarjali smo se tudi s Franjem Pintaričem, ki je »po sili« predsednik vaškega odbora. Sam je povedal, da rajši kot govori dela, toda pogovor je le stekel.
»Trimlini, naselje med Lendavo in Petišovci, imajo 70 hišnih številk in 260 prebivalcev. Ker so blizu organizacije združenega dela: Ina-Nafte, Leka, Varstroja, Indipa ... dela v njih veliko Trimlinčanov. Zaposlenost je zares velika. Naselje je vključeno v krajevno skupnost Lendava, vendar imamo krajevni samoprispevek posebej. Zdaj zbiramo denar za asfaltiranje še preostalih 400 metrov makadamske ceste, pa za opremo vaškega doma, telefonsko omrežje ... V vasi še ni telefona, žal pa je vnema, da bi ga čimprej dobili, zdaj, ko je telefonija predraga, nekoliko popustila in »miruje«, čeprav smo pred leti dali narediti načrt, dobili gradbeno dovoljenje in že nekaj denarja plačali kot delež pri napeljavi (debelejšega) kabla proti Leku.«
FRANJO PINTARIČ: »V Trimlinih žive občanih različnih narodnosti, vendar to nikogar ne moti, prej nasprotno: krepi sožitje med prebivalstvom in prispeva k napredku.«
Takole je pripovedoval Franjo Pintarič, ki — podobno kot Magyar in množica drugih — živi s
LADISLAV MAGYAR: »Od rojstva živim v Trimlinih in sem ponosen na posamične in skupne dosežke občanov. Vsega tega ne bi bilo, ko naši vaščani ne bi bili zaposleni.«
Oba sogovornika sta poudarila, da se v vasi ne otepajo »tujcev«, žal pa v okviru sedanjega zazi-
SLUŽKINJA NA SPREHODU
Katarina, čeprav ni več mlada, je kot iz rokava stresala datume, se spominjala dogodkov. Ne le jaz, ampak tudi njeni varovanci (p teh več v nadaljevanju sestavka) so poslušali z napetimi ušesi, čeprav so vse to'že slišali.
»Ni me sram priznati: bila sem sezonska delavka na poljih, pa tudi služkinja. V stari Jugoslaviji so imeli, bogataši, zlasti Židje, osebje za gospodinjska in druga dela. Jaz sem šla najrajši tja, kjer so imeli otroke: prvič zato, ker jih imam rada, drugič pa, ker sem se tako »zavarovala«, da mi ne bo treba garati od jutra pa pozno v noč, ampak bom šla z deco tudi na sprehod in se bom tako lahko odpočila. Tako je tudi bilo. Toda človek se vsega naveliča in bile so potrebne spremembe. Pot me je pripeljala v Subotico, kjer so me »gor vzeli« v neki restavraciji kot pomivalko posode, vendar sem kmalu postala kuharska pomočnica in celo nakupovalka na tržnici, saj sen?bila vešča v barantanju. Pozneje sem kuhala še na mnogih drugih mestih, pa tako tudi delavcem na kmetijskih posestvih. Šla sem na pot z možem, ki je bil zidar. Še največ sva zaslužila v Goraždah v Bosni in kupila hišo. Nekaj časa sem delala tudi kot kuharica na italijanski ambasadi v Londonu, vendar me je mož pregovoril in sem se vrnila domov. Nazadnje pa sem se zaposlila v Parku v Lendavi, toda že me je dajala bolezen in sem delo pustila. Sama nisem zbrala dovolj let za pokojnino, pač pa leto prejemam po možu.«
TRIMLINI — Pogled na eno izmed ulic v Trimlinih, kjer je izredno veliko novih hiš, lepo urejenih ograj, rož... Je to zametek »turističnega naselja«?
svojo družico v lepo urejeni hiši v mirni ulici, ki je polna cvetja. Zdi se, da se krajani zelo trudijo pri urejenosti naselja, posebno še na vrtovih oziroma dvoriščih, kjer pa izstopajo lastniki novogradenj. Morda bi kazalo spodbuditi še druge in Trimlini bi lahko bili še privlačnejši kraj.
POSVOJILA ŠOFERJA
Taka je torej, morda bi kdo dejal: nemirna Katarina, saj je veliko potovala iz kraja v kraj. Pa 'ne zato, ker se ne bi mogla ustaliti, ampak je bilo več drugih vzrokov za »romanja«.
In zdaj nekaj več o tem, zaradi česar so se je pravzaprav spomnili v komisiji za priznanja: z dejanji izpričana ljubezen do otrok. Pred 35 Jetije posvojila 1-letnega kričača, ki je zdaj seveda star 36
Katarina Sabo iz Lendave s svojo družino. Foto: Š. S.
let in je odličen šofer avtobusa. V svoje zavetje je sprejela že veliko otrok, od teh tudi precej iz neurejenih romskih družin. Največkrat tedaj, ko je mati prestajala zaporno kazen. Otročički so kmalu vzljubili mamo Katarino, pa tudi ona nje, zato je bilo slovo za-vse težko, toda »ljubezen« prave matere, ko se je vrnila iz zapora, je prevladala in je često skušala s silo odgnati deco. Ta so se znova prilagodila nomadskemu življenju in zanje je bilo pravljice konec. Škoda! So pa bi-
dalnega območja ni več veliko parcel. Ker je naselje blizu Lendave, povpraševanje po gradbenih zemljiščih pa veliko, bo treba določiti za to nova območja, tud-zato, ker je nekaj interesentov, ki bi si tod radi postavili počitniško hišico. V bližini je namreč termalno kopališče. Morda bi kdo od teh oddajal sobe za turiste, kajti hotel Lipa večkrat ne more sprejeti vseh.
Ne da bi hoteli s tem pisanjem narediti »vaško bilanco«, a ob obisku tudi ni izostalo vprašanje, kako je s kulturnim življenjem. Ker živi v naselju mladenič, ki se precej ukvarja s kulturo, smo namreč pričakovali, da kaj več stori tudi za Trimline. Pravega odgovora na to vprašanje ni bilo, zato lahko upamo, da ga bomo dobili oziroma se o tem sami prepričali, ko bo vaški dom opremljen (sedeži in drugo). Nekaj vendar mora nastati tudi tod.
V Trimline smo se pripeljali po sveže asfaltirani cesti, ki vodi od Lendave proti Petišovcem, vračali pa smo se po »industrijski cesti« (mimo Dinosa) proti Leku ... Tu se nismo mogli izogniti kakim 500 metrom makadama. Kaže, da bo še dolgo vse po starem. To pa ni madež le za Trimline, ampak še za koga drugega. Koga?
Š. Sobočan
li tudi otroci, ki jih Katarina ni mogla prevzgojiti; zlasti se spominja deklice, ki ji ni mogla do živega in jo je morala prepustiti vzgojnemu zavodu.
»Povsem nekaj drugega so tile tukaj!« Pokazala je na 17-letno Angelo, 16 let staro Renato in Slavka, kije v 15. letu. »Ti so angelčki. V rejništvo sem jih sprejela ko so imeli 9, 8 in 6 let. Ker mama ni skrbela zanje, so se potikali po vasi, zdaj jedli tu, zdaj tam, večkrat pa nikjer. Vzela sem jih z ljubeznijo, skrbela zanje kot dobra mati. Medtem ko Renata
in Slavko še hodita v osnovno šolo, je Angela že 2 leti zaposlena v Moravskih Toplicah in dela v hotelski kuhinji. Se ko je hodila v osemletko, sem z njo in drugima večkrat šla v to kopališče in deklici je ugajal gostinski poklic.
Potem, ko je končala osemletno šolanje, smo ob obisku povprašali za možnost zaposlitve in sprejeli so jo. Odkrito vam priznam, da sem zares srečna, ker dela v dobrem kolektivu in prihaja vsak dan domov. Bila bi v
V Bakovcih praznujejo
Prav : cesta, ki pelje v vas ali skozi njo, daje naključnemu obiskovalcu določen vtis. Cesta, ki-pelje v Bakovce, nam daje neprijetno sliko. Od asfaltne prevleke so ostali le koščki, cesta pa je polna udarnih jam. O cesti smo seveda povprašali tudi predstavnike krajevne skupnosti, Alojza Lukača, predsednika sveta krajevne skupnosti, Rada Štumpfa, predsednika OK SZDL in Štefana Rebrico, tajnika krajevne skupnosti. Vprašanje seveda ni ostalo brez odgovora, ki pa je razkril, da bi ga bilo treba postaviti vzdrževalcu ceste.
Alojz Lukač je z zaskrbljenostjo dejal, da je prav ta cesta od Murske Sobote do Malih Bako-vec, predvsem njen del skozi vas, njihov največji problem. »Že v svetu krajevne skupnosti smo se pogovarjali, kaj naj naredimo s to občinsko cesto. Sedaj je sicer vključena v srednjeročni plan občine in podpisali smo tudi samoupravni sporazum o soudeležbi. Zaskrbljuje pa obnova ceste, saj je škoda na cestišču zelo veli
Bakovčani se ponašajo s sodobnim rekreacijskim centrom.
ka in jo bo treba popolnoma obnoviti, ne le potegniti asfaltno prevleko. Problem je torej v tem, da ceste nihče ne vzdržuje. Nekako bomo morali to rešiti, če ne drugače, pa s prisilo, saj bomo drugače imeli sredi vasi neprevozno cesto.« Bakovčani pa niso podpisali le tega samoupravnega sporazuma v zvezi s cestami, pripravljeni so prispevati tudi delež pri asfaltiranju občinske ceste Beltinci —Dokležovje — dali bodo dvanajst milijonov dinarjev.
»Druga naša največja aktivnost pa je namenjena dokončanju mrliške vežice, ki naj bi bila služila svojemu namenu že s prvim novembrom. V ta namen, in tudi za posodobitev vaškega vodovoda, smo dali skoraj vsa sredstva,« je dejal Alojz Lukač.
Še smo se pogovarjali o raz-
skrbeh, saj sem njej in drugima mama, če bi odšla kam zunaj Prekmurja.«
OBOJESTRANSKA LJUBE-
ZEN
Angela ima rada delo v toplicah, rada pa ima tudi svojo drugo mamo, našo sogovornico, zato je zanjo pripravljena storiti vse. Zdaj, ko je bolna, si je za nekaj dni vzela dopust in ji pomaga iz postelje pa kuha in skrbi, da je z bratom in sestro vse v redu. Sicer pa otrokom pri hiši ne manjka ničesar; Katarina je srečna, da jim lahko daje kar največ, čeprav je bila, sama v mladosti za številne dobrote prikrajšana. Ljubezen je obojestranska.
Katarinina hiša je polna mladosti in zaradi tega se večkrat tudi sama počuti mlado in res jo mora močno »prijeti« bolezen, ko ne gre drugače, da leže. Pa še tedaj ne misli preveč na težave, ki so jo spremljale v življenju, ampak rajši na svojo deco. Povedati moram, da je poleg rejencev, ki jih je sprejela kot svoje otroke, večkrat pazila po nekaj ur dnevno tudi otroke, katerih starši so dopolne delali v tovarnah, Uradih.
Še so otroci, za katere starši ne skrbe, ponekod z njimi grdo ravnajo, jih priganjajo k delu, izkoriščajo. Skoda, zares škoda, da jih mama Katarina ne more vzeti v rejo, kajti leta in bolezen ji to preprečujejo, vendar upamo, da bo socialna služba tudi takim našla dobro drugo mamo in bodo srečni.
Štefan Sobočan
vojnih načrtih vasi in priznati moramo, da niso skromni. V srednjeročni načrt vasi so zapisali, da bodo zgradili nov.o šolo s telovadnico, saj se sedaj učenci učijo kar v štirih zgradbah. Prav zato so povečali tudi krajevni samoprispevek z 2 na 2,5 odstotka. Sicer pa njihovi začetki samopri-spevnega načina zbiranja sredstev segajo v šestdeseta leta in upravičeno so lahko ponosni na to.
Krajani pa želijo izboljšati tudi komunalno ureditev vasi. Pripravljajo zazidalni načrt, saj se zaradi svoje primestne lege morajo širiti. Letos bodo poskušali urediti tudi odvoz smeti, saj so divja smetišča velik problem. In sploh se ne morejo pohvaliti z dobrimi storitvenimi dejavnostmi, saj šteje vas že čez 1500 prebivalcev. Sogovorniki so menili, da je mogoče za to kriva bližina mesta, vendar pa so si bili enotni, da bi take obrtne storitve nujno potrebovali.
Bakovčarji pa se upravičeno lahko ponašajo z družbenim utripom vasi. Saj, kot je dejal Rado Stumpf, deluje v vasi kar osemnajst društev. Zelo aktivni so člani Rdečega križa, gasilci, upokojenci predvsem balinarji, rokometaši, nogometaši, čebelarji in še bi lahko naštevali. In prav ta Teden krajevne skupnosti, ki je že šesti po vrsti, pomeni predstavitev njihovega društvenega dela. Petintridesetletnico so praznovali čebelarji, ki so v nedeljo razvili prapor, v športnih igrah pa se bodo pomerili košarkarji, nogometaši, in rokometaši, balinarji in strelci z zračno puško. V vasi imajo zelo razvito športno dejavnost, tako rekreacijo kot tekmovalni šport. Imajo pa tudi možnost za to, saj imajo na obrobju vasi zelo lep rekreacijski center z baliniščem, nogometnim in rokometnim igriščem, načrtujejo pa tudi nova igrišča za tenis. Za rokometaše, pa tudi krajane, bo slovesno v nedeljo, ko bo končna proslava praznika krajevne skupnosti in otvoritev razsvetljave na rokometnem igrišču, ki jih je stala kar dva milijona dinarjev. Nekaj denarja šo zbrali rokometaši sami, predvsem s prostovoljnim delom, svoj delež pa je primaknila tudi krajevna skupnost. Na proslavi bodo podelili tudi priznanja zaslužnim krajanom in letos delovni organizaciji Mura, ki veliko pomaga društvom.
Rado Stumpf pa nam je predstavil tudi - družbenopolitični utrip vasi. »Zavest pri ljudeh je, saj so se skoraj sto odstotno udeležili volitev in referenduma. Res pa je, da zbori krajanov niso tako dobro obiskani, kot bi radi, vendar pa sicer dobro delajo, posebno delegatski sistem. Nekoliko manj so delavni v mladinski organizaciji. Nč da mladi ne bi bili delavni, ampak njihove mladinske organizacije ni čutiti.« V Bakovcih so predvsem mešana gospodarstva, čeprav imajo tudi nekaj zelo dobrih kmetov. In prav to je vzrok, da jim»zbiranje sredstev za kirurgijo predstavlja problem. Ljudje, ki so že dali dvodnevni zaslužek v delovni organizaciji, niso pripravljeni dati denarja še kot krajani.
Še veliko zanimivega smo zve, deli o njihovi vasi, delu in življe-’ nju, in seveda problemih. Vendar pa jih bodo vsaj ta teden postavili na drugi tir, saj praznujejo. Seveda pa vabijo tudi druge, da jih obiščejo in praznujejo z njim>-	Majda Horvat
VESTNIK, 19. JUNIJA 1986
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
POGLED V SKRIVNOSTI URANA Vse kaže, da so se kolobarji, ki se vrtijo okoli Urana, izoblikovali kmalu po nastanku planeta; verjetno gre za ostanke neke lune, ki se je razletela. To so ugotovili ameriški znanstveniki, ki so proučevali podatke vesoljske sonde Voyager 2, ki je pred štirimi meseci letela 80.000 kilometrov daleč od Urana.
Dr. Edward Stone s kalifornijskega inštituta za tehnologijo je na letnem zasedanju ameriškega geofizikalnega združenja sporočil, da se orjaški plinasti planet zavrti okoli svoje osi v 17 urah in 14 minutah ali poldrugo uro prej, kot so doslej mislili znanstveniki.
Odkrili so še nekatere lastnosti tega nebesnega telesa, edinega v osončju, ki »leži«: proti Soncu je namreč obrnjen z južnim tečajem. Medtem ko sta pri našem planetu rotacijska os in os magnetnega polja skorajda poravnani, je pri Uranu »magnetna« os zasukana za 60 stopinj. Magnetno polje ne obdaja celotnega planeta, temveč samo eno tretjino, kar ponekod povzroča izjemno močne magnetne viharje.
Voyager 2 je odkril 10 novih Uranovih lun, kar pomeni, da je vseh 16, pa še dva nova tanka kolobarja. Vesoljska sonda nadaljuje svoje dolgo potovanje proti Neptunu, ki ga bo dosegla leta 1989.
Na Tajskem privabljajo turiste tudi s tako svojevrstnimi cirkuškimi točkami .kot jo vidite na sliki: hrabri borilec s krokodili pregleduje nasprotnikovo zobovje.
Snov za rast krvnih žil
Tvorba novega tkiva je bila za medicino dolgo ena največjih skrivnosti. Kako se v živem organizmu sproži proces, denimo gradnje novih krvnih žilic, potem ko je bilo tkivo močno poškodovano ali uničeno? Zdaj odgovor prav na to vprašanje vemo. Raziskovalna skupina harvardske medicinske šole je sporočila javnosti, da je kronala desetletno raziskovalno delo z uspehom. Uspelo jim je izločiti človeški protein, ki spodbudi tvorbo krvnih žil.
»Odkritje odpira nove poti k razumevanju tvorbe tkiv in tvorbe organov ter udov. Celo več, lahko
drugje smo prebrali
Največjo jezersko globino so namerili v Bajkalskem jezeru — 1940 metrov.
• X X X
Potomstvo enega samega para moljev lahko v enem letu uniči trideset kilogramov volne.
XXX
Prvo lepotico so izbrali leta 1888 v belgijskem mestu Spa. To je bila osemnajstletna Bertha Soucaret. Nagrada, ki jo je dobila, je znašala 5 tisoč frankov.
XXX
Prvi krematorij so leta 1876 zgradili v italijanskem Milanu.
bo pripeljalo do novih načinov zdravljenja raka, srčnih bolezni in drugih bolezni, ki so povezane s tvorbo krvnih žil,« je povedal vodja raziskovalne skupine dr. Bert L. Vallee.
Novoodkrito beljakovino so nazvali angiogen. Gre za beljakovino, ki je zgrajena iz verige amin-skih kislin. S preskusi na kokošjih jajcih pa so dokazali, da je izločena beljakovina zares odločilna pri tvorbi novih žilic.
Čeprav novo odkrita snov še ni v praktični uporabi, pa se že kažejo nadvse zanimive stvari. Medicina bo z njeno pomočjo na povsem nov način začela zdraviti najrazličnejše bolezni. Med drugim naj bi izdelali zdravila, s pomočjo katerih bodo ojačali pretok krvi v srčni mišici, kar pomeni, da bodo žrtve srčne kapi imele več možnosti, da preživijo, tistim z angino pectoris pa bo novo zdravilo učinkovito lajšalo bolečine. Na enak način naj bi izboljšali tudi prekrvavitev možganov po možganski kapi. Predvsem pa bodo zdravila na osnovi angiogena učinkovita pri zdravljenju hudih poškodb in trdovratnih razjed, ki se nočejo celiti.
Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje
Gospodinja:
Saj ne kradem, madona! Moram zaslužiti ta denar, ki ga sem prinesem. Tu nikoli ne veš, kje te bodo naplahtali. Od česa bi bile drugače debele te branjevke? Pri tehtanju te oškoduje, med dobro solato ti mimogrede podtakne nagnito, k zdravim jabolkam mora pridati še kakšno obtolčeno. Plačam pa jaz.
]ZBf 3U 93 ‘Op^ £BAUqod m bai/bz of opq ‘afnpjuiz euiep as OJ9)e^ peu ‘opgos ipes opq ‘nuamajA maqBSA A ‘131UZJ) BU 9A9Up 9(93 od ifofS op^ JBUflS fSOUflS ‘B/BqSJq If BIOS od Bd ‘oqqoq in mBjqaf oqBq ‘B[Bpa[S afsjd pod mam og ;oq au az af oubui paid m ‘fqztqs a Bd i/b ‘odsoS bjSi [bu BmoQ mqAafuBJg
Slovenija
Moja dežela.
srn de/o|
pa se ’ vendarle zgodi
Avstrijski nasprotniki gradnje zahodnonemške atomske centrale nedaleč od Salzburga so bavarskemu ministrskemu predsedniku F. J. Straussu poslali posebno protestno noto: na traku, dolgem 2,5 kilometra, je bilo 40 tisoč podpisov.
XXX
Spet novi rekord! Michael Buckley iz Chicaga je polnih 276 ur igral na kitaro, vmes spil nekaj kozarcev šampanjca, potem pa se nekaj dni ni ločil od postelje. Prejšnji rekord je vrli Mihalek presegel kar za celih 12 ur.
ČUDEŽNA SNOV -TEKOČI KRISTALI
Čeprav hudo nenavadni, pa so postali že nekaj vsakdanjega v našem življenju: vsak dan jih vidimo na ročnih urah, na radijskih aparatih, na različnih merilnih instrumentih in drugih napravah. Obetajo pa, da se bo njihova prisotnost še povečala. V bližnji bodočnosti bodo sestavni del novih televizorjev, ki jih bomo obešali na zid kot sedaj slike, sestavni del avtomobilskih vetrobranov, del prometnih znakov, računalniških monitorjev in drugih vsakdanjih uporabnih reči. Beseda teče o tekočih krista-
Napoleonove ladje
Egiptovski in francoski strokovnjaki še vedno iščejo potopljene ladje Napoleonovega ladjevja v zalivu Abukir zahodno od Aleksandrije, kjer so leta 1983 našli admiralsko ladjo Orient. Strokovnjaki upajo, da bodo s posebno ladjo za odkrivanje min in z osemnajstimi potapljači in podvodnimi snemalci našli tudi ladjo Patriote, na kateri je bila vsa znanstvena oprema, ki jo je Napoleon vzel na svoj pohod v Egipt. Ladjo je leta 1798 potopil britanski admiral Nelson in tako francoski armadi preprečil umik. Francozi so bili potem v Egiptu še tri leta, potem pa so jih od ondod pregnale britanske in turške sile.
