_Posamezna številka 20 stotink LgS^ak XL^81 T Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osm tnicc, in zalivale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo iz ki učno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-S7* Se vedno habsburgovci Švicarska > National Zeitung: je priobčila povodom povrnitve bivše cesarice Zite v Švico kaj zanimiv in poučen članek o naporih Habsburgovcev, da bi se zopet povspeli do moći in veljave. List pripoveduje med drugim: V političnih krogih sodijo, da je vzrok, ki se navaja za povrnitev Zite v Švico — bolezen sina — le pretveza. Bivša cesarica je kaj razumna politična dama, ki v tem pogledu visoko nadkriljuje svojega soproga. Na strani antante so radi tega potovanja precej v skrbeh. Mala antanta pa zasleduje pazno, kaj se dogaja v Švici, dokler se Žita mudi tam. Sodi se, da se bo vršilo nekako rodbinsko posvetovanje z ozirom na aspiracije Habsburgovcev, da bi se povrnili na ogrski prestol. V Bazelu se nahaja sedaj nadvojvoda Evgen, ki se menda ne bavi samo z znanostjo, ampak poleg tega tudi s politiko. Bivši cesar Kari ki bi hotel priti na ogrski prestol, ima tekmeca v nadvojvodi Albrehtu, sinu nadvojvode Friderika, ki je bil vrhovni poveljnik avstroogrske vojske in ki je tudi nekaj časa bival v Bernu (v Švici). Radi te konkurence se vprašanje zamotava, V Švici se stekajo niti in zato je prišla Žita seda) tja. Radi te konkurence hoče baje Žita spraviti svojega sina na Ogrsko, da bi tako njegova navzočnost markirala habsburške aspiracije in vspodbujala vse »karliste«. K temu prihaja še, da so se začeli gibati tudi Wittelsbachovci (bivša bavarska vladarska hiša), da bi zasnovali svoje načrte za slučaj, da Habsburgovci zasedejo ogrski prestol. Varajo se tisti, ki mislijo, da je Žito dovedla v Švico le skrb za otroka. Vedenje Francije je napram temu vprašanju dvorezno. Vojaštvo in visoka duhovščina bi hotela, da pride kak Habsburgo-vec na ogrski prestol. Ako bi hotela Žita svoje sedanje bivanje zlorabljati za politična rovarenja, bi velika in mala antanta smatrali Švico kot odgovorno. Presenetiti utegne v širokih krogih dejstvo, da bivšo cesarsko dvojico zvezni svet ni izgnal. Kajti, če bi jo bil, bi se glasom zvezne ustave Kari in Žita ne smela več povrniti v Švico. Ravno zato je pravo nadzorovanje skoro izključeno. Te ugodnosti je menda Žita deležna tudi sedaj. Stvar postaja sedaj vsekakor zelo zanimiva in curiška policija ima zelo kotljivo nalogo. Do tu švicarski list. Važno je, da se njegova izvajanja krijejo z obvestili od dobro poučene madžarske strani, ki trdijo vrhu tega, da je Žita s pomočjo svojih rodbinskih zvez — Bourbon-Parma — pridobila tudi Riba in Pariz za kandidaturo svojega brata Siksta, ki pa naj bi pozneje —- v boljših časih — odstopil prestol zakonite-pretendentu nadvojvodi Otonu. Pa mu tudi kombinacija z nadvojvodo Albrech-tom — sinom nadvojvode Friderika, tega «Napoleona in stratega« — ima (vedno glasom madžarskih informacij) baje na spomlad z italijansko-lašistovsko zaščito zadobiti določnejšo obliko. Vodja madžarskih legitimistov Gombos se je baje dogovoril z Mussolinijem, da Italija ne bo ovirala Albrechta pri zasedbi ogrskega prestola, če se obveže, da bo podpiral fa-šistovsko politiko proti Jugoslaviji. | Po naši sodbi je treba seveda vse te j madžarske vesti sprejemati z največjo previdnostjo. Kajti ni nerverjetno, da te informacije ne odgovarjajo toliko dejstvom, kolikor izražajo — pobožne želje. Ml vsaj si ne moremo misliti, da bi se Italija mogla tako oddaljiti od stare črte svoje — proti habsburgovske politike, ki globoko korenini v vsej minulosti in v duši italijanskega naroda in v zgodovini njegove borbe za ujedinjenje! Sicer pa so morali najnovejši dogodki — posebno pa zaroka v Bukarešti — prebuditi madžarsko-habsburgovske splet karije iz takih lepih sanj. Madžarski « le-gatimističai» sanjači so še nedavno sanjali celo o personalni uniji med Ogrsko in Roirunskoi Ali sanjajo danes šef? Menda Naj je že prišla Žita z katerimikoli političnimi rameni — potrudila se je zastonj. Kajti, glasom vesti iz Švice, hočejo švicarske oblasti to pot temeljito poskrbeti za to, da njihova dežela ne bo vnovič izhodišče za habsburgovska spletkarenja in roparenja. Jugoslavija Čestitke jugo&iovenskega episkopata h kraljevi zaroki. BELGRAD, 17. V daljši avdijenci je kralj Aleksander L