Reševalne ekipe bodo ladjo Orient izvlekle na gladino do konca junija, upajo pa, da bodo do konca leta spravili na površje tudi ladjo Patriote. Druge ladje Napoleonovega ladjevja bodo iskali prihodnje leto.
Najstarejši
Kitajski arheologi so našli papir, ki je bil narejen na začetku našega štetja, kar po-. meni, da je približno sto let starejši od tistega, ki je po mnenju strokovnjakov veljal za najstarejšega. Našli so ga v severozahodni provinci Gansu, izdelan pa je bil med letoma 70 pred. n. št. in 20 n. št. Najdba je Za proučevanje starih kitajskih papirniških metod velikega pomena.
Papir velja za enega od štirih velikih izumov stare kitajske civilizacije; drugi trije so kompas, smodnik in tisk. Doslej je veljalo, da je prvi kakovostni papir izdelal Cain Lun, ki je leta 105 odkril metodo za sintezo zmesi iz drevesne skorje, lanenih cunjic in starih ribiških mrež. Njegov papir so začeli v 3. in 4. stoletju uporabljati v Vietnamu in Koreji, na Japonskem v 7. in pri nas v Evropi šele v 12. stoletju.
Za kosilo
Večina poznavalcev meni, da so kaktusi koristne rastline, menda se dajo najbolj s pridom uporabiti tako imenovani figovi kaktusi. Iz vrste kaktusov, ki uspevajo na ameriškem kontinentu, v Avstraliji, v južni Afriki ter v sredozemskih deželah Afrike in Evrope, izdelujejo prvovrstne poslastice za najbolj izbrane okuse.
Figove kaktuse sušijo, poleg tega jih predelujejo v marmelado, žele, sirupe in sadne paštete, zelo so cenjene alkoholne pijače iz teh rastlin. Iz mladih poganj- . kov pripravljajo zelenjavne jedi, vendar je to specialiteta samo kuharskih mojstrov v Mehiki in na jugu ZDA. O siceršnji veliki razširjenosti figovih kaktusov nedvomno govori podatek, da Španija pridela na leto okrog 4.700 ton teh bodičevcev, medtem ko imajo Mehičani zasajene s temi kaktusi skoraj dvakrat večje površine.
Z mladikami figovih kaktusov se preživi prenekatera čreda živine v »večno žejnih« zemljepisnih širinah našega planeta. Kot zanimivost ob tem povejmo, da kamele in koze »sprejmejo« vse dele rastline, medtem ko je govedo izbirčnejše in žre samo mladi-Jce brez trnja.
Figov kaktus daje tudi zelo kvalitetno rdeče barvilo (kar-min). Proizvaja ga posebna vrsta uši, ki sesa kaktus. To naravno barvilo uporablja industrija za barvanje tekstilij, hrane in pijač,
lih.
Dovolj nenavaden je že sam naziv — tekoči kristali. Zares imajo te snovi čudno lastnost, da so hkrati kot tekočina in kot trdna snov. Dejansko bivajo v vmesnem stanju. Sestavljajo jih dolge organske molekule cigara-stih oblik, lahko pa jih pretakamo kot vodo. Poznamo jih kot naravne snovi, denimo v človeškem organizmu so tekočim kristalom zelo podobne tvorbe, še več pa jih je umetno pridobljenih.
Uporabni so predvsem zaradi svojega obnašanja pod vplivom električnega polja. Ko sprejmejo električni naboj, se tekoči kristali izravnajo v določeno smer. Če jih potem gledamo skozi polari-zacijsko steklo, zagledamo temnejše črte. Na tak način delujejo vsi prikazalniki na tekoče kristale na ročnih urah, merilnih instrumentih, kalkulatorjih in še kje.
Odlična prednost takšnega oblikovanja črt, znamenj in celo slik je v tem, da je zanje potrebna zelo majhna energija. Pomanjkljivost pa je bila doslej v razmeroma neostri sliki, ki je pod določenimi koti gledanja celo ni bila mogoče videti. Toda te slabosti so z novimi vrstami tekočih kristalov že odpravili.
»Idealno bi bilo, če bi imeli prikazalnike tako čiste in kontrastne, kot so strani knjige. Za najnovejšimi metodami smo prišli že blizu temu,« je dejal strokovnjak za razvoj tekočih kristalov J. W. Doane, ki dela v inštitutu za raziskavo tekočih kristalov na Univerzi Ohio. Tam so odkrili nov način izdelovanja prikazal-nikov. Tekoče kristale vlagajo namesto med polarizacijska stekelca med prozorne plastične lističe, kristali pa so mednje razpršeni v obliki mikroskopskih kapljic. Ko spuste v plast tekočih kristalov električni tok, se v skladu z naboji oblikujejo v željeno sliko. Tako dobljena slika je zelo ostra in presenetljivo kontrastna. Na ta način je mogoče izdelati zelo velike prikazalnike.
Takšne naprave bi bile zelo koristne za izdelavo prometnih znakov, reklamnih panojev, svetlobnih plakatov in podobnega, uporabili pa bi jih lahko tudi za avtomobilske šipe, pri katerih bi šofer po potrebi zatemnil posamezna okna.
Med slabostmi klasičnih pri-kazalnikov na tekoče kristale je tudi njihova sorazmerna počasnost reakcije na električne impulze. Prav zaradi tega so klasi-
čni prikazalniki neuporabni za tvorbo podob, katerih oblika se hitro spreminja. Toda strokovnjaki so odkrili vrsto tekočih kristalov, ki se stokrat hitreje odziva na električne impulze. To so feroelektrični tekoči kristali.
Na to vrsto tekočih kristalov računajo izdelovalci računalniških monitorjev in novih modelov televizorjev. Na Japonskem se zavzeto ukvarjajo s feroelek-tričnimi kristali, ki se še hitreje odzivajo na impulze. Družbi Dainippon Ink & Chemicals in inštitut za kemijske raziskave Kawamura sta izdelali tekoče kristale, ki se odzivajo na različne električne impulze v dvestotih mikrosekundah. Z njimi je mogoče tudi na zelo velikih pri-kazalnikih ustvariti zelo ostre in kontrastne slike.
Torej se že v najbližji prihodnosti obetajo barvni televizorji, ki bodo zaradi tekočih kristalov tanki kot knjige in jih bo mogoče dobesedno obešati na steno.
A to še ni vse. Tekoči kristali so zanimivi tudi za izdelavo novih materialov za gradbene elemente in druge izdelke, ki zahtevajo oblikljive, a trdne snovi. Nekatere organske kemikalije je mogoče pretvoriti v polimere tekočih kristalov, ki so zelo trpežni in trdni. Tako že izdelujejo snovi za plastične vojaške čelade in za izdelavo trupov jadrnic in jaht. Ameriška velika gradbena podjetja, ki imajo zelo razvito raziskovalno dejavnost, pa so na tržišče prišla z novimi polimeri tekočih kristalov, ki jih oblikujejo podobno, kot oblikujejo betonske odlivke, v najrazličnejše gradbene elemente. Njihova odlika pa je predvsem trpežnost in trdnost.
— kaktusi
najbolj popularno pa je menda zato, ker ga uporabljajo kot surovino za rdečilo za ustnice.
Strokovnjaki govorijo pohvalno o plantažnem pridelovanju figovih kaktusov, vendar obenem opozarjajo, da pri tem lahko pride do težav.
STRAN 10
VESTNIK, 10. JUNIJA 1986
za vsakogar nekaj
MODNI NASVET
. V vročih poletnih dneh bomo oblekli široko srajco. Zavihani rokavi in v pasu zavezana srajca je za tople dni. Pod srajco je obvezna bombažna majica.
Ce imate težave z močnejšimi boki, boste srajco nosili čez hlače ali krilo.
ANEKDOTE
Zelo povprečen. pesnik je prosil Georga Bernarda Shawa (1856—1950), irskega književnika, naj posluša njegovo novo delo in izreče svojo kritiko. Bernard Shaw je pol ure potrpežljivo poslušal, nato pa je planil pokonci in šel odpret okno.
»Najlepša hvala, izredno ste ljubeznivi, ker želite, da bi slišali tudi sosedje,« je ganjeno rekel srečni pesnik.
. »Nikar se mi ne zahvaljujte,« je odgovoril slavni pisatelj z neomajno mirnostjo, »že od malega sem vajen spati pri odprtem oknu.«
Ameriški pisatelj Washington Irving (1783—1859) je imel prijatelja, ki je bil prepričan, da je pomemben slikar. Nekoč se je udeležil velike razstave. »Si videl slike, ki sem jih razstavil?« je vprašal Irvin-ga-
»Sem; to so bile edine slike na razstavi, ki sem jih dolgo občudoval.«
»Laskaš mi!«
»Ne, res! Pred slikami drugih je bila taka gneča, da sploh nisem mogel blizu.«
Veliki komik Antonio Zannoni (1720—1792) se je znal odlično maskirati in je lahko posnemal najrazličnejše zunanje izraze. Nekoč je prišla k njemu lepa gospa, ki bi rada imela portret ljubimca, ki se kdove zakaj ni hotel slikati. Treba je bilo torej proučiti njegov zunanji izraz in ga tako do kraja posnemati, da bi slikar lahko narisal portret.
Zannoniju se je maska tako posrečila, da je slika odlično uspela. Gospa je vprašala Zannonija, kaj zahteva za plačilo. Odgovoril ji je:
»Nič, razen če bi hoteli kopiji dati tisto, kar sicer izvirniku radi daste!«
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsako sredo v oddaji 21 232.
Lestvica tega tedna:
1.	Ana — Komet
2.	Cry to heaven — Elton John
3.	Željo moja — Doris Dragovi«
4.	Train of Thought — A-HA-
&.	Bad Boy — Miami Sound Machine
Glasovnic - dopisnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NAŠA RISBA - VAŠ PRIPIS
Pripise k’ novi risbi pošljite do četrtka, 26. junija na naslov VESTNIK Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
PRAKTIČEN NASVET
Ob krojenju gornjega dela obleke iz kariraste ali progaste tkanine izrežite vse dele razen rokavov in ovratnika, ker je zanje potrebna posebna priprava. Izrežite jih iz surovega platna.
Za prvi poskus namestite rokav in ovratnik iz surovega platna. Skrbno zaznamujte položaj prog na gornjem delu obleke.,Obleko razparajte in nato skrojite rokave in ovratnik iz prave tkanine, in to tako, da se proge na rokavih ujemajo s tistimi na gornjem delu obleke, proge na obeh koncih ovratnika pa morajo biti simetrične. Da to dosežete, naredite po potrebi na ovratniku šiv na sredini zadnjega dela.
Zelenjava v loncu na pritisk
Tudi pri nas narašča poraba zelenjave, čeprav je pozimi navadno primanjkuje. Natančnih podatkov o porabi v Sloveniji nimamo, vendar pa po zahtevah in prehrambenih navadah prebivalstva lahko zapišemo, da je večja kot v drugih jugoslovanskih republikah, letno 65 kg na prebivalca. Pri tem je značilno, da je premajhna poraba plemenitih vrst presne zelenjave ali pa v zamrznjeni industrijsko pripravljeni obliki. V Belgiji porabijo na leto 95 kg, v Franciji 125 kg, v Italiji celo 160 kg zelenjave na prebivalca. V sodobni prehrani cenimo zelenjavo zaradi mineralnih snovi. Vsebuje kalcij, fosfor, kalij, natrij, železo. Posebno jo cenimo zaradi vitaminov in celuloze. Ta ima ključno funkcijo pri prebavi zaradi svojih koloidnih lastnosti (nabrekanje, adsorbcija, absorbcija in drugo). V zelenjavi je kakovostna celuloza, ki jo v prehrani vedno bolj upoštevamo kot balastno snov, te pa v civiliziranem svetu primanjkuje, in zato se pojavljajo značilne civilizacijske bolezni in motnje v prebavi. Ljudem, ki uživajo preveč koncentrirano hrano, zato priporočajo, naj na dan pojedo do tri žlice otrobov, ki tudi vsebujejo celulozo.
Pri odraslih priporočamo naslednje količine zelenjave:
— zelenjava kot priloga, 200 do 250 gramov,
— surova zelenjava, 100 do 150 gramov,
— zelena solata kot priloga, 50 do 100 gramov.
Količine se nanašajo na surovo in očiščeno zelenjavo. Ob tem si prizadevamo, da bi porabili čim več surove zelenjave. Stari načini konzerviranja v kisu, solnici in steklenih kozarcih so pri porabnikih, ki imajo zamrzovalno skrinjo, skoraj prešli v pozabo. Med steriliziranimi in zamrznjenimi živili je velika razlika v okusu, čvrstosti; barvi in delu, ki je potrebno za shranjevanje.
In kako pripravimo zamrznjeno zelenjavo v loncu na pritisk. Večino zamrznjene zelenjave pred kuhanjem ni treba odtajati, ampak jo kuhamo in dušimo zamrznjeno. Največ zelenjave pred zamrzovanjem blanširamo, za kar je potreben krajši čas kuhe kot za svežo zelenjavo. Pri uporabi lonca na pritisk se čas kuhanja zmanjša za tretjino. Zelenjavo, ki je namenjena za pire, omake ali juhe, damo zamrznjeno v lonec. Tisto pa, ki jo bomo porabili kot glavno jed ali prilogo, pustimo pri sobni temperaturi od pol do ene ure, da se nekoliko odtaja. To odtajanje je potrebno za plemenito zelenjavo: beluše, cvetačo in brstični ohrovt, ki jo postrežemo posebej. Za tako delno
odtajano zelenjavo skrajšamo čas kuhanja v loncu na pritisk za tretjino.
Na pol kilograma zelenjave (seveda zamrznjene) dodamo dva decilitra vode, razen pri špinači, ko dodatek vode ni potreben ali pa dodamo le pol decilitra vode, V lonec z osoljeno in vrelo vodo stresemo zmrznjeno ali delno odtajano zelenjavo (cvetača, beluši). Ko se zelenjava povsem odtaja in posamezni deli plavajo v kropu, zapremo pokrov in počakamo, da se dvigne ventil za paro. Od tedaj veljajo minute kuhanja za posamezne vrste zelenjave, kot jih ponazarja razpredelnica: cvetača (celi cveti) 8—12 minut kuhanja, cvetača (deljena) 7—10, stročji fižol 8—12, grah 3—5, korenje 4—5, koleraba 6—8, por 4—6, brstični ohrovt 4—6, špinača (narezana) 10, špinača (listi) 14, rdeča pesa 4—5, koruza (mlečna) 3, mešana zelenjava 4—6 in repa 3—4 minute.
V zadnjih letih se je razvil povsem nov način priprave živil. V to spremembo sodijo: nov izbor zamrznjene zelenjave, ki jo pripravljamo sami v poletnih mesecih, pa tudi vedno pestrejša ponudba zamrznjene zelenjave, ki je industrijsko pripravljena in si jo lahko izbiramo v zamrzovalnih vitrinah samopostrežnih trgovin vse leto.
(po reviji Moj mali svet)
BLAGVA MED NAJBOLJ UŽITNIMI GOBAMI
Klobuk je sprva polkrožen, nato se splošči in doseže v premeru od 10 do 15 cm, je živo oranžen, včasih tudi oranžno rumenkast. Meso je belkasto, trdno in pod klobukovo kožico ter pod površjem beta malo rumeno. To je izvrstna goba, med najboljšimi, ki jih poznamo. Raste v toplih letih ob koncu poletja ob obronkih hrastovih gozdov in tudi ob poteh ob grmovju in v travi. Površni nabiralci jo lahko zamenjajo z rdečo mušni-co, ki ji je dež spral bele krpice s klobuka in je bolj oranžno rdeča. Vendar pa mušnica in blagva nikdar ne rasteta na skupnem rastišču. Gobarski priročnik
— Franček, spravi grablje; si bo kdo mislil, da kaj delava. (Marica)
— Zeli smo referate, zdaj pa grmadimo prazno slamo. (P. Srečko-vič)
— Grabljamo, grabljamo, dolgove imamo. Dolgovi so zlati, mi smo pa v blati. (M. Šernek)
— Zgrabljalnik moj vsakdanji, prišel je čas, zdaj gnal te bom po gmajni. (M. Mertiik)
— Tudi moj gospodar ne hodi k zobozdravniku, zakaj bi jaz. (E. Wolf)
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Teritorialci uživajo podporo prebivalstva
Te dni se je mudila na območju Goričkega na šestdnevnem usposabljanju ena od enot občinskega štaba teritorialne obrambe Murska Sobota. Srečali smo jo v Kuštanovcih, kjer
se je pripravljala na nove naloge. Kljub slabemu vremenu je bilo razpoloženje v enoti zelo dobro, saj so pripadniki zelo zavzeto in disciplinirano opravljali svoje naloge, kar so pokazale tudi ocene. Komandant enote Vili Hajdinjak je to ugotovitev samo potrdil ter dodal, da poteka usposabljanje po predvidenem programu in da so pripadniki enote, ki je namenjena za bliskovito delovanje in nenadne udare na nasprotnika, dosegli dobre rezultate pri taktičnem urjenju in v bojnem streljanju iz osebne oborožitve. Osnovni poudarek je bil dan dopolnjevanju znanja in spretnosti v borbenem delovanju v razmerah na začasno zasedenem ozemlju, v izrednih razmerah in ob morebitnih elementarnih nesrečah. Enota, ki je delovala strnjeno, se je stalno premikala in borbeno delovala v različnih razmerah. Slabo vreme jih ni motilo, saj so ga lažje prenašali, kot če bi bila vročina. Sicer pa sestavljajo enoto formirane osebnosti, ki so svoje naloge opravljale z zavestno disciplino. Tudi ocena komisarja enote Štefana Titana je bila podobna. Poudaril je, da je moralnopolitično stanje v enoti kljub slabemu
vremenu zelo dobro, na kar je vplivalo več faktorjev. Vsi pripadniki enote so bili zdravi, zadovoljni s hrano, ki so jo sami kuhali, opremljeni z orožjem za delovanje kjer koli in kadar
koli. Na usposabljanje enote pa je vplivala tudi velika gostoljubnost prebivalstva, ki jim je pomagalo povsod, kamor so prišli, jim dalo streho nad glavo, hrano rn pijačo ter pripravljalo skupna srečanja s kulturnim programom. Prisrčna so bila srečanja pripadnikov enote teritorialne obrambe z mladino in prebivalstvom v Boreči in Kuštanovcih. Franc Rituper iz Kuštanovec, ki smo ga srečali v gasilskem domu, kjer so bili tudi pripadniki enote, je izrazil izredno zadovoljstvo nad discipliniranostjo enote in tudi nad uspelim družabnim srečanjem, ki so ga skupno pripravili v Kuštanovcih. Tudi pripadnik enote teritorialne obrambe tov. Zelko je usposabljanje ocenil kot zelo uspešno, čeprav so bili vsak dan mokri, ter ga pripisal dobri organizaciji in delu komandnega kadra. V enoti teritorialne obrambe pa je bilo tudi poskrbljeno za dobro informiranost pripadnikov, ki so imeli na razpolago dnevno časopisje, hkrati pa so izdajali svoj bilten. Sicer pa je enoto kot celoto odlikovala vzdržljivost, volja, tovarištvo in zavest, kar pomeni, da jo sestavljajo resnično zavestni pripadniki teritorialne obrambe.
Feri Maučec
	SESTAVIL MARKO NAPAST	KDOR KOG OSVOBODI	NAJVEČJE AFRIŠKO MESTO	HROŠČ, KI NAPADA TRTO	NJIVSKA RASTLINA	POLJSKI REVOLUCIONARNI GENERAL	IZPAH VOKALA V SLOVNICI	OZIRALNI ZAIMEK ALI PRISLOV
	JESENSKI MESEC							
	MAJHNE MORSKE RIBE							
	PESNIK ZUPAN							
	POVRŠIN- SKA MERA					PREDLOG		
	IGLAVCI					IVAN TAVČAR	 /	
						PRIOR		
	KISIK		OTOK V NDR OB POMOR-JANŠKI OBALI	NAJVEČJI PTIČI				
				PRAVLJIČNI MOŽICELJ				
	PRHA				DOI.GOREPI PTIČ			
					NDIJSKI NOBELOVEC			
	TOVARNA V KRANJU						RUSKO L IME	ZASTAREL IZRAZ ZA MLETJE
	PRIROJENA BULA Z ZAKRNELIMI DELI							
	NIZOZEMSKA LUKA IZVOZ SIRA)		•			ENAKI ČRKI		
						NAŠI RAZGLEDI		
	SPAJKANJE							
	JANEZ MENART-			ČUD, ZNAČAJ				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE —Vodoravno: Gradnik ravnilo Smfo O?ai KT °’’ °rak’ d°’g’ Ev‘erpa’ JK’ nart’ sa»,	aromah vitamin,	i ,								
VESTNIK, 19.. JUNIJA 1986
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
VESTNIKOV IZLET
Tudi jaz sem bila med potniki Vestnikovega vlaka, ki nas je minulo soboto popeljal na izlet v Brežice. Z mano so bili še oči, mamica, dedek in babica. Sedeli smo v 14. vagonu. Poslušali smo glasbo in obvestila po zvočniku, pripovedovali pa so tudi vse mogoče. Novinar je prodajal značke in srečke za srečelov. Tudi jaz sem potegnila polno. Tako nam res ni bil dolgčas med vožnjo. Dokaj hitro smo prispeli v Brežice. Tam nas je pričakala godba, vodiči pa so nas čez čas odveli na avtobuse, ki so nas popeljali na oglede tovarn in raznih zanimivosti. Mi smo bili v tovarni Trimo, kjer so nas lepo sprejeli in tudi pogostili. Nazadnje smo se vsi skupaj zbrali v termalnem kopališču v Čatežu, kjer smo jedli,- plesali in se okrepčali za vožnjo domov. Bilo je še lepše kot tja. Spoznala sem namreč dvojčici iz Avstralije in pripovedovali smo si marsikaj zanimivega.
Ta dan mi bo ostal v lepem spominu.
Alenka Klement, 6. č OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
Sramoval sem se dejanja
Bil je lep pomladni dan. Sonce je močno pripekalo.
Sedim pri mizi in pišem domačo nalogo. Misli mi vse bolj uhajajo ven. Rad bi bil s prijatelji. Malo pišem, naenkrat zastrmim v prelepo sivo nebo. V sobo stopi mama. Začudeno me gleda, ne reče pa nič. Jaz se za to ne menim nič. Misli so pri prijateljih. Mama pride v sobo ter mi naroči: »Dušan, delaj nalogo! Jaz grem nakupovat in glej, da ne boš zopet odšel ven!« Mami seveda to obljubim, vendar si mislim drugo. Končno mama odide. Zdaj si komaj oddahnem. Saj za pet minut skočim na dvorišče. Prijatelji me zvabijo med igro. Med igro zagledam muco, ki neusmiljeno mijavka. Zasmili se mi ter jo vzamem v naročje. Z njo se igram. Že se stemni. Spomnim se, da nimam še dokončane naloge. Muco izpustim in brez besede odidem. Prijatelji kličejo za mano: »Dušan, kam bežiš!«
Domov sem prišel zasopihan. Obraz mi je kar žarel od laži. Mama je seveda bila že doma. Rekla pa ni nič, vendar na njenem obrazu se je videlo, da je žalostna, ker sem se ji zlagal. Šel
Pri Tothovih
Veliko je bilo zavednih družin na Slovenskem, ki so med vojno pomagale partizanom. Ena izmed teh je tudi družina Toth iz Očeslavec.
Družina Toth je začela pomagati partizanom v začetku leta 1943. Oskrbovala jih je z sanitetnim materialom, z obutvijo, hia-no in še marsičem.
Proti koncu vojne pa so Nemci ujeli neko Miro, ki je bila partizanka. Ker so jo zelo mučili, je izdala vse podrobnosti o delu v Tothovi hiši in vse bližnje parti-
sem delat domačo nalogo. Mama ves večer ni govorila z mano. Vedel sem, da sem ji storil krivico, ker sem se ji zlagal. Zdaj sem spoznal, da ni lepo lagati nikomur, saj ti potem nihče več ne zaupa. Da bi to popravil, sem ji drugi dan pomagal brisati posodo ter se ji čim bolj prilizoval. Mama je seveda to opazila. Vedela je, zakaj sem zdaj tako priden. Rekla je samo: »Je že dobro, Dušan.« Končno mi je postalo lažje. Laž je slaba lastnost.
Dušan Gerič, 4. č OŠ Edvard Kardelj
Nekega nedeljskega dne, ko je bilo lepo vreme, sem s sosedom šel na dvorišče. Tam so bili moji prijatelji.
Na. igrišču smo metali na koše in igrali nogomet. Tisti dan sem imel s seboj bonbone. Vsem sem razdelil bonbone, a eden je pa bil moj neprijatelj, zato mu ga nisem dal. Vem, da tistemu ni bilo prijetno. Drugi dan smo se spet zbrali na igrišču in se igrali. Sedaj je imel spet on bonbone. Bonbonov mi ni dal iz maščevanja. To se je ponavljalo dan za dnem. Vsem je razdelil bonbone, le meni ga ni
zanske postojanke, ki jih je poznala. Zato so kaj kmalu prišli Kozaki. Nedaleč od njihove hiše so na travniku ustrelili narodnega heroja Janka Jurkoviča-Jova, njih pa so odvedli v zapore, kjer so jih mučili. Očeta so tudi ustrelili. Še danes ne vedo, kje je pokopan.
Kljub vsemu, kar jim je prizadejal okupator, družina Toth ni ničesar izdala in je pogumno prenašala vojne grozote.
Sonja Majcen
8. r, OŠ 25. maj, Kapela
TEBI
Ljubezni ni, ker daleč si ti.
Nema sem in tiha, bolečina v meni niha.
Prijatelji me zbadajo, ljubezni ne odobravajo. Pravijo, da te rada imam, da svoje srce tebi dam.
Toda jaz sem ti ga dala že, le da tega ne vedo ljudje. Srce moje strto je, po tebi zahrepenelo je.
Vrni se mi ti, da snideva se tamkaj za goro, ko spet zeleno bo.
Tebi to sem napisala, tebe jaz sem si izbrala. Skupaj bova se ljubila, trpljenje skupaj si delila.
Za konec pa poljubčke tri v slovo pošiljam ti.
Ne pozabi ti na me, kakor jaz ne bom na te.
Renata Kozar, 8. raz. COŠ Gornji Petrovci
dal. Ko smo se naslednji dan spet zbrali, mi je bila potrebna njegova pomoč, toda on ni bil za to. Ko smo se naslednja dva dni spet zbrali, sem vsem razdelil bonbone, njemu sem se pa opravičil in potem sva si spet pomagala in si postala dobra prijatelja.
Sedaj sem spoznal, da prijatelj brez prijatelja ne more. Tako sem se sramoval tega dejanja in mislim, da kaj takega ne bom več naredil. Daniel Copot, 4. č OŠ Edvard Kardelj
Veselo z veselo šolo
V nedeljo, L junija, sem bila v Ljubljani. Ali veste zakaj? Kako bi vedeli, ko pa še začela nisem. No, bom pa kar zdaj, saj ste že nestrpni.
Bila sem na tekmovanju Vesele šole. Iz lendavske občine nas je bilo sedem. Po treh urah vožnje smo prispeli v Cankarjev dom. Tam sem bila prvič. Zelo sem se začudila, ko sem videla, da je vnjem toliko velikih soban kot v kakem gradu. V veliki srednji dvorani smo si poiskali svoje sedeže in se udobno namestili. Bilo nas je 408 tekmovalcev. Nato je nastopala najboljša plesna skupina v lanskem letu Arruba. Predstavil se je tudi Pepe Napak. Prvič v življenju sem videla Boža Kosa, ki nam je nastavil rebus.
Potem smo se porazdelili po drugih sobah in začeli reševati naloge. Ni bilo težko, lahko pa tudi ne.
Po tekmovanju smo se znašli spet v srednji dvorani. Zdaj nas je pričakal Božidar Wolfand — Wolf. Ko nam je zapel nekaj pesmi, je rekel, da bo majhen kviz. Na lističih je imel napisano številko vrste in sedež. Na žalost je bil na lističu tudi moj sedež. Kaj mi je drugo preostalo, kot da grem na oder? Tam je bilo že nekaj otrok. Morali smo zapeti Wolfandovo najstarejšo pesem O, ne šeri ali pa katero drugo. Za nagrade smo dobili njegove plošče, fotografije, posterje in broške. Nato je nastopil ansambel Čudežna polja. Prireditev je minila, kot da bi mignil.
Veselo in zadovoljno smo se vračali domov.
Jerneja Pucko, 3. e OŠ Drago Lugarič, Lendava
IX.
B)KRST
Krstitki (paszita) so osmi dan po rojstvu otroka, še preden si mati povsem opomore; zato tudi ne pride k mizi, marveč ostane v postelji, kjer ji strežejo, hrano na konici vilic. Količina jedil ni nič manjša kot na gostiivanju.
Botra (Botra, botrevje)84 napeče kopico pogač in vrtankov ter jih na večer prinese v hišo otro-čnice, kjer potem vso noč jedo in pijejo. Moški, ki nese otroka h krstu, se imenuje boter (Boter). C) Glasba in ples, pesmi in razvedrila
Slovenci nimajo svojega narodnega plesa.85 Plešejo hitre madžarske plese ali se vrtijo po štajersko. Vsakdo se, kakor ve in zna, suče po ozkem prostoru od mize do peči. Na muziko se malo ozirajo, pa saj se od nje tako ali tako ne morejo nadejati velike podpore. Komaj v vsakem tretjem ali četrtem kraju se najdejo kakšni goslači, vendar se tudi za te prepirajo, če so gostovanja pogostejša.
V Crenšovski in cankovski župniji so že nekaj let nekateri, ki jih slišimo igrati na pihalne instrumente ne samo na navadnih zabavah, temveč s častjo tudi v cerkvi.
Hribovci imajo več nagnjenja do petja kot rav-ninci, toda pojejo zgolj duhovne pesmi, ker posvetnih nimajo. Poleti od jurjevega do ivanovega postavijo pastrici na kakem kraju nekak drog, ob katerem se zbirajo k petju tudi odrasli.86
Sploh pa Slovenci nimajo lastnih ljudskih zabav in imajo čas samo ob nedeljah in praznikih. Ob teh dnevih se sosedje popoldne obiskujejo; možje se pogovarjajo o gospodarstvu in gospodarjenju, žene pa jih motrijo in razpredajo o njihovih dobrih in slabih lastnostih. Ne pozabijo tudi na znance in sorodnike in krščanski plašč, ki naj bi milosrčno pokrival vse slabosti in napake, neusmiljeno odstrejo. Mnogi priletnejši moški se shajajo v gostilni, drugi v kleteh v goricah in si prijateljsko prizadevajo, da bi za nekaj časa pozabili na težave, nakar se zadovoljni vračajo domov.
Na ravnini pa sedijo sosedje po službi božji v gručah pred hišami in sproščajo svojo zgovornost, posebej še ženske, ki s krščanskim plaščem odpuščanja niso nič manj goreče kot njihove hribovske tovarišice.
D) Sklenitev življenja in pokop trupla
Na ravnini, posebno katoliki beltinskega gospostva, negujejo starejše Slovence, ki so oboleli, vedno v postelji, mlajše poleti kjerkoli zunaj in jemljejo bolezen kot božji dar, akoravno izvira kdaj od čezmernega pitja. Zategadelj jo prenašajo z največjo potrpežljivostjo.
Kakor hitro se kdo ne počuti dobro, prvo sredstvo je vedno — pa četudi ima pokvarjen želodec — hrenov list, povezan s čebulo, bodisi tudi samo kot znamenje za razmajano zdravje ali
GLOSA
(Ne)kulturno obnašanje
Prihaja koledarsko in pravo poletje. Tu, v zemlji, je vse nared. Le sonce se še nekoliko obotavlja. Trava pa hrani svojo moč. Še dobro, daje tako, kajti drugače bi se težko znebil grenkega občutka ob pogledu na naše naravno okolje. Kako žalostni so, kljub svoji ličnosti, videti naši časopisni kioski, pa naše oglasne deske, s čiki in drugo umazanijo posuta cvetlična korita tu in tam ob ulicah, klopce vzdolž drevoredov ... Vse pač res ni mogoče našteti. In vse to je lahko videti v Murski Soboti. Morda se bo komu zdelo, da so to nemara samo drobci, vendar hudo moteči, tako kot neumiti zobje ali črna umazanija za nohti sicer postavnega in čednega človeka.
Urejeno, snažno in vzdrževano okolje pa je vendarle sestavni del kulturnega življenjskega prostora. Pa ne da bi nam bilo vseeno za naše lastno počutje in zavoljo vseh tistih, ki prihajajo k nam v goste, bodisi kot prehodni popotniki, bodisi kot turisti?! Pogled se mi ustavi na črnih poteh med zelenicami, ki so jih naredili kdove kakšni ljudje. Kakor se je komu vzljubilo, si je utrl pot po komaj vznikli travi. Da o novih klopeh, ki sd jih v mestnem parku postavili delavci tozda Komunala, sploh ne govorim. Pa vendarle! Marsikatero klop so mladi že polomili ali vsaj načeli s svojim objestnim obnašanjem, češ, saj ni moje. In koliko nepotrebne umazanije se je v teh predpoletnih dneh nabralo na lesenih klopeh, kjer je opaziti odtise čevljev. Tako vendarle ne gre, kot tudi to ne, da osnovnošolci v tem istem parku vpričo svojih učiteljic nemoteno trgajo cvetje. Ali ni nikogar, ki bi jih opozoril na nespametno početje?
Piko na i pa gotovo daje tale primer: delavci, ki skrbijo za vdrževanje mestnih ulic in parkov, so v bližini spomenika na Trgu zmage posadili 300 vrtnic. Kar čez noč jih je izginila skoraj tretjina. Materialna škoda je gotovo ogromna, toda splošni vtis ob pogledu na takšno razdejanje je še mnogo bolj boleč — očiten izraz kalne človeške miselnosti. In zgolj s tem Se ne bi smeli zadovoljiti! Ključnega pomena je namreč temeljna preobrazba človeške miselnosti, iz katere izhaja vse drugo, tudi največje, najbolj splošne stvari ravnanja ljudi. Mar ne?
Milan Jerše
BESEDA DVE 0.. .
MOSTAR — Ker se tudi naša šola imenuje Bratstvo in enotnost, smo se pred kratkim 3 učenci s tovarišico udeležili 18. srečanja osnovnih šol, ki nosijo to ime. V Mostarju smo se zbrali učenci iz različnih krajev Jugoslavije. Gostitelji so nas lepo sprejeli. Imeli smo skupno proslavo, ogledali smo si kulturnozgodovinske značilnosti mesta in okolice, se pogovarjati z borci bitke na Neretvi... Na tem srečanju smo zares utrjevali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. (MARIANA PUHAN, OŠ Bratstvo in enotnost, Prosenjakovci).
STROČJA VAS - V ponedeljek nas j^ obiskal znani ilustrator Božo Kos. Srečanje je bilo zame veliko doživetje. Razdelil nam je bralne značke in plakete, za konec pa je narisal dve risbi. Tudi pogovarjali smo se z njim. (SILVA KRANJC, 3. b, OŠ Stročja vas).
Pred dnevi je prišelv redakcijo Jože Osterc iz Veržeja in se pohvalil z nevsakdanjim ribiškim plenom. Ujel je 15-kilogramskega tolstobi-ka, dolgega 102 cm. Ribiči svojo srečo (pa tudi kaj znanja mora biti zraven) radi skrivajo, zato je Jože dejal, naj zapišemo, da je ribo ujel v gramozni jami pri Murski Soboti.Skrivnost je tudi vaba, s katero je tolstobika ujel — izdamo lahko le, da gre za rastlino.
bop
E?
obvarovanje lenobe. — Drugi dan zvežejo bolniku s kisom prepojeno cunjo, v bližino pa položijo rožni venec in blagoslovljeno vodo. Sledijo vizite sosedovih žensk, med katerimi stare privlečejo na dan vsakovrstna vraževerna sredstva in različne domače maže ter priporočajo, da jih bolnik uporabi. Ta voljno uboga vse nasvete, in ko se po prvih 24 urah ne počuti bolje, seže po drugem, tretjem itn. (Glej zgoraj poglavje IV).
Iz bojazni pred duhovnikom se varujejo, da bi bolnik umrl brez spovedi. Kakor gojijo do duhovnika največje zaupanje, tako ga pri priložnostnih obiskih bolnika sprašujejo, ali bo vendarle ozdravel ali bo moral umreti; kakor da bi bil duhovnik istočasno tudi zdravnik.
Ce se kak Crnčar” ali Porabec bori s smrtjo, zadoni v hiši in okrog nje silno objokovanje; prav tako naglo priteče skupaj množica žena in otrok in zapičijo svoje strme poglede v umirajočega, pri čemer pustijo solzam sočutja prosti tok in malo tudi molijo za dušo umirajočega. Stare ženske so najbolj zaposlene, lotevajo se ga z vodo Svetih treh kraljev, s katero umirajočega v začetku samo škropijo s pomočjo neke rastline po obrazu, kmalu zatem, ko oni že komaj diha, mu jo pa obilno zlivajo po obrazu in delajo po njem sem ter tja, tako da ubožec z v blagoslovljeni vodi okopanim obrazom stopi na oni svet.
Opombe:
84.	Mogoče je avtor z izrazom »botrevje«, ki ga je zapisal v v oklepaju skupaj z izrazom »botra« mislil na sorodstvo, ki nastaja iz botrovanja in ga danes imenujemo »botrina«.
85.	Vprašanje o tem, če imajo Prekmurci svoje plese, lahko obravnavamo tudi samo kot akademsko vprašanje, etnološko vprašanje, ki se omejuje na razglabljanje o samoniklosti etnične skupine. Je pa to bolj življenjsko vprašanje, kot je videti na prvi pogled, in pri tem bi se radi malo ustavili. Zato ker nam tako razmišljanje odpira širši smisel zanimanja za kulturno izročilo, za človeško in naravno kulturo.
Povezave, ki jih vpeljuje tako vprašanje, so zelo mno-gostranske: ali lahko na primer prekmurska športna moštva razvijejo samosvoje načine igre, če nimajo Prekmurci kot ljudstvo zavestno opredeljenega in sprejetega izvirnega plesnega gibanja.
Šport in ples sta dve obliki obvladovanja prostora v igri. Plesna igra, če gre seveda za ljudski ples, je prvinski in najbolj notranji izraz umeščanja telesa v okolje. Športna igra, ki jo določajo pravila igre, se po vsej verjetnosti najbolj razvije takrat, ko ujame naravni ritem okolja.
Ali torej lahko vsako ljudstvo enako uspešno deluje na športnem področju, ne glede, če se ozira na take izvorne pogoje ali ne?
Ali lahko vsako ljudstvo sprejme, če navedemo še drug primer, kakršnokoli obliko proizvajanja za tekočim trakom? Ali niso nekateri enolični gibi popolnoma v nasprotju z naravnimi predpostavkami tega ljudstva in pomenijo uničenje njegove istovetnosti na področju igranega gibanja. Itd.
86.	Ta podatek lahko govori v prid temu, da so imeli tudi posvetne pesmi.
87.	Prebivalci ob Črncu.
DVOJNA
MORALA DAJANJA POMOČI
Čeprav so v nekaterih regijah prekinili s tradicijo podeljevanja diplom zdravljenim alkoholikom za njihovo abstinenco, pa so jo v Prekmurju morali nehote, ker niso dobili zaprošenih diplom. Sprejemljiva bi bila mogoče druga obrazložitev, ne pa ta, ki so jo povedali zbranim zdravljenim alkoholikom na njihovi zadnji skupščini.
Doktor Rugelj ni poslal diplom zato, ker pomurski terapevti niso člani združenja »njegove« klinike, ampak združenja v okviru klinike v Mariboru. Verjetno res diploma sama po sebi posamezniku ne pomeni veliko in jo bodo — kot so povedali terapevti psihiatričnega oddelka iz Murske Sobote — nadomestili s kako drugo nagrado ali priznanjem, če bodo zdravljeni alkoholiki to želeli. Družbeno nesprejemljiva pa je ta »delitev vrha« in terapevtov, saj je cilj njihovega dela nedeljiv — pomagati človeku.
Je pa že tako, da se zakon odvisnosti ob pomoči izraža tudi tokrat. Pomoč, ki jo daje posameznik ali organizacija pomoči potrebnemu posamezniku ali organizaciji, ima dvojno razsežnost: bolj ali manj vpliva na stanje prizadetega, je pa tudi potrjevanje darovalca, dviga njegov družbgpi ugled in potrjuje njegovo delo in seveda organizacijo.
Če se družba zaveda resnosti tega družbeno^atološkega pojava — alkoholizma — in vseh njegovih posledic, ne more biti strpna do takih in podobnih samopotrjevanj, medsebojnih nepriznavanj in izključevanj.
Majda Horvat
STRAN 12
VESTNIK, 10. JUNIJA 1986
PEEDWAY
ŠPORT
ARTUR HORVAT REPUBLIŠKI PRVAK
Na stadionu Ilirije v Ljubljani je bila preteklo soboto tretja in hkrati zadnja dirka za republiško prvenstvo v speedwa-yu, na kateri je sodelovalo 15 tekmovalcev iz Ljubljane, Krškega, Lendave in Gornje Radgone. Največ uspeha je imel tokrat Lendavčan Čaba Lazar, ki je s 15 točkami zasedel prvo mesto pred klubskim kolegom Horvatom 13, Kocmutom iz Gornje Radgone 12, .. .Šimonka iz Lendave je bil z 8 točkami sedmi, Zamuda iz Gornje Radgone pa z 8 točkami osmi. Po treh dirkah je postal republiški Prvak Artur Horvat (Gorenje—Varstroj) s 40 točkami pred Albertom Kocmutom (gornja Radgona) 37 in Čabo Lazarjem (Gorenje-Varstroj) 36 točk. Šimonka (GV) je bil z 20 točkami osmi, Matjašec (GV) in Zamuda (GR) pa z 19 točkami na 10. do 13. mestu.
V nedeljo pa je bila v Ljubljani dirka za državno prvenstvo. Zmagal je Omerzel iz Krškega s 15 točkami, Horvat (Golenje- Varstroj) je bil s 13 točkami tretji, Kocmut (Gornja Radgona) z 10 točkami četrti. Lazar (GV) pa z 10 točkami sedmi.
JUDO
Uspela prireditev na Cankovi
Na Cankovi, v novem gasilskem domu in ob številnih gledalcih, je bil zadnji pozivni turnir Pomurja v judu. Sodelovalo je rekordno število tekmovalcev —74.
Končni rezultati — pionirji — do 32 kg: L Kavčič, 2. Pavlič, 3. Vehab (vsi MS) in Habjančič (Lj.); do 35 kg: 1. Cikajlo (MS), 2. Žbul (Ca.), 3. Kuplen (MS) in Romih (Ca.); do 38 kg: 1. Kolmanič (Lj.), 2. Bransberger (Ca.), 3. Prelog (Lj.) in Bagola (ca.); do 42 kg: 1. Zrna (Le.), 2. Smodiš, 3. Lovenjak in Nemec (vsi Ca.); do 46 kg: 1. Vrbančič (Lj.), 2. Erveš, 3. Štotl (oba Ca.) in Štajer (Ca.); do 52 kg: 1. Breznik (Le.), 2. Kos, 3. Šiška in Brozovič (vsi MS); do 58 kg: 1. Lešnjak (Le.), 2. Gjerkeš (Lj.), 3. Vehab in Pucko (oba MS); nad 58 kg: 1. Berden (MS), 2. Recek (Le.), 3. Rituper in Šadl (oba MS); Mladinci — do 53 kg: 1. breznik (Le.), 2. Vehab (MS), 3. Vrbančič(Lj.); do 57 kg: 1. Duh, 2. Veldin, 3. Muršič (vsi MS) in Lešnjak (Le.); do 62 kg: 1. Sadi (Ca.), 2. Kuzma (Ca.) in 3. Kulčar (Le.); do 65 kg: 1. Petkovič (Le), 2. Gomboc (Ca.), 3. S. Ortman in J. Oilman (oba Lj.); do 71 kg: 1. Vnuk (Le.), 2. Kavčič, 3. Meničanin in Šooš (vsi MS); do 78 kg: 1. Magdič (Lj.), 2. Krajačič (Le.); nad 78 kg: I. Kranjc (Lj.), 2. Viher (Lj.) in 3. Bagari (MS); absolutna kategorija: 1. Kavčič (MS), 2. Kranjc, 3. Magdič (oba Lj.) in Vnuk (Le.). Ekipni vrstni red: L Partizan Murska Sobota 358 točk, 2. Mladost Lendava 221, 3. Ljutomer 198 in 4. Canko-
va 129 točk.
T. K.
—HOKEJ NA TRAVI'------------------------
Mladinsko prvenstvo SFRJ
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti 24. mladinsko prvenstvo Jugoslavije v hokeju na travi. Organizator tekmovanja je Zveza za hokej na travi Slovenije. Sodelovali bodo prvaki Srbije, Vojvodine, Hrvaške in Slovenije. Našo republiko bo zastopala ekipa ABC Pomurke iz Murske Sobote. V tej konkurenci imajo hokejisti Lipovec tri državne naslove (1957,1971 in 1974). Upajmo, da se bo domača ekipa s tremi državnimi reprezentanti — Fujsom, Lenarčičem in Zelkom — tudi tokrat izkazala.	L. Z.
Lipovci prvi v Čepincih
V Čepincih je bil tradicionalni turnir v hokeju na travi, ki ga je pripravilo domače športno društvo. Med petimi ekipami so bili najuspešnejši Lipovčani, ki so v finalu premagali Mursko Soboto s 4:1 in igrali neodločeno s Svobodo 3:3. Neodločeno 1:1 pa sta igrali tudi Murska Sobota in Svoboda. V predtekmovanju so Lipovci premagali Čepince s 4:1, Svoboda pa PIC Maribor s 3:1. V borbi za četrto mesto so Čepinci premagali PIC Maribor s 6:0. Vrstni red: 1. Lipovci, 2. Svoboda (Ljubljana), 3. Murska Sobota, 4. Čepinci in 5. Pic Maribor.
—ROKOMET —------------ -----------------------
BeltinkaJv Reichenbach 31:18
V prijateljski mednarodni tekmi so rokometašice Beltinke v Beltincih premagale ekipo Tv Reichenbach iz ZR Nemčije. Najboljše strelke: M. Baša 8, Tkalec 7, Puklavec 6, N. Baša 5 za Beltinko ter Etzel 7, Be-jer 5 in Zimzer 3 za goste. Sodila sta J. in A. Vereš iz Bakovec.
-NOGOMET CRENSOVCI PRVIČ POMURSKI PRVAK
Nogometaši Črenšovec so v tekmovanju pomurske nogometne lige zasedli prvo mesto in osvojili naslov pomurskega
vat, ki sta žrtvovala veliko prostega časa.
Z osvojitvijo naslova pomurskega prvaka so si nogometaši
—Rji
prvaka. To je doslej največji uspeh nogometa v Črenšovcih, ki so ga dosegli s skupnim in prizadevnim delom. Zanj so prav gotovo najzaslužnejši igralci, ki so razen manjših spodrsljajev ves čas igrali zanesljivo in disciplinirano. Zasluge za uspeh pa imata tudi trener Zver in predsednik Hor-
SNL
Mura premagala
V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je Mura v Murski Soboti premagala ljubljansko Ilirijo s 3:2. Gole za Muro so dosegli: Konstantin Cener, Škaper in Cifer. Sodil je Turk s Ptuja. V zadnjem kolu igra Mura s Slovanom v Ljubljani.
Maribor	25 16 6	3 54:16 38
Triglav	25 16 3	6 51:40 35
Olimpija	24 14 4	6 40:20 32
Slovan	25 10 11	4 41:20 31
MURA	25 12 4	9 39:31 28
Rudar (Tr.)	25 11 6	.8 43:36 28
Rudar (TV)	25 8 8	9 28:30 24
Domžale	25 8 8	9 19:24 24
Kovinar	25 6 11	8 30:32 23
Vozila	25 6 10	9 31:39 22
Železničar	25 7 5	13 27:43 19
Kladivar	25 5 8	12 28:43 18
Ilirija	25 3 8	14 22:32 14
Aluminij	24 3 6	15 23:60 12
OČL -	- vzhod	
Končna lestvica Elkroj	22 15 5	2 64:24 35
Partizan	22 15 4	3 43:18 34
Dravinja	22 13 4	5 42:25 30
NAFTA /	12 12 3	7 50:37 27
Pekre	22 9 5	8 40:38 23
Šmartno	22 8 5	9 39:36 21
Fužinar	22 9 1	12 42:45 19
Brežice	22 7 3	12 18:40 17
Steklar	22 6 4	12 30:37 16
Proletarec	22 5 6	11 19:31 16
Ojstrica	22 6 4	12 23:40 16
Drava	22 2 6	14 22:60 10
MNL MS vzhod
Zaostala tekma			
Bratonci : Prosenjakovci 5:6 Končna lestvica			
Gančani	14	12 2	0 61:20 26
Vrelec	14	8 2	4 44:28 18
Bogojina	14	7 1	6 47:39 15
Selo	14	7 1	6 31:25 15
Prosenjak.	14	5 4	5 44:40 14
Križevci	14	4 1	9 23:52 9
Romali	14	3 2	9 28:51 8
Bratonci	14	.3 1	10 31:54 7
II. MNL MS — zahod
Zaostala tekma Hodoš : Grad Končna lestvica Cankova
Puconci Šalčovci
Hodoš Serdica Rogašovci Grad
—KARATE--------
5:1
12 8 0 4 34:21
12 7 2 3 37:30
12 7 0 5 31:24
12 5 2 5 29:32 12 3 3 6 17:22
12 3 3 6 22:28
12 3 2 7 22:35
16
16
14
12
9 '
9
8
Pjevič in Žibrat prva
V Križevcih pri Ljutomeru je bilo tekmovanje karateistov — pionirjev v katah in mladincev v borbah, ki ga je pripravila karate sekcija Ljutomer. Udeležili so se ga tekmovalci iz severovzhodnega dela-Slovenije. Od pomurskih tekmovalcev so se izkazali Bel-tinčani in Ljutomerčani. Pri starejših pionirjih je v katah zmagal Pjevič iz Beltinec, Ivanov iz Murske Sobote je bil četrti, pri mlajših pionirjih pa je čerto mesto zasedel Guzelj iz Ljutomera. V tekmovanju mladincev v borbah je zmagal Žibrat iz Ljutomera, Vučko pa si deli tretje in četrto
mesto.
R. Horvat
MALI NOGOMET
Zlata selekcija v Črenšovcih
V soboto, 21. t. m., bo v Črenšovcih gostovala Zlata selekcija Nedeljskega in odigrala tekmo v malem nogometu z obrtniki občine Lendava. V Zlati selekciji nastopajo znani športniki, kot so Bojan Križaj, Miro Cerar, Brane Oblak, Tone Fornezzi in drugi. Tekma, ki bo ob 16. uri na igrišču pri osnovni šoli, bo gotovo privlačna za gledalce.
Že nekaj časa se na raznih strelskih tekmovanjih uvelja-vljajo bratje Ljubo, Dušan in Sandi Špindler iz Ljutomera. To je gotovo redek primer, da so se vsi trije posvetili strelskemu športu, kjer dosegajo zavidanja vredne uspehe. Prav po njihovi zaslugi je strelska družina Ljutomer tudi dosegla vidne rezultate v prvi republiški strelski ligi, kjer so lani kot novinec edini predstavljali Pomurje v tem tekmovanju. Sicer pa poglejmo njihove rezultate v letošnji sezoni.
V ekipnem tekmovanju so v prvi republiški strelski ligi — vzhod, kjer so poleg njih sodelovali še F. Rubin, R. Kapun, S. Kapun in B. Filipič, zasedli peto mesto. Na tekmovanju ob praznovanju 60-letnice Mure so bili četrti, na tekmovanju ob dnevu mladosti in ob otvoritvi strelišča v Beltincih so bili dvakrat prvi, na tekmovanju ob otvoritvi strelišča v Sebeborcih pa tretji. Na republiškem strelskem tekmovanju za člane (Ljubo, Dušan Špindler in F. Rubin) so zasedli osmo, na državnem prvenstvu pa trinajsto mesto.
Med brati Špindler v posamični konkurenci je bil najuspešnejši Ljubo, ki je na repu-
ŠAH
Bratje Spindler odlični strelci
bliškem tekmovanju za zlato puščico med člani s 564 krogi zasedei tretje mesto. Sicer pa je v tekmovanju za zlato puščico postal družinski in občinski zmagovalec s 560 krogi. Med vidnejše uspehe, ki jih je dosegel Ljubo, sodijo tudi tretje mesto v republiški strelski ligi — vzhod (2605 krogov), tretje mesto na tekmovanju ob 30-le-tnici SD Boris Kidrič — Stavbar (280 krogov), zmagal pa je tudi na tekmovanju v občinski strelski ligi Ljutomer. Dušan je
zasedel tretje mesto v občinski strelski ligi in na občinskem tekmovanju za zlato puščico. Kot član prve ekipe SD Ljutomer pa je s svojimi dosežki veliko prispeval v dobri uvrstitvi ekipe na občinskem- in republiškem tekmovanju. Sandi je tekmoval kot mladinec in na republiškem tekmovanju zasedel šesto mesto s 367 krogi. Nastopal je tudi v članski ekipi Ljutomera in s svojimi rezultati prispeval k uspehu v republiški ligi.
Feri Maučec
Kovač in Logar
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za junij. Med 14 šahisti sta bila najuspešnejša Boris Kovač in Ciril Logar, ki si z 11 točkami delita prvo mesto. Sledijo: Alojz Kos 10,5, Danilo Hari 10, Kelemen 8, Rožman 7, Igor Kos 6, Stanko Kovač 5,5, Režonja in Benko po 5 točk.
Nočni turnir v Križevcih
TVD Partizan Križevci
P"
Ljutomeru organizira v soboto, 21. junija 1986, ob 20. uri na igrišču pri osnovni šoli nočni turnir v malem nogometu. Prve štiri ekipe bodo prejele lepe nagrade (50.000 din in odojek, 20.000 din in odojek, 10.000 din in polovico odojka ter polovico odojka). Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec,strelec, vratar in najbolj oddaljena ekipa. Prijave in žrebanje ekip bo uro pred tekmovanjem.
Šport v Radencih
Društvo za telesno vzgojo Partizan Radenci pripravlja v soboto, 21. t. m., ob 13. uri na nogometnem igrišču IGRE KRAJANOV s sodelovanjem Zlate selekcije Nedeljskega, plesne skupine Krik, in moped showa. Na sporedu bosta tudi nogometni tekmi debeli — suhi in majhne — velike. Vstopnino po 100 dinarjev bodo namenili za dograditev kirurgije v Rakičanu.
V sobot, 19. julija ob 8. uri pa prireja teniški klub Radenska odprto prvenstvo v tenisu. Prijave ‘ zbirajo do 17. julija (tel.
73-302).
D. Mauko
STRELSTVO
V PRVI REPUBLIŠKI LIGI DVE, V DRUGI PA PET EKIP
V novi tekmovalni sezoni bo Pomurje imelo dve ekipi v prvi republiški strelski ligi — Ljutomer in Noršinci — ter pet ekip v drugi republiški ligi: Mura in Panonija iz Murske Sobote, Koloman Flisar Tišina, Štefan Kovač Turnišče in Jovo Jurkovič Videm ob Ščavnici. To je doslej največja udeležba pomurskih ekip na republiškem tekmovanju, kar je gotovo rezultat pridnega dčla v nekaterih strelskih družinah.
SD Jezero Dobrovnik in Cimerman
V Čentibi je bilo odigrano peto in hkrati zadnje kolo tekmovanja v občinski ligi Lendava v streljanju z MK puško. Najuspešnejša je bila ekipa SD Jezero Dobrovnik s 792 krogi pred INA-Nafto 627 in Lendavo 573 krogov. Med posamezniki pa je zmagal Cimerman (Dob.) z 210 ~ krogi pred Vargo (Dob.) 204 in Kosijem (Le.) 193 krogov.
Končni vrstni red — ekipno: SD Jezero Dobrovnik 3762 krogov, SD Lendava I. 2333, SD Varstroj 2269, S Lendava II. 1317 in SD INA-Nafta 1309 krogov. Posamezno: Dezider Cimerman 1036, Štefan Leiter
947 in Andrej Varga (vsi Dobrovnik) 939 krogov.
D. C.
LETNE IGRE GRAFIČARJEV SLOVENIJE
NA IGRAH BO SODELOVALO 850 GRAFIČARJEV
V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, bodo v Murski Soboti v organizaciji ZGEP Pomurskega tiska 27. letne športne igre grafičarjev Slovenije. Na igrah bo sodelovalo okrog 850 tekmovalcev ali 147 ekip iz 20 delovnih organizacij grafične industrije. Tekmovali bodo v 13 športnih pahogah, tekmovanja pa bodo potekala v telovadnicah Mure, SŠC, oš I, Partizana in ESŠ v Murski Soboti, na nogometnih igriščih Mure in Rakičana in na kegljišču Jeruzalema v Ljutomeru. Slavnostna otvoritev iger bo v soboto ob 9. uri v TVD Partizan Murska Sobota, zaključek iger pa V nedeljo ob 13. uri v hotelu Diana v Murski Soboti.
POKAL BELTINCANOM
V Beltincih je bil tradicionalni odbojkarski turnir za pionirje in pionirke ter za pokal Radenske. Med štirimi ekipami pionirjev so zmagali Beltinci pred Slogo iz Murske Sobote, Cankovo in Partizanom Murska Sobota. Pri pionirkah pa je ekipa Beltinec premagala Puconce in zasedla prvo mesto.
Mladi odbojkarji iz Beltinec so sodelovali tudi na pionirskem turnirju v Šempetru, ki je bil posvečen občinskemu prazniku in dosegli lep uspeh. Med petimi ekipami so namreč zasedli prvo mesto.
PERSPEKTIVNA DIRKAČA
JANEZ STEFANEC IZ MURSKE SOBOTE -sodi med perspektivne dirkače cestnih hitrostnih moto dirk. To je že dokazal v letošnjem tekmovanju na republiškem in državnem prvenstvu, kjer je zasedel mesta pri samem vrhu. Tekmuje na motorju suzuki.
B. Hegediiš
• >-V.
STRAN 13
———0—

Črenšovec pridobili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v območno slovansko ligo — vzhod. V prvi tekmi so premagali Pesnico v Crenšov-cih s 3:2. Strelci golov so bili: Ternar, Fratar in Jaklin. V po-vratnern srečanju v Mariboru pa so izgubili z 0:3 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
NOGOMETNI TURNIR
ZMAGALA NAFTA
V okviru praznovanja 25-le-tnice NK Petišovci je bil nogometni turnir. Med petimi moštvi so imeli največ uspeha nogometaši Nafte, ki so v odločilnem srečanju premagali Beltinko z 1:0 in zasedli prvo mesto.
BENO ŠČAP IZ MURSKE SOBOTE - je perspektivni dirkač. To je že pokazal na letošnjih dirkah za republiško in državno prvenstvo v cestnih hitrostnih motornih dirkah. Na republiškem prvenstvu je bil v kategoriji do 750 ccm prvi, na državnem prvenstvu v Novem Sadu pa tretji. Je član MTC Radenci, vozi pa na motorju suzuki.
T. Kos
VESTNIK, 10. JUNIJA 1986
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Hudi prometna in delovna nesreča
Jože Kralj iz Bovec seje peljal s kolesom v Slamnjaku po klancu navzdol. V ostrem ovinku je zapeljal čez sredino vozišča pray v hipu, ko je nasproti pripeljal reševalni avto, ki ga je vozil Feliks Ritonja iz Precetinec. Ko je ta opazil kolesarja, se je umaknil na skrajni rob bankine in vozilo ustavil. Kolesar je treščil v levo kolo avtomobila in se hudo ranil. Reševalno vozilo ga je prepeljalo v bolnico, kjer je po dveh urah umrl. Star je bil 74 let.
Po regionalni cesti Murska Sobota—Martjanci se je peljal Štefan Špilak iz Puconec. V bližini
stavbe Cestnega podjetja je začel prehitevati osebni avto, čeprav mu je nasproti pripeljal drugi osebni avto, ki ga je vozil Jože Lagoši iz Rakičana, zato sta čelno trčila. Škoda znaša kar milijon 500 tisoč dinarjev.
11. junija se je zgodila na ekonomski enoti tozda Poljedelstvo in govedoreja v Žitkovcih huda delovna nezgoda. Traktorist Anton Bukovec, ki je peljal traktor v garažo (maloprej je pripeljal prikolico sena), je naletel na Karla Franca iz Zitkovec, ki je prišel izza druge prikolice. Le-ta je dobil hude poškodbe po le-
RIMAT
PRIMAT
TKO PRIMAT, n.sol.o., MARIBOR
Tozd Skladiščna oprema, n.sol.o., Lendava, Kolodvorska 43 Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	Opravljanje ključavničarskih del (4 delavci)
Pogoji:
— šola za KV delavce — KV ključavničar
— od 1 do 3 let delovnih izkušenj
2.	Struženje (4 delavci)
Pogoji:
— šola za KV delavce — KV strugar
— od 1 do 3 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Rok prijave je 8 dni. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih se pošljejo na naslov: Primat — tozd Skladiščna oprema, 69220 Lendava, Kolodvorska 43.
Na podlagi sklepa delavskega sveta Slovenijales, Ll Platana, tozd Ledava Murska Sobota, razpisujemo naslednja dela in naloge
VODJA FINANČNO-RAČUNO-
VODSKE SLUŽBE *
! za nedoločen čas
j Kandidatfmorajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
— končana visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
— končana srednja ekonomska šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Pisne vloge s priloženimi dokazili pošljite na Delavski svet tozda Ledava M. Sobota najkasneje v 8 dneh od objave.

MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
Delavski sveti ABC POMURKE — Mesna industrija na osnovi določil Statuta delovne organizacije in Statutov temeljnih organizacij
RAZPISUJEJO:
1.	Pomočnika direktorja delovne organizacije za proizvodnjo
Poleg z zakonom določenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba živilškotehnološke ali veterinarske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
2.	Vodjo tozda TRGOVINA
Poleg z zakonom določenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, veterinarske ali ži-vilskotehnološke smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
3.	Vodjo tozda TRANSPORT
Poleg z zakonom določenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba prometne, strojne ali ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
4.	Vodjo tozda DRUŽBENA PREHRANA
Poleg z zakonom določenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo 'zobrazbo gostinske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh na našlov:
ABC POMURKA — Mesna industrija
Bijedičeva 11	'	,
69000 MURSKA SOBOTA
Splošno-kadrovska služba	.	v
vem golenu, verjetno pa še kje drugje, saj je žez štiri dni umrl.
Miličniki z oddelka milice v Gornjih Petrovcih so zvedeli, da je Ludvik Čahuk iz Križevec v Prekmurju poškodovan. Rane naj bi mu povzročila neznana oseba, ki je nanj streljala. To je povedal tudi poškodovani. Dejal je, da je šel ponoči ob pol enajstih pogledat, če je okrog hiše
vse v redu, pa tudi kakih 35 metrov od hiše je stopil. Tedaj pa je nekdo dvakrat ustrelil in ga ranil v roko (osem centimetrov pod ramenom), zaradi česar se 15 minut ni mogel ganiti. Miličniki in drugi delavci organov za notranje zadeve zdaj, skušajo ugotoviti, ali je bilo dejansko tako ali pa kako drugače.
Š. S .
Lovske družine za kirurgijo
Velika so prizadevanja vseh Pomurcev, da bi dokončali kirurški blok v Murski Soboti. Svoj delež prispevajo posamično, v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih pa tudi društvih.
Tudi lovske družine Pomurja so se odločile, da prispevajo svoj delež. Osemindvajset družin je zbralo kar pet milijonov in šeststo oseminosemdeset tisoč dinarjev. Lovska družina Petišovci je zbrala 110 tisoč dinarjev, Dolina 250 tisoč, Brezovci 150 tisoč, Bogojina 300 tisoč, Pečarovci 70 tisoč, Dobrovnik 800 tisoč, Prosenjakovci 200 tisoč, Ivanovci 300 tisoč, Mlajtinci 200 tisoč, Grad-Kzma 100 tisoč, Lendava 150 tisoč, Moravci 150 tisoč, Rogašovci 90 tisoč, lovska družina Križevci v Prekmurju 260 tisoč, Tišina 500 tisoč, Renkovci 75 tisoč, Murska Sobota 500 tisoč, Radovci 250 tisoč, Radenci 100 tisoč, Gornja Radgona 200 tisoč, Videm 10 tisoč, Cankova 200 tisoč, Ljutomer 200 tisoč, Bučkovci 93 tisoč, Križevci pri Ljutomeru 1 JO tisoč, Negova 50 tisoč, in lovska družina Velika Polana 80 tisoč dinarjev.
Med naštetimi, ki so prispevali za dokončanje kirurgije, pa ni Zavoda za gojitev divjadi Fazan iz Beltinec in Gojitvenega lovišča Kompas Ljubljana iz Petrovec.
V
Se za kirurgijo
Na nedavni razširjeni seji KK SZDL Beltinci so razpravljali uresničevanju nalog v letošnjem letu, obravnavali in sprejeli program dela in obravnavali gradivo za občinsko konferenco SZDL.
Veliko pozornosti so namenili aktivnosti pri delegatskih — skupščinskih volitvah, z nekaterimi predlogi za dopolnitev volilnega sistema, predvsem v zvezi s kandidiranjem v prihodnje. Dogovorili so se tudi o dodatnem zbiranju sredstev za kirurgijo, kar bodo opravili še ta mesec. Precej pozornosti so namenili obeleževanju praznikov in kulturnim prireditvam v krajevni skupnosti. V ta namen so sprejeli program dela za dostojno pripravo praznovanja 4. in 22. julija in 100-letnice delovanja gasilskega društva Beltinci. Beseda je stekla tudi o letošnjem folklornem fe-
stivalu, ki bo vsebinsko bogatejši in dobiva širši pomen. A H
čuvajte živila prihranite energijo podaljšajte živ. dobo
ZAMRZOVALNIKU
Po najnovejši tehnologi-ji in. z najboljšimi mate-, riali iz uvoza niu bomo ob vaši prisotnosti v vašem domu naredili novo izolacijo s triletno garancijo.
Okvare;
če zamrzoval n; k toči ali. iedeni z zunanje strani.
IMP "PANONIJA" Industrija kmetijske mehanizacije in montaže, Murska Sobota, n. sol. o.
IMP — PANONIJA, Industrija kmetijske mehanizacije in montaže, Murska Sobota, Bjedičeva 1 — 3 razpisuje javno dražbo
za prodajo osnovnega sredstva, ki bo 24. junija 1986 ob 10.00 v podjetju PANONIJA, Murska Sobota, Bjedičeva 1:
izklicna cena
— Knjižni stroj DARO 1750 s čitalnikom	700.000,00 din
Ogled je možen na dan dražbe in dan pred njo.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Delavski svet IMP — PANONIJA, Industrija kmetijske mehanizacije in montaže, Murska Sobota, Bjedičeva 1 —3
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
1. POMOČNIK GLAVNEGA
DIREKTORJA
Pogoji:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojnotehnične, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih nalogah
— da ima ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti
— da aktivno obvlada svetovni jezik
Kandidati ža razpisana dela in naloge naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi, kadrov-sko-splošni službi IMP — PANONIJA, Murska Sobota, Bjedičeva 1 — 3, z oznako »za razpisno komisijo«;
O izbiri bomo obvestili kandidaten 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Osnovna šola
IVAN CANKAR
Bogojina
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge:
- učitelja MATEMATIKE, PRU
— učitelja TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU
— učitelja GLASBENE VZGOJE s polovično delovno obveznostjo, PRU
Na voljo je družinsko stanovanje.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa.
DO ELEMENT GORNJA RADGONA
TOZD KOMUNALA, Trate 7
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo traktorja FIAT-ŠTORE TYP 404, letnik izdelave 1981, za izklicno ceno 700.000.— din.
Javna dražba bo v petek, 27. 6. 1986, ob 10. uri na dvorišču tozda Komunala v Gornji Radgoni, Trate 7.
Traktor je potreben popravila.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Ogled traktorja je možen na dan dražbe od 7. ure.
DRAŽBENI RAZGLAS
Dne 30. 6. 1986 ob 12. uri se bo pri Temeljnem sodišču v M. Soboti, enota v M. Soboti, v sobi štev. 12 prodajal osebni avtomobil znamke MERCEDES BENZ, tip 123 D — 200 D (dizel), leto izdelave 1979, za cenilno vrednost 1.310.000,— din, v katero niso všteti carina in republiški ter zvezni prometni davek.
Delavski svet Skupne strokovne službe sisov družbenih dejavnosti občine Murska Sobota razpisuje po 33. členu Statuta dela in naloge
vodje računovodskega sektorja.
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka ali višja ekonomska izobrazba finančne stroke, — najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Za navedena dela in naloge veljajo posebna pooblastila in odgovornosti in so razpisana za štiriletni mandat.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Skupno strokovno službo sisov družbenih dejavnosti občine Murska Sobota, Titova 24, z oznako »prijava na razpis«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu delavskega sveta.
gorenje i
Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge
- REFERENT SPREJEMA REKLAMACIJ
v SE Murska Sobota
(delovno razmerje za določen čas 6 mesecev)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— administrator ali trgovec, v. an
IV. stopnja izobrazbe (lahko pripravnik)
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na-naslov:
Sozd Gorenje, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, kadrovski oddelek, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE.
Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tistih, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo.
STRAN 14
VESTNIK, 19. JUNIJA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 19. junija 1986	Št.: 19
URADNE OBJAVE
OBČINSKIH SKUP ŠČ1N: GORNJA RAD GONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MUR SKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
Vsebina
168.	Sklep o določitvi krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine M. Sobota
169.	Sklep o določitvi člana izvršnega sveta, ki bo vodil Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine M. Sobota
170.	Sklep o ugotovitvi, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine M. Sobota sklenjen
171.	Ugotovitveni sklep o sprejetju Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občine M. Sobota za obdobje 1986-1990
172.	Odredba o javni razgnitvi ureditvenega načrta za rekreacijski center »Kamešnica« ob Bakovski cesti
173.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
174.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih piana občinske skupnosti socialnega skrbstva G. Radgona za obdobje 1986—1990
175.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti G. Radgona za obdobje 1986-1990
176.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva G. Radgona za obdobje 1986—1990
177.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
178.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti G. Radgona za obdobje 1986—1990
179.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti G. Radgona za obdobje 1986-1990
180.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesno-kulturne skupnsoti občine G. Radgona za obdobje 1986—1990
181.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejet
182.	Sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990
183.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer za obdobje 1986—1990
184.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana OKS Ljutomer za obdobje 1986—1990
185.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana OTKS Ljutomer za obdobje 1986—1990 in sredstvih za realizacijo programiranih nalog.
186.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS Ljutomer za obdobje 1986—1990
187.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer za obdobje 1986-1990
188.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer za obdobje 1986-1990
189.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja TOZD oziroma OZD na ravni Pomurja za obdobje 1986—1990 v občini Ljutomer
190.	Ugotovitveni sklep o samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Ljutomer
191.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj v prvih treh mesecih leta 1986 in globalnih gospodarskih gibanjih v letu 1985 ter uresničevanju usmeritev razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1985 v občini M. Sobota
STRAN 15 VESTNIK, 19. JUNIJA 1986
168
Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota in določil 2. odstavka 3. člena odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 25/81, in 31/85) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela,. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 29. 5. 1986 sprejela naslednji
SKLEP o določitvi krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota
Kriterije za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma območij izpolnjujejo v občini Murska Sobota naslednje krajevne skupnosti in naselja:	f
—	Krajevna skupnost BODONCI z vsemi naselji;
—	'v Krajevni skupnosti BOGOJINA naselje Bukovnica;
—	v Krajevni skupnosti CANKOVA naselja: Domajinci, Gerlin-ci, Gornji Črnci, Krašči in Topolovci;
—	Krajevna skupnost ČEPINCI z vsemi naselji;.
—	v Krajevni skupnosti GORNJI PETROVCI naselja: Adrijan-či, Boreča, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulin-ci in Ženavlje;
—	v Krajevni skupnosti GRAD naselja: Grad, Dolnji Slaveči, Kovačevci, Kruplivnik, Radovci in Vidonci;
—	Krajevna skupnost HODOŠ z Obema naseljema;
—	Krajevna skupnost KRIŽEVCI z vsemi naselji;
—	Krajevna skupnost KUZMA z vsemi naselji;
—	v Krajevni skupnosti MAČKOVCI naselja: Kuštanovci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Prosečka vas;
—	v Krajevni skupnosti MARTJANCI naselje Krnci;
—	Krajevna skupnost PERTOČA z vsemi naselji;
—	v Krajevni skupnosti PROSENJAKOVCI naselja: Čikečka( vas, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče;
—	v Krajevni skupnosti PUCONCI naselje Bokrači;
—	Krajevna skupnost RATKOVCI z vsemi naselji;
—	v Krajevni skupnosti ROGAŠOVCI naselja: Nuskova, Oci-nje, Serdica in Sotina;
—	v Krajevni skupnosti SELO-FOKOVCI naselje Selo;
—	Krajevna skupnost ŠALOVCI z vsemi naselji;
—	v Krajevni skupnosti TEŠANOVCI naselje Vučja gomila;
—	v Krajevni skupnosti ZENKOVCI naselje Beznovci.
Številka: 025-2/.85-5
Murska Sobota; 29. april 1986
Predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, dipl, oec., I. r.
169
Na podlagi 165. in 233. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP o določitvi člana izvršnega sveta, ki bo vodil Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine M. Sobota
I.
Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota bo kot predsednik vodil tov. Ervin PITZ, član izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 021-6/86-1
V Murski Soboti, 29. maja 1986
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej Gerenčer
170
Na podlagi 17. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota sta zbora skupščine Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota na seji dne 16. L 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota sklenjen.
I.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota sklenjen, ker ga je sprejela večina ustanoviteljic oz. udeležencev.
II.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Predsednik skupščine
SIS za cestno in komunalno dejavnost občine M. Sobota Viktor Vrečič, 1. r.
171
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Murska Sobota je na svoji 1. seji dne 9. maja 1986 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP
1.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Murska Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 sprejela večina udeležencev in je s tem postal za vse podpisnike veljaven.
2.
Podpisniki tega sporazuma bodo združevali sredstva za financiranje nalog SLO in DS, ki so skupnega pomena na ravni občine in za delno financiranje nalog SLO in DS v krajevnih skupnostih.
3.
Na podlagi določil samoupravnega sporazuma združujejo udeleženci sporazuma sredstva po naslednjih osnovah in merilih:
—	Skupščina občine Murska Sobota iz proračuna občine;
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, delovne skupnosti drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter delovne skupnosti državnih organov — plačujejo prispevek za SLO in DS v višini 0,22 % iz dohodka. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek za tekoče leto zaposlenih delavcev;
—	temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti samoupravnih organizacij in skupnosti s sedežem izven območja občine Murska Sobota, katerih poslovne enote se nahajajo na območju občine Murska Sobota, plačujejo za delavce, zaposlene v poslovnih enotah, v višini 0,22 % iz dohodka. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek za tekoče leto delavcev, zaposlenih, v poslovnih enotah;
—	delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, plačujejo iz dohodka po stopnji 0,22 % od osnove, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter od osebnih dohodkov pri njih zaposlenih delavcev.
4.
Višina prispevne stopnje za izvajanje skupnih in širših nalog SLO in DS v občini se bo v naslednjih letih srednjeročnega obdobja 1986—1990 postopno povečevala in dogovarjala za Vsako leto posebej v skladu z gospodarsko močjo občine in širših družbenih usmeritev.
5.
Prispevek se obračunava in plačuje mesečno oziroma ob izplačilu osebnega dohodka in ob odmeri akontacij za obrtnike.
Udeleženci plačujejo v letu 1986 prispevek na žiro račun: 51900-842-035-6420 — gospodarstvo, 51900-842-035-6441 — negospodarstvo, 51900-842-035-64-217 - obrtniki -
Sklad za financiranje potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občine Murska Sobota.
6.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od L maja 1986 dalje.
Številka: 402-12/86-1
Datum: 14. 05. 1986
Predsednik
Sveta za SLO in DS Andrej GERENČER -
172
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. 5. 1986, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi ureditvenega načrta, za rekreacijski center »Kamešni-ca« ob Bakovski cesti
L
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za rekreacijski center »Kamešnica« ob Bakovski cesti, projekt štev. 7/86-UN/S, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota.
II.
Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen v izložbi zgradbe Skupščine občine Murska Sobota (Titova ulica) in v Kulturnem centru v Murski Soboti.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije, organi in skupnosti pripombe k osnutku ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Ulica Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-2/86-4
M. Sobota, dne 13. 5. 1986
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, 1. r.
173
Na podlagi 18. člena Statuta Občinske skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona, je Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona na seji dne 29/5-1986 sprejela
SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona za obdobje 1986—1990.
1.
Skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev sporazuma.
Stevilka: 474/86
Datum: 29. maja 1986.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE: Bojan BRUMEC, L r.
174
Na podlagi 45. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. maja sprejela
SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev sporazuma.
Številka: 21/85
V Gornji Radgoni, dne 28. maja 1986.
PREDSEDNICA
SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI
SOCIAL. SKRBSTVA: LEPOŠA Alojzija
STRAN 16 VESTNIK. 19 junija ton«
175
Na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti G., Radgona za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Gor. Radgona na seji dne 29. 5. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Gor.'Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev sporazuma.
ŠTEVILKA: 01/1-21/45-1986
DATUM: 29. 5. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI: ŽALODEC Štefan
STRAN 16 VESTNIK, 19. JUNIJA 1986
176
Na podlagi 28. člena statuta Skupnosti otroškega varstva Gornja Radgona, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva Gornja Radgona na skupni seji dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Gornja Radgona za obdobje 1986-1990.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Gornja Radgona ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev sporazuma.
Številka: 16/86
V Gornji Radgoni, dne 29. maja 1986.
PREDSEDNICA
SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA: Rajk Milena, ekonomist
177'
Na osnovi 13. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 28. maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1.
Skupščina Občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen.
2.
Na osnovi podpisanih pristopnih izjav ugotavljamo, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 podpisalo 79 % udeležencev.
3.
Podpisane pristopne izjave k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 se hranijo in so na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Gornja Radgona, Partizanska c. 25/11, 69250 Gornja Radgona.
ŠTEVILKA: 20/86-2
DATUM: 28. 05. 1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE:
Mira MARKO
178
Na osnovi 11. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Gornja Radgona na svoji seji, dne 6. junija 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1.
Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Gornja Radgona ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen.
2.
Na osnovi podpisnih pristopnih izjav ugotavljamo, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti: Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 podpisalo 79 % udeležencev.
3.
Podpisane pristopne izjave k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 se hranijo in šo na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti, Partizanska c. . 25/11, 69250 Gornja Radgona.
ŠTEVILKA: 17/86-3
DATUM: 06. 06. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Ivan ZABAVNIK 179
Na osnovi 17. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
L
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona ugotavlja, daje Samoupravni sporazum o temeljih plana OIS Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen.
2.
Na osnovi podpisanih pristopnih izjav ugotavljamo, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 podpisalo 79 % udeležencev.
3.
Podpisane izjave k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 se hranijo in so na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti, Partizanska c. 25/11, 69250 Gornja Radgona.
ŠTEVILKA: 19/86-5
DATUM: 28. 05. 1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Melita BAKRAČEVIČ
180
Na podlagi 15. člena SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA OTKS OBČINE GORNJA RADGONA V OBDOBJU 1986—1990 je skupščina Občinske telesno-kulturne skupno sti Gor. Radgona, na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 27. maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
L
Skupščina Občinske telesno-kulturne skupnosti občine Gor Radgona ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana . OTKS občine Gor. Radgona v obdobju 1986—1990 sklenjen.
2.
Na podlagi podpisanih pristopnih izjav ugotavljamo, daje SaS o temeljih plana OTKS občine Gor. Radgona v obdobju 1986—1990 podpisalo 71 % udeležencev.
3.
Podpisane pristopne izjave se hranijo in so na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine . Gor. Radgona.
Gor. Radgona, 27/5-1986
Predsednik skupščine
OTKS: Tone ŽNIDARIČ
181
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer je na svoj; 24. redni seji, dne 26. 3. 1986 na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejela
sklep: s katerim ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejet.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti J-jutamer je na podlagi podpisanih pristopnih izjav ugotovila, daje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer pristopilo več kot 2/3 delavcev uporabnikov in izvajalcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, da je
s tem samoupravni sporazum veljaven in se uporablja od 1. 1. 1986 dalje.
Štev.: 107/86-1-3/2
Datum: maj 1986
Predsednik skupščine OZS
Vlado FERENC, 1. r.
182
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer je na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 31.3. 1986 na osnovi 39. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejela
SKLEP o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer ugotavlja na podlagi podpisanih pristojnih izjav, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 pristopilo več kot 2/3 delavcev uporabnikov in izvajalčev, zaposlenih v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih.
S tem je samoupravni sporazum veljaven.
Štev.: 64/86—2—3/2
Datum: 28. 5. 1986
Predsednik skupščine OIS
Janez KUHAR, 1. r.
183
Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer je na skupni seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov dne 10. 4. 1986 na osnovi določil 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejela
SKLEP o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer za obdobje 1986—1990
Ugotavlja se, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer za obdobje 1986—1990 pristopilo več kot 2/3 delavcev uporabnikov in izvajalcev zaposlenih v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih.
S tem je samoupravni sporazum veljaven.
Štev.: 33/86-3-3/2
Datum: 28. 5. 1986
Predsednica skupščine OSOV
Majda KRISTL, 1. r.
184
Skupščina občinske kulturne skupnosti Ljutomer je na osnovi določil 7. in 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejela na seji skupščine dne 25. 3. 1986
SKLEP o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana OKS Ljutomer za obdobje 1986—1990 in sredstvih za realizacijo programa.
Skupščina občinske kulturne skupnosti Ljutomer je na zgoraj navedeni seji ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana OKS Ljutomer sprejela večina udeležencev — podpisnikov. S tem je v skladu s citiranim 19. členom samoupravni sporazum o temeljih plana OKS Ljutomer za obdobje 1986—1990 veljaven.
Štev.: 43/86-6-3/2
Datum: 30. 5. 1986
Predsednik skupščine
Vera BENKO, 1. r.
185
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer je na osnovi določil 4. in 17. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejela na seji skupščine, ki je bila 24. 3. 1986
SKLEP o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana OTKS Ljutomer za obdobje 1986—1990 in sredstvih za realizacijo programiranih nalog.
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer je na zgoraj navedeni seji ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana OTKS Ljutomer sprejela večinas udeležencev, zato je samoupravni sporazum o temeljih plana OTKS Ljutomer za obdobje 1986—1990 veljaven.
Štev.: 31/86-7-3/2
Datum: 30. 5. 1986.
Predsednik skupščine Rajko Mlinarič Rajko MLINARIČ, 1. r .
- 186
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer je na osnovi določil 5. in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1986—1990 sprejela na seji skupščine, ki je bila 25. 3. 1986.
SKLEP o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS Ljutomer za obdobje 1986—1990 in sredstvih za realizacijo programiranih nalog.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer je na zgoraj navedeni seji ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana ORS Ljutomer sprejela večina udeležencev, zato je samoupravni sporazum o temeljih plana ORS Ljutomer za obdobje 1986—1990 veljaven.
Štev.: 28/86-8-3/2
Datum: 30. 5. 1986
Predsednik skupščine Cveto KRIŽANIČ, 1. r.
187
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer je na svoji 17. redni seji dne 8. 4. 1986 na osnovi 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer za obdobje 1986—1990 in na osnovi prispelih pristopnih izjav sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP: Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer za obdobje 1986—1990 je sprejet.
K samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer za obdobje 1986—1990 je pristopilo 75 % udeležencev, to je večina udeležencev.
Ljutomer, maj 1986
Predsednik skupščine OSZZ Anton JURŠA, 1. r.
188
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer je na svoji 1. redni seji, dne 23. 4. 1986 na osnovi 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer za obdobje 1986—1990 in na osnovi prispelih pristopnih izjav sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer za obdobje 1986—1990 je sprejet.
K samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer za obdobje 1986—1990 je pristopilo 75 % udeležencev, to je več od dveh tretjin udeležencev.
Ljutomer, maj 1986
Predsednik skupščine OSSS
Zlatko ZDOVC, 1. r.
189
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer je na svoji 17. redni seji, dne 8. 4. 1986 na osnovi 8. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja TOZD oziroma OZD na ravni Pomurja za obdobje 1986—1990 in na osnovi prispelih pristopnih izjav sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP: samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja TOZD oziroma OZD na ravni Pomurja za obdobje 1986—1990 je v občini Ljutomer sprejet.
K samoupravnemu sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja TOZD oziroma OZD na ravni Pomurja za obdobje 1986—1990 je v občini Ljutomer pristopilo več od treh četrtin zaposlenih ali 77,3 %.
Ljutomer, maj 1986
Predsednik skupščine OSZZ Anton JURŠA, 1. r.
190
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer je na svoji 17. redni seji, dne 8. 4. 1986 na osnovi 58. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Ljutomer in na osnovi prispelih pristopnih izjav sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP:
Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Ljutomer je sprejet
K samoupravnemu sporazumu o štipendiranju v občini Ljutomer je pristopilo 77,2 % udeležencev.
Ljutomer, dne 29. 5. 1986
Predsednik skupščine OSZZ
Anton JURŠA, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 20. do 26. junija
peteC
-   — — — -  	.....aMau.,,*-,. ..	 •  ' ' :
SOBOTA NEDEUA Z’POKEDEUEKTOREK
K
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
----1	RADIO	1 RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA '
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKAS0B0TA
16.00 Glasbena oddaja.
16.30 Aktualno danes (mladinska rubrika, Kam konec tedna). 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Glasbena oddaja.
16.30 Aktualno danes (sobotna reportaža, IZU).
18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
11.00 Na pomurskem valu. 12.00 Osrednja madžarska oddaja. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, kmetijska, humor). 14.30 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno danes (šport). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Vrtiljak popevkarskih novosti. 16.30 Aktualno danes (Pogovor v živo, Predstavljamo vam). 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Iz domačega glasbenega arhiva. 16.30 Aktualno danes (Gospodarska tema, Iz delegatskih klopi). 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Jazz, jazz. 16.30 Aktualno danes (Kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja). 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Tednik (do 9.55). 16.30 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Beli delfin, 12. del francoske risane nadaljevanke. 17.45 Flipper, 7. del ameri-š>'e nanizanke. 18.15 Šola plavanja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Amazonka: Calypso odpluje proti Amazonki, 1. del angleške dokumentarne serije. 20.35 Bergerac, 10. del angleške nanizanke. 21.35 Tv dnevnik. 21.50 Moj fant, angleški film.
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dempsey in Macepeace, 21.00 Diskretni šarm norosti (zabavna oddaja), 21.45 Dnevnik, 22.00 V petek ob 10 uri, 23.30 Program plus.
. 8.00 Poročila. 8.05 Žiga žaga. 8.25 Na črko, na črko, 8. del nanizanke tv Beograd. 8.55 O kamenčku, fižolčku in slamici. 9.10 Oblaček-pohajaček, 4. oddaja. 9.25 Slovenske ljudske pravljice: Ptičje srce in glava. 9.40 Ta čudoviti notni svet, 4. oddaja tv Sarajevo. 10.40 MPZ Zagorje 84, 12. oddaja. 11.10 Amazonka: Calypso odpluje proti Amazonki, ponovitev. 11.35 Poročila. Poročila. Serjoža, sovjetski mladinski film. Šport. 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. V šesti prestavi. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Guadalajara: SP v nogometu — četrt finale — 5:6, prenos. 21.50 Zrcalo tedna. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Plavolasec z enim črnim čevljem, francoski film. 23.50—01.45/50' Monterrey: SP v nogometu — četrt finale — 7:8, prenos.
OPOMBA:
... Maribor: Finale jugoslovanskega pokala v atletiki. 17.10—18.30 Zaječar: Rokomet (ž) — Jugoslavi-ja:NDR.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
I TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 Tv v šoli. 10.30 Ponovitve. 13.05 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Akti X, Y — nerešeno. 21.20 Šport. 21.50 Lede-nomrzli molk (film). 23.30 Dnevi elektronske in računalniške kulture. 0.15 Akti X, Y — nerešeno.
Prvi program
13.35 Sedem tv dni, 13.55 Otroški in mladinski spored, 17.10 Rokomet Jugoslavija—NDR, 18.30 Prisrčno vaši, 19,15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nogomet, 21.45 Dnevnik, 22.10 Osumljeni (film), 23.35 Mali koncert, 23.55 Nogomet.
Drugi program
16.20 Poldark. 17.10 Zgodovina pomorstva. 18.00 Tednik. 18.30 Naša mala farma. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Videonale. 20.30 Noč poletne glasbe.
/O ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.00 Upokojenski dopoldan. 16.45 Poročila. 17.15 Beseda da besedo, jezikovne uganke. 18.00 Okno, spored notranjepolitičnega uredništva. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.20 Mednarodni studio. 22.25 50 minut v klubu Havana, skupni ku-bansko-madžarski spored. 23.15 TV dnevnik.
8.50 Poročila. Otroška matineja. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Pevski tabor 86 — Šentvid pri Stični. 13.30 Poročila (do 13.35). 14.55 Očarljiva idiotka, francoski film (čb). 16.40 Poročila. 16.45 Goli sveta — ponovitev. 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, potrošniška porota. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Ciudad de Mexico: SP v
nogometu
četrtfinale
1:2, prenos. 21.45 Posladka-qa vodica, 2. del nadaljevanke tv Novi Sad. 22.40 Poročila. 22.55 Športni pregled. 23.25 Jugoslovanski pokal v atletiki, reportaža iz Maribora. 23.50—01.45/50 Puebla: Sp v nogometu — četrtfinale — 3:4, prenos.
Oddajniki II. TV mreže:
10.55.....: Veliki ljudski zbor ob 50-letnici Belveder-skih demonstracij, prenos (do 12.00).
9.20 Zrcalo tedna. 9.40 Holandec, dokumentarna oddaja. 10.30 Goli sveta (do 10.45). 15.45-23.10 Teletekst RTV Ljubljana. .16.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.10 Goli sveta — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Zvončar. 17.45 Na črko, na črko, 9. del nanizanke TV Beograd. 18.15 Jazz festival — Bled 86, reportaža. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 N. Cato: Vse reke tečejo, 2. del avstralske nadaljevanke. 21.05 Omizje. 23.05 Poročila.
9.00 Računalniški informacijski sistemi, 3. oddaja. 9.35 Poklici v PTT. 10.05 Arhitektura, 3. oddaja (do 10.30). 15.50 Tv mozaik — šolska Tv, ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Ta čudoviti notni svet, 6. oddaja Tv Sarajevo. 18.30 Kako nastane knjiga. 18.50 Risanka. 19.00 Danes, Zasavski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Hvala, gospodična Jonesova, angleška drama 21.05 Koncert iz Postojnske jame. 22.05 Tv dnevnik.
TV ZAGREB
| TVZAGREB
TV AVSTRIJA J
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Ponovitve. 13.00 Poroči|a. 14.35 Otroški in mladinski spored. 18.00 Tedenski tv spored. 18.25 Dunajske anekdote in glasba. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mamljivi trezor (film). 22.00 Video — umetnine.
14.35 Tedenski tv spored. 15.00 Coppelia (balet). 16.20 Sto mojstrovin. 16.30 Računalniški tečaj. 17.00 Divje poti. 17.45 Kdo me hoče?. 18.00 Pan-optikum. 18.25 Šport. 19.00 Filmske novitete. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Nogomet. 22.00 Vrag iz divjine (film). 23.40 Nogomet.
Prvi program
14.00 Otroški in mladinski spored, 16.10 Nogomet, 17.40 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Najlepši dnevi življenja Ivana Kiseka, 21.05 Mali koncert, 21.20 Knjige, 21.50 Poldnevniki, 22.20 Dnevnik, 22.40 Program plus.
Oddajniki II. TV' mreže:
15.00 Želeli ste, poglejte. 15.30 Poročila. 15.40 Glasbena oddaja. 16.25 Zgodovina letalstva. 17.40 Tv dnevnik. 18.00 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 18.30 Mostovi —Hidak- (samo za Lj 2). 19.00 Ljubitelji narave, poljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja. 20.55 Poročila.
9.50 Poročila. 9.55 Beograd: 13. kongres ZKJ, prenos 1. plenarnega zasedanja (do 14.00), v odmoru glasbena oddaja. 16.55 Poročila. 17.00 Poročilo s 13. kongresa ZKJ. 17.45 Vija-vaja-ringaraja, 1. del TV igre. 18.30 Svet kristalov, angleški •znanstveno-tehni-čni film. 18.45 Risanka. 19.00 TV dnevnik in vreme. 19.15 Poročilo s 13. kongresa ZKJ. 19.50 Guadalajara: SP v nogometu — polfinale — A:B, prenos. 21.55 Glasbena oddaja. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Poročilo s 13. kongresa ZKJ. 23.00 Film tedna: Krošnjar, ka-
nadski
film.
23.55—01.45/50 Ciudad de Mexico: SP v nogometu — polfinale — C:D, prenos.
9.00 Štiri dni do smrti, jugoslovanski film. 10.30 Goli sveta (do 10.45). 16.10 Goli sveta — ponovitev. 16.25 Poročila. 16.30 Poročilo s 13. kongresa ZKJ. 17.30 Spoted za otroke. 17.45 Po poteh Gubčeve brigade s slikarjem B. Kobetom. 18.15 Mozaik kratkega filma: V avtobusu in Tri življenja, jugoslovanski film. 18.45 Risanka. 19.00 TV dnevnik in vreme. 19.15 Poročilo s 13. kongresa ZKJ. 20.00 Tednik. 21.05 S. Pons—A. Larreta: GOYA, 2. del španske nadaljevanke. 22.00 Glasbeni premor. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Poročilo s 13. kongresa ZKJ.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Mladinsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Potnik (film), 15.00 V nedeljo popoldne, 16.45, Edina moja (film), 18.15 Med dvema kongresoma, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nogomet, 21.45 Posladkana vodica
(film), 22.55 Športni gled, 23.55 Nogomet.
TV AVSTRIJA
pre-
Prvi program
11.00 Tiskovna ura. 12.00 Usmeritev. 14.55 Otroški in mladinski spored. 17.40 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 19.50 SP v nogometu. 22.55 Chicago 1930. 23.45 SP v nogometu.
Drugi program
6.00 Nogomet. 9.00 Matineja. 16.30 Mladinski spored. 18.30 Nogomet. 18.30 Okay. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tajfun nad Nagasakijem (film). 21.50 Dinastija. 22.40 Video umetnine.
TV MADŽARSKA ] TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve (Naš ekran; Družina Lesniewski; Perpetuum mobile; Janoši-kova pravda; Žene za pultom). 14.45 Čudežni svet živali, impala. 15.10 Za najstnike. 16.10 Moda ’86. 17.00 Igralec S. Suka. 18.05 Parada po zmagi, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu. 21.50 Konec vojne, francosko-švedski film. 23.40 TV dnevnik. 23.50 SP v nogometu.
PE
9.00 Spored za otroke., 11.00 Športni globus, M. Navratilova. 13.50 Stara pesem. 14.20 Oglejmo si skupaj. 14.50 Prometna varnost. 16.00 Možgansko prvenstvo. 16.45 Nenavadni rekordi in rekorderji. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 19.50 SP v nogometu. 21.55 Ciklus L. Le-louch, Robert in Robert, francoski film. 23.40 Poročila. 23.50 SP v nogometu.
TV ZAGREB
Prvi program
9.55 Kongres ZKJ, Otroški in mladinski red, 19.00 Dnevnik, Poročilo s kongresa
15.00 spo-
19.15 ZKJ,
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.00 Nogomet. 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Ponovitev. 13.00 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ponedeljkov šport. 21.15 Ceste San Francisca. 22.05 Videoumetnine.
Prvi program
15.00 Ponovitve, 15.25 Otroški in mladinski spored, 18.30 Med dvema kongresoma, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 21.00 Normandija — Njen (film), 22.55 Dnevnik, 23.15 Program plus.
19.55 Nogomet, 21.45 Zabavna oddaja, 22.15 Dnevnik, 22.30 Poročilo s kongresa, 23.00 Program plus, 23.55 Nogomet.
Prvi program
14.00 Nogomet, 15.30 Poročila, 15.40 Mehika 86, 16.10 Otorški in mladinski spored, 19.00 Dnevnik,. 21.15 Poročilo s kongresa ZKJ, 20.00 Politični magazin, 21.10 Kviz, 22.30 Kongresna kronika, 23.15 Program plus.
/© ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Ponovitve. 13.00 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družin-
Drugi program 17.30 Mi ljudje.
18.00
Nogomet. 18.30 Lipova cesta. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Schwarzwaldska klinika. 21.15 Čas v sliki. 21.35 Kulturni žurnal. 21.45 Schilling. 22.05 Zasebno življenje Sherlocka Holmesa (film).
TV MADŽARSKA ; r -
15.30 V slogi je moč, situacijska študija v treh delih, pon. 16.35 Prefrigani kriminalci, pon. TV filma. 17.45 Telepodij vam predstavlja; Polna čaša, kabaret. 19.00 Jožef H, TV variacija drame Laszla Nemetha, pon. 20.40 TV dnevnik. 21.00 Rezerviran čas. 22.10 Poročila.
ZO ljubljanska banka
Pomursk« b«nk«
TV KOPER
fc
12.30 O Mundialu — komentar iz studia v živo. 14.15 Tv-no-vice. 14.25 Kiss-kiss — telefilm. 15.00 Dokumentarec. 15.35 Tv nadaljevanka. 16.40 Otroški program — Risanke; Zgodbe iz življenja rastlin; Lamu, deklica iz vesolja — telefilm. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv-novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 Tv-stičišče. 19.50 Igre Alpe adria. 20.30 Film: Mačje oči; igrajo: Michael Sarrazin, Gayle Hinnocutt; režija: D. Lowell Rich. 22.00 TVD vse-danes. 22.15 O Mundialu — komentar iz studia v živo.
12 30 Mundial ’86 — ponovitev tekme. 14.15 Jv novice. 14.25 Kiss kiss — telefilm. 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 Film. Mačje oko. 17.40 Computer -dokumentarna oddaja. I8.00 Ljubezen in oblast
la 18.55 Tv novice 19.00 Colonel March - telefilm. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Mundial 86 (četrtfinale) prenos. 21.55 tv vsedanes. 22.15 O Mundialu -komentar iz študija.
TV KOPER
12.30 Mundial ’86 — posnetek nočne tekme. 15.00 Film: 7 pištol — igra Sena Flynn, režija Romolo Guerrieri. 16.30 Risanke. 17.00 Film za otroke. 18.30 Computer — dokumentarna oddaja. 19.00 Sivi dom — nadaljevanka. 19.50 Mundial ’86 — četrtfinale — prenos. 22.00 O Mundialu — komentar iz študija. 24.00 Mundial '86 — četrtfinale — prenos.
7.15—8.30 Mundial v 10. minutah. 12.30 Mundial ’86 — ponovitev tekme. 14.15 Tv novice. 14.25 Kiss kiss — telefilm. 15.00 Zdravnik in pacient' — medicinska oddaja. 15.45 Tv nadaljevanka. 17.00 Otroški program — Risanke — Lutkovno gledališče. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Brioni — nacionalni park. 20.30 Ana Oxa glasbena oddaja.
21.30 Čar nepredvidenega — telefilm. 22.00 Mostar — turistična oddaja. 22.10 TVD stičišče. 22.15 O Mundialu — komentar iz studia.
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Ponovitve. 13.00 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prednost. 21.15 Dallas. 22.00 Zrcalne slike. 22.45 Videoumetnine.
Drugi program
17.00 TV v šoli. 17.30 Usmeritev. 18.00 Policijska postaja 1. 18.30 Naša mala farma. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pa se nasmejmo. 21.15 Čas v sliki. 21.35 Kulturni žurnal. 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
10.00 Počitniška matineja. 16.35 Poročila. 16.45 So-trpini, rehabilitacijski forum. 17.10 Mednarodno tekmovanje vpreg, prenos. 18.20 Agrarni svet, spored notranjepolitičnega uredništva. 18.50 Mini studio. ,19.30 TV dnevnik. 20.00 Žene za pultom, 8. del češke serije. 20.55 Studio ’86, kulturni TV tednik. 21.55 Napredek tehnike in družbe. 22:25 TV dnevnik.
TV KOPER
12.30 O Mundialu — komentar iz studia — ponovitev. 14.15 Tv novice. 14.25 Kiss kiss —telefilm. 15.00 Dokumentarna oddaja. 15.45 Izgubljeni sin — tv nadaljevanka. 16.40 Otroški program — Kamen Marca Pola — telefilm — Lamu, deklica iz vesolja — risanka. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Pred kongresom ZKJ. 20.30 Donatella Rettore — glasbena oddaja. 21.30 Čar nepredvidenega — telefilm. 22.00 Jajce — turistična oddaja. 22.10 TVD vsedanes. 22.15 O Mundialu — komentar iz studia.
ski magazin. 19.00 Avstrija ' Čas v sliki.
danes. 19.30 20.15 Odhod Paddingtona Nič konjaka (film). 22.45
ob 16.30 iz (film). 21.45 ob slovesu Munsterjevi.
23.10 Lit. nagrada. 23.45 Nogomet.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja.
17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Svet živali. 18.30 Naša mala farma. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Nogomet. 21.50 Čas v sliki. 22.10 Kulturni žurnal. 22.20 Videoumetnine.
Prvi program
6.00 Nogomet. 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Ponovitve. 13.00 Poročila. 15.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dal-li, dalli. 21.50 Tri poti k jezeru (tv film).
Drugi program
17.15 Svet leta 2000, 18.00 Nogomet. 18.30 Naša tnala farma. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zunanjepolitični magazin. 21.15 Čas v sliki. 21.35 Kulturni žurnal. 21.50 Klub 2.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.35 Delta. 10.00 Počitniška matineja. 15.45 Zgodo-vina izumov, pon. 16.50 Te-lešport; Mexico ’86, pregled. 17.55 Glasbeni butik, posebna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu, prenos iz Quadalaja-ra (možni podaljški do 22.40). 21.55 Daleč od Mi-nesote, ameriški film. 23.30 TV dnevnik. 23.40 Kratki film. 23:50 SP v nogometu, prenos.
10.25 Naš ekran. 10.45 Počitniška matineja. 16.50 Poročila. 16.55 Dekleta in fantje, spored za mladino. 17.40 Mexico ’86, pregled. 18.15 Javljamo iz parlamenta. 18.45 Sara madžarska plesna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kramljanje, spored Tamasa Vitrayja. 21.10 Panorama, svetovno-politični magazin. 22.15 Neumne žrtve, japonski film. 0.20 TV dnevnik.
TVKORER /
KJE!
TVKOPER
12.30 O Mundialu — komentar iz studia ponovitev. 14.15 Tv novice. 14.25 Kiss kiss — telefilm. 15.00 Dokumentarna oddaja. 15.35 Izgubljeni sin — tv nadaljevanka. 16.40 . Otroški program — Risanke — Zgodbe iz življenja rastlin — dokumentarec — Lamu, deklica iz vesolja — risanka. T8.00 Ljubezen . in oblast -- telenovela. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja 19.30 TVD stičišče. 19.50 Mundial ’86 — polfinale — prenos. 21.55 TVD vsedanes. 22.15 O Mundialu — komentar iz studia. 24.00 Mundial ’86 — polfinale — prenos.
7-17—8.30 Mundial v 10. minutah. 12.30 Mundial ’86 — ponovitev nočne tekme. 14.15 Tv novice. 14.25 Kiss kiss — telefilm. 15.00 Dokumentarna oddaja. 15.35 Izgubljeni sin — tv nadaljevanka. 16.41) Otroški program — Risanke — Kamen Marca Pola — telefilm — Lamu, deklica iz vesolja — risanka. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv novice:’ 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Muzeji in galerijo' Slovenije. 20.30 Razvoj človeške vrste -- dokumentarec. 21.30 Car nepredvidenega — telefilm. 22.00 Turistična oddaja. 22.10 TVD vsedanes. 22.15 O Mundialu — komentar iz studia.
VESTNiK, 19. JUNIJA 1986
STRAN 17
Kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
20.	junija ob 18. uri ameriški film: ŠKRLATNI DEŽ in ob 20. uri francoski film: NOVA EMANUELA; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
22.	junija ob 16. in 18. uri ameriški film: ŠKRLATNI DEŽ ter ob 20. uri francoski film: NOVA EMANUELA; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
23.	junija ob 18. uri ameriški film: BEG IZ EL DIABLA;
24.	in 25. junija ob 18. in 20. uri nemški film: NORA PETDESETA;
26.	junija ob 18. uri ameriški film: OGNJENE ULICE in ob 20. uri danski film: SEKSUALNE FANiAZIJE; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
LJUTOMER
21.	junija ob 20. uri ter 22. junija ob 18. in 20. uri ameriški film: BOJEVNIK IZGUBLJENEGA SVETA;
25. in 26. junija ob 20. uri ameriški film: »POHLEP PO KRVI«.
ČRENŠOVCI
20. junija ob 20.30 ter 22. junija ob 15. uri film: GROMOVITI TIGER.
GORNJA RADGONA
20.	junija ob 18.30 domači film: ORKESTER NEKE MLADOSTI in ob 20.30 italijanski film: KUUČ;
21.	junija ob 20. uri ameriški film: DOKONČEN OBRAČUN;
22.	junija ob 18. uri italijanski film: MOŽ, IMENOVANI TRI-NITA in qb 20. uri italijanski film: KUUČ;
25.	junija ob 20. uri domači film: OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU;
26.	junija ob 20. uri ameriški film: BREACKDANCE, II. del.
M.ADO KRAVO Z DRUGIM TELETOM BREJO DEVET MESECEV prodam. Venci Ferenčak, Odranci 214. M-2709 STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM V DOKLEŽOVJU 82 in 10 arov starejšega sadovnjaka prodam. Oglasite se pri Jožetu Gombocu, Murska Sobota, Daneta Šumen-tajaka 8. M-2864
UUBITEUI STARIH MOTORNIH KOLES! Prodam motorno kolo PUCH 250 SG, letnik ' 953, dobro ohranjeno, potrebno manjšega popravila, neregistrirano, in usnjeno obleko za motor, črne barve, št 48—50 (jopa ločena od pajaca). Bojan Verzel, Gornja Radgona, Mladinska 12, telefon v službi: 74 671, int. 24. GR-12668
KRAVO, staro pet let, brejo tri mesece, prodam. Marinič, Beračeva 4. GR-12669
NOV ŠTEDILNIK S PEČICO NA TRDA GORIVA, TIP CA-LOREX 85, ugodno prodam. Informacije popoldne po telefonu: 74 778. GR-12670
DIANO 6, letnik 1977, prodam. Ogled po 17. uri. Radenci, Po-rabska 2. GR-12672
HLADILNIK IN ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Puconci 4, telefon: 72 505. M-2869
NOTRANJA VRATA S PODBOJI, hrastov furnir z nadsvetlo-bo, 8 kosov, prodam. Informacije: Peter Vogrinčič, Murska Sobota, Cvetkova 15. M-2872 STANOVANJSKA HIŠA V RADENCIH, takoj vseljiva, centralno ogrevana (premog—olje), ugodno naprodaj. Možnost izdajanje sob. Vse informacije pri odvetniku Lojzetu Horvatu, Lendava, Partizanska 18, telefon: 069 75 671, ali Murska Sobota 069 21 455. M-2870
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona^ Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavcni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega uredni-
ka), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo, 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol. 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči-račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
20. junija minevata dve boleči leti, odkar si odšel od nas tja, od koder ni vrnitve. Ob tvojem grobu stojimo brez besed in solza pade iz oči s trpko bolečino, ker te več ni in te nikoli več ne bo.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
ŽAGANO OSTREŠJE ZA HIŠO (10 x 10) prodam. Skakovci 40. M-2866
ŠKODO Š 100, letnik 1973, dobro ohranjeno, in moped s 4 prestavami, registriran, prodam. Ra-dovci 17. M-2867
MLADO KRAVO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Puconci 29. M-2868
VW PRODAM. Skakovci 52 a. M-2874
RAV KOMBI IN TRAKTORSKI DROBILEC PRODAM. Murska Sobota, Cankarjeva 7 a. M-2875
OSEBNI AVTO DIANA 6, NAPRODAJ ZA 300.000 din. Ogled po 19. uri. Murska Sobota, Fin-žgarjeva 8. M-2876
TRAVNIK NA MELIORACIJSKEM OBMOČJU V NORŠIN-CIH, 44 arov, prodam. Informacije po telefonu: 23 100. M-2877 KOTNO KUHINJSKO KLOP, strešno opeko biber, 200 kosov, itison (3,4 x 4 m) in pomivalno korito prodam. Hakl, Mladinska 10. M-2878
ZASTAVO 750 S, zelo ohranjeno, prodam. Gregorčičeva 55, stanovanje 38 — Zlatko. M-2879 FIAT 126, letnik 1981, prednji del karamboliran, prodam. Zrin-ski, Lucova 46, telefon: 78 023. M-2881
POČITNIŠKO HIŠO V SEBE-BORCIH (stan, hiša) prodam. Vse informacije v pisarni Danila Harija. M-2882
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Beltinci, Kmečka ul. 9. M-2883
TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ SIP ŠEMPETER PRODAM. Bakovci, Partizanska 30. M-2884
KOMBAJN ZMAJ 132, letnik 1978, ugodno prodam. Alojz Žnidarič, Vučja vas 57, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2885 KOSO ZA REX KOMBI -MUTA prodam. Telefon popoldne: 74-556. M-2901 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Bratonci 76. M-2902
AUDI 90, registiran do maja 1987, prodam. Drago Smodiš, Kruplivnik 46, p. Grad. M-2903 ZASTAVO 101 KOMFORT, 35.000 km, prodam. Filovci 159, telefon: 76-248. M-2951
KOSO ZA ZETOR 2511 ali 3511 prodam. Belec, Čakova 4. M-2790
KOSILNICO BC MF/48 prodam. Janko. Klemenčič, Paričjak 43, p. Radenci, telefon. 73-512. M-2905
LADO 1600, letnik 1980, naprodaj. Informacije po telefonu: 77-123. Cena 650.000 din. M-2906
DVE KRAVI PRODAM. Žižki 63. M-2907
ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Murska Sobota, Mojstrska 13, telefon: 26-029. M-2908 HLADILNIK GORENJE, 150 1, in BOJLER, 80 1, prodam. Dezi-der Sarka, Murska Sobota, St. Rozmana 3, telefon: 22-991. M-2909
FORD ESCORT 1100, letnik 1977, prodam. Ogled možen po 17. uri. Benkovič, Lendavska 37 a. M-2910
FORD TAUNUS 1,6, kovinske barve, prodam. Telefon: 062/32-564. M-2911
JUGO 45, star dve leti, ugodno prodam. Informacije popoldne. Telefon: 21-834. M-2914
OPEKO MODUL M 6, novo, večjo količino, prodam. Informacije po telefonu: 21-834. M-2915 MOTORNO KOLO TOMOS AVTOMATIC, LETNIK 1974, PRODAM. Informacije: Šebja-nič. Lendavska 13, od 8. do 12. ure. M-2917
ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE (pečenje, kuhanje) in malega volčjaka, starega deset tednov, prodam. Doma-jinci 26, p. Cankova. M-2918 DIANA 6, letnik 1977, z novim motorjem, naprodaj. Drago Kovač, Martjanci 31 a. M-2919 RENAULT 16 prodam. Telefon: 22-704 ali 21-048. M-2920 126 P, registriran do februarja 1987, letnik 1981, prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-2921
PLINSKI ŠTEDILNIK IN OTROŠKO POSTELJO PRODAM. Katica Šiftar, Radenci, Kidričevo naselje 7. M-2922 MLADO KRAVO, brejo šest mesecev, prodam. Poznanovci 9. M-2926
ZASTAVO 101, 1978, ugodno prodam. Informacije dopoldne: telefon 74-511, int. 392. M-2927 NOVI, ŠE NEREGISTRIRANI JUGO 55 a prodam. Vprašati ob delavnikih po telefonu: (069) 21-069 — med 15. in 16. uro. M-22928
HLADILNO SKRINJO, 2501, rabljeno, ugodno prodam. Meki-car, Slave Klavore 1 (Tomšičevo naselje). M-2929
STRUŽNICO, revolversko RTS, in stanco, 5 t, prodam. Telefon: (069) 72-001. M-28OO
NOVO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Skakovci 32. M-2887
CITROEN 1,3 SUPER prodam. Dokležovje 15, telefon: 71-089. Informacije v soboto in nedeljo. M-2889
MLATILNICO IN VINOGRAD, 19 arov, prodam. Mirko Vršič, Rožički Vrh 33, p. Videm ob Ščavnici. M-2891 POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Kolenko, Črenšovci 159 a, telefon: 70-015. M-2892
HI-FI STOLP TECHNICS Z ZVOČNIKI, RAČUNALNIK ZX SPEKTRUM 48 K s programi in PRENOSNI TELEVIZOR, črno-beli, ugodno prodam. Telefon po 15. uri: 22-270. M-2893
KATRCO TLS, november 1983, prevoženih 19.000 km, prodam. Murska Sobota, Kopitarjeva 15, telefon: (069) 21-148. M-2894 KOMBI 850, registriran do junija 1987, star tri leta, in plug za traktor, tribrazdni, prodam. Sata-hovci 32. M-2896
KRAVO S TELETOM, brejo, prodam. Vidonci 136. M-2897 TOVORNI AVTO TAM 6500, s kesonom, poceni prodam ali zamenjam za prekucnik istega tipa. Telefon v večernih urah: 25-246.
M-2899
NESNICE, mlade jarkice PASME HISEX, rjave, naprodaj od 12. junija po zelo ugodni ceni. Ob nakupu 10 jarčk' dobi kupec eno brezplačno. Jože Soršak, Podleže 1, 62323 Ptujska Gora. IN-19099
DIANO 6 L, letnik 79, z obnovljeno karoserijo, ugodno prodam. Krog, Murska 40. M-2952 SEDEŽNO GARNITURO, nerabljeno, prodam. Murska Sobota, Mladinska 48, telefon: 22-563. M-2953
MALE PUJSKE IN OBRAČA-NIK ZA KOSILNICO BCS TER AVTO AUSTIN PRODAM. Satahovci 31. M-2954 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Predanovci 55. M-2955 ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Telefon: 76-884. M-2956 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 26, telefon: 76-473. M-2957
ČOLN ŠPORT II z motorjem TOMOS 4,5, rabljen le dva tedna, v eni sezoni, prodam. Telefon: 22-796. M-2958
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Krog, Murska 104. M-2959
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN POSESTVO (3 ha gozda, 4 ha obdelovalne zemlje), v bližini Gornje Radgone, prodam. Naslov v upravi lista. M-2960.
'NOVO HIŠO V RUŠAH, v lepem, čistem okolju, prodam zdomcu. Kukovič, Janževa Gora 32, p. Selnica ob Dravi. M-2961 PUJSKE, stare sedem tednov, in 300 kosov majhnih rdečih salonitk, rabljenih, prodam. Rankov-ci 11, p. Tišina. M-2963 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA IN TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA prodam 20 % ceneje. Alojz Kerec, Grad 55. M-2964
ZEMLJO V DANKOVC1H, 90 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2965
GRABLJE »SONCE«, v dobrem stanju, prodam. Pince 32, p. Lendava. Le-10213
VINOGRAD s kletjo in inventarjem v Čentibi (Kisvolgy), prodam. Ana Krepakter, Lendava, Tomšičeva 8. Le-10216
KOMBAJN EPLIE MOBIL 211, dobro ohranjen, prodam. Informacije vsak dan po 15. uri. Ga-berje 10. Le-10217
TRAKTOR ZETOR, 25 KS, vozen, prodam. Informacije: telefon (042) 813-774. IN-19135 TRAKTOR MASSEY FERGUSON 65 ugodno prodam. Jože Bohinec, Zasadi 8, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19137 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran 66, prodam. Miklošičeva 13. M-FD
KAVČ IN DVA FOTELJA UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Cvetkova ul. 38. M-2930 KOSO ZA STEYR 188 prodam. Brezovci 60. M-AK
AVTO ZASTAVO 750 S prodam. Rudi Belovič, Černelavci, Jurčičeva 17, telefon: 23-203. M-2931
Dragemu sinu ALOJZU MIHO-LIČU, ki je pri vojakih v Slavonski Požegi, za njegov praznik iskre
no čestitajo, želijo zdrava, srečna in zadovoljna leta, predvsem pa izpolnitev vseh življenjskih ciljev — mama, oče, stara mama, stari oče in brat Darko.
SAMONAKLADALKO ZA SENO, 19 m3, prodam. Jože Marič, Skakovci 14, p. Cankova. M-2932
FIAT 126 P, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naselje 14. divizije 54, telefon: 22-232. Informacije po 16. uri. M-2933
GOLF DIZEL, letnik 1985/april,	prevoženih
14.000 km, na novo registriran, ugodno 'prodam. Telefon: (069) 76-823. M-2934
OPEL REKORD 1900, letnik 1973, s prikolico ali brez, prodam. Jože Fartek, Puconci 22 a. M-2935
ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 65.000 km, prodam. Telefon: 23-429. M-MM
ŽITNI KOMBAJN ZNAMKE KLESON s trirednim adapter-jem za koruzo, pripravljen za žetev, prodam. Telefon po 20. uri: 70-391. Kučko, Nedelica 108 a, p. Turbišče. M-OP
KOZLIČKA ZA REJO ALI RAŽENJ prodam. Cven 4, telefon: 81-585. IN-19143
ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjena, ugodno prodam. Vrbnjak, Ključarovci 15 69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-19142
BELO POROČNO OBLEKO št. 38, unikat, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 81-358. IN-19139
EMO CENTRAL PLAMEN 23, novo, prodam. Jožef Ivanuša, Hermanci 10, p. Miklavž pri Ormožu. IN-19140
ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Branko Rus
iz Ljutomera
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali.
Zahvaljujemo se duhovnikom za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem za izkazano sožalje in darovano cvetje, s katerim ste pokrili pokojnikov grob.
Ljutomer, junij 1986
ŽALUJOČA DRUŽINA
Oh, kako bi rad poslušal, gledal, sedel med vami, k’tero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob teman, da s čelom butam ob ta nizki strop. (O. Zupančič)
V SPOMIN
Jožetu Fartku iz G. Slaveč
RENAULT 4, leto izdelave 1983, prodam. Emil Grah, Tropovci 27 c. M-2936
126 P, letnik 1984, prevoženih 16.000 km, prodam. Horvat, Gregorčičeva 12. M-2938 INVALIDSKI VOZIČEK, nemške izdelave, električni, prodam. Rajh, gostilna Bakovci. M-2940 ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Bratonci 57. M-2977 JAWA 350 naprodaj. Hodoš 67. M-2941
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Ivanovci 43. M-2943
RAZNE DELE ZA VW 1200 prodam. Murska Sobota, Kroška 6. M-2944
ŠKROPILNICO KŽK ZA TRAKTOR, 300 1,prodam. Jože Seršen, Veržej 36, telefon: 82-664. M-2945
TOČILO ZA MED, novo, aluminijasto in razno drugo orodje za čebelarstvo prodam. Aleksander Kozar, Murska Sobota, Cvetkova 40. M-2978
ZASTAVO 750, pločevina obnovljena, registrirano do maja 1987, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Brezovci 2 b ali telefon: 069 72-658. M-2946 TRAKTOR IMT 558 s kabino, odlično ohranjen, prodam. Fras, Skakovci 21, p. Cankova. M-2948
KOSILNICO ZA TRAVO (po stari ceni), prodam. Informacije: Murska Sobota, Zvezna 2. M-2949
ZASTAVO 750 in 40 plošč, 8-re-brnih, rdečih, prodam. Beltinci, Gregorčičeva 15, telefon: 71-521. M-RK
LADO 1200, po generalki 25.000 km, prodam za 450.000. — . Tel. 23-192. M-2968 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 ugodno prodam. Velika Polana 12, 69225 Velika Polana. M-2969 OSEBNI AVTO FORD CAPRI prodam. Tibaut, Hotiza 166. M-2969
OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Karel Krajcar, Panonska 46 a, Beltinci. M-2970
V SPOMIN
22. junija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Franc Recek
iz Nuskove
V naših srcih živiš in spomin na tebe bo ostal v naših srcih do konca naših dni.
ŽALUJOČI: žena, hčerka in vnukinja
RENAULT R 4 TL, oktober 1981, prevoženih 43.000 km, cena 750.000 din, Bagar, Gornji Petrovci 56, tel. 21-914 do 15. ure. M-MM
ČEBELNJAK S POLNIMI PANJI, prodam. Franc Kovač, Selo 89. M-2985
KOMBAJN KLAS EUROPA, širok 2,20 novejši, z bunkerjem, pripravljen za žetev, prodam ali zamenjam za samonakladalnik ali FERGUSON 35 z doplačilom. Viktor Husar, Dol. Slaveči 69,69264 Grad. M-2966
TRAKTOR STEYR 30 KS z varnostnim lokom in opravljenim tehničnim pregledom prodam. Zvonko Škraban, Dokležovje 164. M-2967
kupim
PASSAT (lahko karamboliran), kupim. Naslov v upravi lista. GR-12671
SILAŽNI KOMBAJN POTIN-GER (MEX II), kupim. Viljem Sukič, Vidonci 39. M-2873 JESENOVE SUHE DESKE ALI PLOHE KUPIM. Mizarstvo Jože Zver, Veščica 13, Murska Sobota, telefon: 21-402. M-2886
zaposlitve
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM DVA NK DELAVCA IN DVA KV ZIDARJA z vozniškim izpitom kategorije B. Plača po dogovoru. Informacije po telefonu: 062 24-994. M-2911
VKV ALI KV STRUGARJA IN REZKARJA ZAPOSLIM, OD od 120.000 do 150.000 din. Naslov v upravi lista. M-2924
KV REZKALCA IN ORODJARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Informacije po telefonu: 22-995. M-2972
DVA DELAVCA IN ZIDARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Plača do 90.000, oz. 110.000 din. Stanovanje brezplačno. Stanko Hrastnik, zidarstvo, Ljubečna 56 a, Celje, telefon: 063 35-475. M-OP
STRAN 18
VESTNIK, 19. JUNIJA 1986
sobe
ZAPOSLENO DEKLE IŠČE OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE ALI SOBO, ogrevano. Ponudbe na upravo lista pod: »MIRNA«. M-2985
razno
DVA STAREJŠA UPOKOJENCA IŠČETA DOBROSRČNO STAREJŠO ŽENSKO, za vodenje gospodinjstva (kuhanje, pranje). Stanovanje v hiši, mesečno plačilo nad 80.000 din, dedinja. Naslov v upravi lista. M-2871
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 18181—8 in naloga za vpis od prodanega mleka, izdano pri HKS Panonka M. Sobota. Franc Ropoša, Melinci 185. M-2890
PREVZAMEM OSKRBO STAREJŠE OSEBE NA. DOMU, lahko nepokretne. Ponudbo na upravo lista. M-2904
ZAHVALA
Iz srca se zahvaljujemo gdu. prof. dr. Duzanec in zdravstvenemu osebju Univerzitetne klinike v Wurzburgu za izredno dobrosrčnost, da je brezplačno izvršil zahtevno operacijo v očesu naše hčerke Janje, da zopet vidi.
Prav tako se zahvaljujemo našemu rojaku Feliksu Kapunu in vsem dobrotnikom v ZR Nemčiji, ki so zbrali potrebno vsoto za zdravljenje v bolnici.
Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju očesnega oddelka bolnišnice v M. Soboti, ki skrbno nadaljujejo zdravljenje našega otroka.
Družina Antona in Majde Gaberc iz Veržeja
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA št. 1/450, izdano 23. junija 1984 na Srednji agroživilski šoli v Mariboru, n. sol. o. TOZD živilska šola. Bernarda Serec, Sata-hovci 2. M-2900
MOŠKI, star 54 let, zidar, delno upokojen, želi spoznati žensko za skupno življenje iz Prekmurja. Ponudbo pošljite na upravi lista. M-2923
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA št. 424, izdanega leta 1985 na Srednješolskem centru M. Sobota, tehniško-pedagoške usmeritve. Jožica Raščan, Gomilice 75, p. Turnišče. M-2925 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Tehnične-živil-ske šole Maribor, izdano za šolsko leto 1978/79. Miroslav Žu-nič, Cven 56. M-2942 INŠTRUIRAM FIZIKO IN MATEMATIKO. Telefon: 21-860. M-2962
IŠČEM SOINVESTITORJA, PO MOŽNOSTI S PRAVICO UVOZA ZA IZDELAVO PAPIRNATE EMBALAŽE. Informacije po telefonu dopoldne: Jandl, 81-204. IN-19133 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Rudarsko-teh-nične šole Velenje, izdanega leta 1978. Jožef Zag, Dolina 56, p. Lendava. Le-10221
Mamica naša, želela si biti srečna, a sreča tvoja bila je prekratka, usoda tvoja bila ni lahka.
ZAHVALA
V prelepem mesecu maju nas je po težki in hudi bolezni, v 41. letu starosti, za vedno zapustila
Anica Merklin roj. Inašič iz Motovilec
Zdaj hudo brez tebe bo živeti, prerano si nam morala ti umreti, ljuba žena, zlata mamica, dobra hčerka in snaha, draga sestra, ljubljena botra in teta.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so jo obiskali med težko boleznijo, nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji poklonili vence in cvetje ali v dobrodelne namene in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala dr. Anici Gregorec-Kastelic in patronažni sestri od Grada, učencem in razredničarki 3. a razreda OŠ dr. Anice Rotdajč Grad, sodelavcem Mesne industrije, LD Radovci, govorniku tov. Kikcu o'b odprtem grobu, župniku in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Jože, sin Ludvik, hčerka Jožica, oče Janez, tašča Irma, brat Janez z družino, sestri Frida in Jožica z družino, botra Sidonija, Marta, teta Anica iz Kamnika, družina Špilak od Grada, teta iz Trdkove in drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po daljši bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica
Jožefa Markoč
roj. Moršič iz D. Slaveč
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in botrini, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in jo tolažili.
Posebna zahvala g. župnikoma, pevcem in godbi za odpete in odigrane žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Hvala vsem, ki so našo drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili prelepe vence in vetje.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
D. Slaveči, Ziberci, 29. maja 1986
V globoki žalosti: mož Alojz, sin Martin, hčerki Hermina in Olga z družinami, sestre in ostalo sorodstvo	t
Nevedni, kaj so poteptali tako? Sonce, 24 pomladi in jesen je zanj za vedno zašlo.
V SPOMIN
1 L junija so minila tri leta, odkar je na tako krut način v Strukovcih pri Puževcih izgubil življenje najin sin
Tomo-Tomaž Bošnak
študent
Spomini nanj, njegovo ljubezen, dobroto in plemenitost bodo živeli v najinih srcih. Prazen in žalosten je naš dom brez njega. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli.
Hvala vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov grob.
Neutolažljiva mama in oče ter drugi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in zeta
Ivana Pergarja
iz Turnišča
ki nas je mirno, tiho in nepričakovano zapustil v 64. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in lajšali bolečine. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Vassu, ki mu je med boleznijo neutrudno lajšal njegove bolečine, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in za njegove tople in ganljive besede ob slovesu, predstavnici KS Turnišče za poslovilni govor na njegovem domu in ob odprtem grobu, predstavniku ŽŽB NOV za besede slovesa, predstavniku OZ Lenda5:. z. zadnje slovo od pokojnika, pevkam in oktetu iz Turnišča, vsem darovalcem cvetja, vencev in v dobrodelne namene. Prav lepa hvala GD iz Turnišča za poklonjeni venec in za vso pomoč ob pogrebu. Zahvala tudi godbi na pihala iz M. Sobote.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ZAHVALA
2. junija nas je v 84. letu starosti tiho za vedno zapustila draga mama in stara mama
Marija Jaklin
roj. Laki
in'5. junija nas je v 82. letu starosti tiho za vedno zapustil dragi oče in stari oče
Štefan Jaklin
iz Lendavskih Goric
Ob boleči izgubi naših staršev se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti, jima darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje
Posebna hvala g. duhovniku Hojniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter direktorju ABC Pomtirke, KZ Lendava za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jožef z družino in sin Štefan z ženo
Žalujoči: žena Helena, hčerka Ivanka z možem, hčerka Danica z možem, hčerka Darinka z možem, vnuki Suzana, Drago, Romana, Misel, Klavdija, Tonek in Alenka, brat Ignac, tašča Katarina in drugo sorodstvo
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE -ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
Pred petimi leti smo zrli še tvoj obraz, a letos te več ni.
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa solze rosijo iz oči.
V SPOMIN
15 junija je minilo pet žalostnih let, polnih bolečine, odkar nas je zapustil naš najdražji oče
Ludvik Hari
iz Lukačevec
Tvoj korak je zastal, glas onemel in v naših srcih je bolečina, ki ne bo nikoli minila.
Kruta, neizprosna je resnica, da se mko i ne vrneš.
a . . v. v	Rranko. Ludvik m Štefan z
Žalujoči: zena Amka, sinovi Jože, ’ama jn Kristina z družinami, hčerke Anica, Helena z d družino iz tujine
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostali sta praznina . in velika bolečina.
ZAHVALA
V 75. letu starosti, nam je zahrbtna bolezen za vedno iztrgala našo drago ženo, mamo, staro mamo in sestro
Gizelo Ošlaj
iz Bogojine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, zasuli njen grob s cvetjem in jo v tako velikem števjlu pospremili na vrt počitka.
Iskrena hvala g. župniku Jožefu Gjuranu, Ivanu Camplinu in Francu Krampaču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Pavlu Horvatu za besede slovesa ob odprtem grobu.
Bogojina, 22. maja 1986
Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Marija, sinova Lojze in Vili ter zet Naci z družinami
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ZAHVALA
Franca Partla
gostilničarja iz Pertoče 58
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, domačim, pevcem in pevcem iz Murske Sobote za odpete žalostinke, godbi iz M. Sobote, kolektivoma tozda Zvezda in Potrošnik, tozd Preskrba, predstavnikom KS Pertoča, GD iz Pertoče in sosednjih vasi, obrtni zadrugi in invalidskemu društvu, pogrebnemu zavodu ter zdravstvenemu osebju iz Rakičana in Ormoža.
Žalujoči: žena Jožefa, sin Franc ter hčerki Marija, in Anica z družinami, vnuki, sestre in bratje
STRAN 19
VESTNIK, 19. JUNIJA 1886
m. .	. 4	.» 4'
v besedi in sliki
zanski ulici, kjer bodo prodajalni Borova in Intesa ter zastopništvo zavarovalnice Triglav. Prihodnji petek bo v Lendavi proslava ob dnevu sa-moupravljalcev, v soboto, 28. junija, bo več športnih srečanj, med temi tudi nogometna tekma med tako imenovano Zlato selekcijo in obrtniki. Naslednjo nedeljo bodo v Petišovcih in na Kobilju proslavili krajevna praznika, popoldne pa bo v Dolnjem Lakošu občinska revija plesnih skupin. §. S.
REPUBLIŠKO SREČANJE KOVINARJEV V RAVNAH NA KOROŠKEM
Diirnbek republiški prvak
6. in 7. junija je bilo na Ravnah na Koroškem republiško tekmovanje oziroma srečanje kovinarjev Slovenije v spomin na Franca Leskov-ška-luko. srečanja so se udeležili tudi najboljši iz vsake skupine z regijskega pomurskega tekmovanja, ki je bilo v začetku maja v radgonski občini. Najbolj se je odrezal rezkar Anton Diirnbek iz Gorenja Elrad, saj je dosegel prvo mesto, zveznega tekmovanja jeseni pa se bo udeležil tudi varilec REO Milivoje Milosavljevič iz SCT Murska Sobota. Do 10. mesta so se uvrstili še trije Pomurci. Stanko Oblak iz Liva Rogašovci je dosegel 6. mesto med brusilci, Peter Horvat iz INA-Nafte Lendava 7. mesto med varilci TIG in Karel Kiraly iz lendavskega Primata 9. mesto med varilci MAG.
KONEC PO KOVAŠKO V ZREČAH
Pravi konec vseh tekmovanj kovinarjev pa bodo organizirali radgonski sindikalisti 27. junija, ob dnevu samoupravljanja. Vsi, ki so sodelovali pri pripravi tekmovanj in seveda tekmovali, so povabljeni, da se udeležijo strokovne ekskurzije v tovarno orodja Unior v Zrečah. Po ogledu tovarne bodo lahko obiskali staro kovačijo in po ugodni ceni nakupili kovaške izdelke. Ob koncu bo še piknik na Rogli.	bp
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA PREDLAGA
Ukinitev ukrepa družbenega varstva
v Lini
28. junija 1985 je bil v DO Lina Apače uveden ukrep družbenega varstva, vodstvo pa je prevzel začasni kolektivni poslovodni organ. Glavni vzroki so bili: motnje v poslovanju in samoupravnih odnosih, sanacijski program se ni izvajal, slabi medsebojni odnosi in delovna disciplina, slaba kadrovska sestava in seveda visoka izguba.
Le nekaj od tega se je popravilo (po mnenju podpredsednika izvršnega sveta Jožeta Fariča je odpravljenih polovico vzrokov), predvsem poslovanje, sodelovanje s tujimi partnerji, izboljšala se je kakovost dela, izkoriščenost delovnega časa.- Še vedno pa seje le malo storilo za izobraževanje delavcev, pridobitev strokovnih kadrov, pa tudi z delovno disciplino in samoupravnimi odnosi še vedno ni vse v najlepšem redu. Za to ne moremo kriviti le začasnega kolektivnega poslovodnega organa, k izboljšanju tega bi morala prispevati celotna družbenopolitična skupnost, šam izvršni svet in družbenopolitične organizacije.
Izvršni svet je na minuli seji predlagal, da se ukrep družbenega varstva (obravnavali so že tretje, zaključno poročilo o izvajanju sanacijskega programa, ki pa je po mnenju predsednika IS preveč poljudnoznanstveno, brez prave strokovne ocene in analiz) po enem letu ukine. O tem bodo razpravljali še zbori skupščine občine. Vendar pa je tu še en velik (največji) problem — za normalno poslovanje mora Lina usposobiti kotlovnico in sušilnico ter pridobiti zunanje tržišče in poslovne partnerje. Za prvo bi potrebovali že v tem trenutku 50 milijonov za vse pa 150 dinarjev milijonov. Rešitev je pomoč celotnega pomurskega združenega dela, Delovne organizacije naj bi dale 50 odstotkov sredstev, ki so namenjena zveznemu skladu za nerazvite, za razvoj manj razvitih in obmejnih območij doma. S tem denarjem, bi morali pametno gospodariti, imeti dolgoročne načrte in se odločiti za prednostni proizvodni program. Ali ima Lina zagotovljen trg — to je odvisno od kakovosti izdelkov, če smo natančni: od Zvena pianinov. Naredili naj bi jih 600 in od tega prodali na tuji trg kar 400. Ce jim bo to uspelo brez zaposlenih lesarskih in glasbenih strokovnjakov, bo to res lep uspeh.	Bernarda Peček.
31. FESTIVAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NIKŠIČU
Gostitelj '87 — Gornja Radgona
»Domačin naslednjega mladinskega 32. Festivala bratstva in enotnosti bo Gornja Radgona. To staro mesto je tik ob avstrijski meji in je znano po dobrih vinih. V bližnjem kraju v Radencih letno napolnijo 300 milijonov litrov čudovite mineralne vode tri srca. Gornja Radgona je tudi lepo turistično mesto ... goji pristne stike z Radgono, ki je na drugi strani Mure v Avstriji. Povezani so z Mostom prijateljstva, ki ga je predal namenu tovariš Tito. To je še en primer, kako se gojijo dobri medsosedski odnosi.
Srečno do novega srečanja prihodnje leto v Gornji Radgoni!« Tako je zapisano na predzadnji strani drugega Biltena, ki so ju izdali na festivalu v Nikšiču. Na letošnjem festivalu je sodelovalo kar 86 Radgončanov, in to zato ker bo prihodnji festival 1987. leta ravno v Gornji Radgoni. Mladi iz enajstih jugoslovanskih mest so se spet srečali, tokrat.že enaintridesetič, v Nikšiču. Iz Bitole jih je prišlo 54, iz Bosanskega Samca 50, Kranja 48, Niša 43, Prištine 49, Reke 37, iz Slavonskega Broda 57, Subotice 80, Zagreba 40 in iz Trebinja 54. K skupni številki 598 lahko dodamo še okrog sto članov delegacij in festivalnih in pobratenih mest, druge goste ter okrog 300 mladincev iz gostiteljskega mesta. Vseh udeležencev je bilo okrog 1000 (prav gotovo bp enako število mladih ali pa več sodelovalo na festivalu v Gornji Radgoni).
Kakor vsako leto, so se mladi Radgončani pomerili s prijatelji iz bratskih mest v športnih igrah (kar uspešno), folklorne skupine iz Melov, Spodnje Ščavnice in srednje šole v Radencih pa so sodelovale v kulturnem programu. Obiskali so tozd Metalac in krajevno skupnost Vilusi.
Sklepna slovesnost je bila na velikem mestnem stadionu, še prej pa so udeleženci oblikovali mladinsko delovno brigado Bratstvo in enotnost.	bp
Eksplozijo, ki je v petek, 13. junija, odjeknila v tozdu Ine-Nafte v Lendavi, so občutili tudi v organizacijah združenega dela, Gorenju, Var-stroj, Indipu, Leku in Viatorju. Mislili so, da je potres, zato so ponekod zapustili delovne prostore.
ŽRTEV IN GMOTNA ŠKODA
V Naftinem tozdu Petrokemija je eksplozija odjeknila ob 8.20 uri v obratu umetnih lepil. V dopoldanski izmeni je delalo 9 delavcev, od katerih je bilo nekaj »novih«, saj so nekateri iz tega obrata ta dan odšli na strokovno ekskurzijo v Kutino. Vlogo izme-novodje je prevzel Bogdan Ferle-tič iz Lendave, tehnolog. Kot je zdaj ugotovila preiskovalna komsija, so v obratu začeli z delom ob 6. uri zjutraj, ko je tehnolog naročil Jožetu Cvetku iz Velike Polane, da bodo v reaktorju RK-5 kuhali lahko fenolno smolo, ki se uporablja za izdelovanje izdelkov iz umetnih mas — len-daporja. Ker je Cvetko takšno sestavino že kuhal, je postopek poznal. Ferletič mu je izdal pisno recept z vsemi sestavinami in količinami, potrebnimi za končni izdelek — fenol. Delavec je pripravil ustrezne količine in sestavine in ob 7.10 začel z mešanjem. Med kuhanjem in dodajanjem fenola se je sestavina segrela na 30 stopinj, formalin pa na 60 stopinj Celzija, zato ga je začel hladiti s hladilno vodo. Ko se je temperatura znižala, je začel z dodajanjem natrijevega luga. Po nekaj minutah je (kot že veliko
krat prej) vzel vzorec zmesi in ga odnesel v pisarno izmenovodje, da bi ugotovila pH vrednost. Ker je bila ta visoka, je odšel nazaj k reaktorju in vzel nov vzorec. V tem času pa je že prišlo do velike reakcije med fenolom in formalinom, nastala je visoka temperatura in močno je narasel pritisk. Obvestil je Ferletiča, ki je naročil, naj da v reaktor 3 litre ocetne kisline. Cvetko je to sicer skušal storiti, vendar ni mogel, ker je medtem pritisk še močneje narasel in so plini že začeli uhajati skozi varnostni ventil in ob tesnilih. Ker torej nista mogla nič storiti, sta se umaknila, saj je takoj zatem reaktor eksplodiral. Nastalo je pravo razdejanje in škoda — po nepopolnih podatkih — znaša več kot 200 milijonov dinarjev. Ferletiča je pritisk vrgel v steno in je na kraju samem umrl, medtem ko je Cvetko dobil lažje opekline. Med reševanjem se je poškodoval tudi Ivan Bobičanec iz Murskega Središča. Oba so odpeljali v bolnico v Čakovec, vendar so ju že odpustili v domačo nego.
V soboto, 14. junija, so prišli v Lendavo strokovnjaki kemičnega inštituta Boris Kidrič iz Ljublja-
PREDSTAVNIKI AUDIJA
IZ INGOLSTADTA
PRI NAS:
V dveh dnevih, kar so se mudili v Pomurju, so si zahodnonem-ški gostje ogledali Moravske Toplice, ljutomersko Krko in naravne lepote pokrajine ob Muri. Pomembneje pa je, da so gostitelji — medobčinski svet Zveze sindikatov — izkoristili ponujeno priložnost za odprt dialog z uspešno tvrdko. Andrej Gerenčer, predsednik soboške občine, je tako ob sprejemu gostov odkrito povedal, da imamo v Pomurju veliko težav predvsem v kovinskopredelovalni industriji in da bi bili zato veseli vsakega, še tako neznatnega sodelovanja z Audijem.
Sicer pa so na šesterico gostov, predstavnikov tvrdke in njihovega sindikata, naslovili vrsto vprašanj v zvezi s položajem naših delavcev v Audiju. V tem industrijskem gigantu je zaposlenih kar 25 tisoč delavcev (za primerjavo: v vsem Pomurju 40 tisoč), od katerih je 14,2 odstotka tujcev. Jugoslovanov je 930, večinoma pa gre prav za naše rojake, Pomurce — okrog 600. Njihova povprečna plača je 17 mark na uro. Sindikat se bori predvsem za uresničitev dveh ciljev: zvišanje plač (bojda bodo dosegli 4,7-odstotno zvišanje) in skrajša-
GORIČKO 86 tik pred začetkom
Minuli četrtek je bila v Murski Soboti prva seja skupščine zvezne MDA Goričko 86, ki se je je udeležila večina podpisnikov samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih pri izvedbi delovne akcije.
Za predsednika skupščine so spet izvolili Gezo Farkaša, za predsednika izvršnega odbora skupščine pa Silva Podleska. Obravnavali so tudi finančni načrt, program dela in interesne dejavnosti.
Pred začetkom akcije so uspeli združiti nekaj čez 22,4 milijona dinarjev, ki jih bodo skušali kar najbolj smotrno porabiti. Večino denarja bodo namenili prehrani brigadirjev. Ker vemo, kakšne so naše ceste, ne bo težko uganiti, kaj bodo brigadirji letos počeli. Obnavljali bodo goričke ceste, in sicer na naslednjih odsekih: Križevci—Domanjševci, Andrejci— Kančevci—Ratkovci in Gornji Črnci—Fekšinci —Rogašovci. V družbenih dejavnostih v primerjavi s prejšnjimi leti ne bo bistvenih sprememb, še vedno bodo imeli odločilno besedo pri izbiri tečajev brigadirji sami.
Gorička akcija se bo začela nekoliko kasneje kot druge, zvezne delovne akcije, saj je brigadirsko-naselje v petrovski osnovni šoli, zato pred koncem šolskega leta ni
5
ne. Na podlagi dokumentacije in drugega so ugotovili, da je bila posoda reaktorja grajena in varovana (varnostne naprave) po predpisih in da se je huda nesreča zgodila zaradi nekontroliranega postopka oziroma poteka sinteze in kondenzacije v posodi reaktorja, kjer naj bi se zaradi prevelike doze natrijevega klorida povečal pritisk.
Kot nam je v ponedeljek povedal direktor tozda Petrokemija Ladislav Gal, si vsi močno prizadevajo, da bi čimprej lahko izdelovali naprej. Z izdelavo lepil za iverne plošče ne bo večjih težav, saj bodo izpad enega reaktorja nadomestili z večjo izdelavo v drugih. Povsem drugače je s pripravo surovin za izolacijske materiale — lendapor, saj objekta ne bo mogoče v kratkem usposobiti, zato bodo dotlej fenolno smolo kupovali pri drugih jugoslovanskih izdelovalcih.
Kar zadeva ocenitev in povrnitev gmotne škode, ki jo je utrpela lendavska organizacija združenega dela, naj zapišemo, da je direktor Zavarovalne skupnosti Triglav — pomurske območne skupnosti, Ludvik Cipot, povedal, daje imela Ina—Nafta sklenjeno zavarovanje in da bo zavarovalnica škodo poravnala takoj, ko bo ta ocenjena.
Š.Sobočan
Delavcev ne ločujemo po narodnosti
nje delovnega tedna. Za zdaj jim je uspelo preiti s 40 na 38,5 ure tedensko. . Skrajšanje delovnega časa pomeni predvsem dvoje: ohraniti obstoječa delovna mesta in zaposliti brezposelne, ki jih je v ZRN 2,2, milijona.
Podrobneje smo se o naših delavcih v Audiju pogovarjali z gospodom Emmeranom Fischerjem, ki je med drugim tudi v komisiji za reševanje vprašanj v zvezi s tujimi delavci. »V komisiji sta tudi dva Jugoslovana,s katerimi imamo nasploh zelo dobre izkušnje. Posebno Slovenci so se v naše okolje zelo dobro vživeli in brez njih si delovanja Audija enostavno ne moremo zamisliti. Poleg tega se radi vključujejo v sindikalno gibanje. Tako so nas na primer leta 1984, ko smo se prek sindikata borili za pravice delavcev, brez pridržkov podprli.« Pomembno je tudi vprašanje izobraževanja mladih, saj je napredek tehnologije v avtomobilski industriji tako skokovit, da potrebujejo zares samo kvalificirane delavce. Audi je prva za-hodnonemška tvrdka, ki je organizirala usposabljanje za tuje delavce: »Trenutno imamo približno-75 mladih iz tujine — gre predvsem za sinove in hčere tujih delavcev — ki jih šolamo. Od tega je od 40 do 45 Jugoslova-
možno začeti z akcijo. Letos bosta na Goričkem dve izmeni, prva od 29. junija do 26. julija, druga pa od 27. julija do 24. avgusta. In odkod bodo mladi, ki bodo vihteli krampe in lopate v prvi izmeni akcije? Prišli bodo iz Bosanske Du-bice, Mladenovca, Sremskih Karlovcev in Novega Sada, Titove Mitroviče ter Slovenj Gradca.
RAZKRIŽJE
Uspele 5. vaške igre
Nedeljsko popoldne je včasih dolgočasno, lahko pa tudi ni. To so dokazali Razkrižanci z organizacijo že 5. vaških iger. Poleg ekip domačega Razkrižja sta sodelovali še ekipi s Cvena in športnega društva Murinega tozda iz Ljutomera. O zanimanju za igre pa priča tudi podatek, da so med samim tekmovanjem delavci DO Mlekopromet sestavili ekipo za vlečenje vrvi —- želeli so pač sodelovati.
Sicer pa je organizacijski odbor pripravil številne zanimive in zabavne igrice — metanje jajc, skakanje na gumijasti žogi, tek na smučeh s prenašanjem vode, mali nogomet med debelimi in suhimi (dve tekmi — ženske in
Z DIATONIČNIMI HARMONIKAMI
Uredništvo Radia Murska Sobota se letos drugič pridružuje tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne, ki ga že nekaj let organizirata Turistično društvo Ljubečna ter uredništvo Novega tednika in Radia Celje.
Že lansko leto se je našemu vabilu odzvalo več kot dvajset harmonikarjev, ki so iz diatonične harmonike izvabljali prijetne melodije. Najboljši po izboru strokovne žirije pa so sodelovali na polfinalnem oziroma finalnem tekmovanju v Ljubečni. Letos vas pričakujemo na predtekmovanje še več, zato se čimprej prijavite. Vaše prijave z naslovom, letnico rojstva in naslovoma skladb, ki bi ju radi zaigrali, pošljite na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29. Oglasite se lahko tudi osebno. Prijave sprejemamo do 1. julija. In kdaj in kje bo tekmovanje?
Tudi letos se bomo srečali v Moravskih Toplicah na turistični prireditvi Moravska noč. To bo v soboto, 5. julija, ob 15. uri. Vabljeni k sodelovanju!
nov. Stroške šolanja jim plačamo, poleg tega pa imajo vsi, ki uspešno zaključijo usposabljanje, zagotovljeno delovno mesto pri Audiju.«
Gospodu Fischerju smo postavili tudi vprašanje, ki ga je bilo nasploh med pogovori z našimi sindikalisti večkrat slišati:
»Ali bi ob gospodarski krizi v vaši tvrdki odpustili tuje delavce prej kot domače?« »Zavedamo se, da smo v bistvu kupci delovne sile in zato naša personalna komisija, ki obravnava tovrstna vprašanja, ne dela nobenih razlik. V Nemčiji se večkrat pojavi geslo: Atislander raus! (tujci veni), katerega pa v Audiju ne odobravamo. Pri nas je v ospredju storilnost, in če tuji delavec dela več in bolje od domačina, bo pač moral oditi slednji. Vendar upamo, da tako daleč ne bo prišlo. Dober delavec je dober delavec, zame ni pomembno, kakšne narodnosti je.«
Ker Audi posluje zelo dobro in ker se v tvrdki ravnajo po gospodarskih zakonitostih, kar jim prinaša zelo ugoden položaj na tržišču, bi nam sodelovanje s to tvrdko koristilo. Zato je to rdeča nit pogovorov v Pomurju, priložnosti za tesnejše gospodarske stike pa vsekakor ne bi smeli spustiti iz rok.	Bojan Peček
Še deset dni torej, in brigadirsko naselje bo zaživelo. Kljub krizi, v kateri je mladinsko prostovoljno delo, upajo, da bo (kar lahko trdimo za dosedanje) tudi letošnja akcija uspela, saj bo brigad in brigadirjev — in s tem delavnih rok — kot kaže, dovolj. O akciji Goričko 86 bomo v našem časopisu sproti poročali. Bojan Peček
moški) in številne druge zanimive igre. In prav iz vsebine teh iger je razviden tudi namen vaških iger — sprostitev za eno popoldne, odložitev vsakdanjih skrbi in obilo smeha ter zabave. Minulo nedeljsko popoldne je namen iger tudi potrdilo. Razkrižanci pa so dosegli še nekaj — veliko podporo in dobro povezanost z združenim delom, predvsem z delovno organizacijo Mura, oz. njenim tozdom v Ljutome
ru, ki je pomagal pri organizaciji letošnjih iger.
In ob dobrem in zanimivem napovedovanju tajnika KS Stanka Ivanušiča je popoldne v resnici hitro minilo.
D. L.
STRAN 20
VESTNIK, 19. JUNIJA 1986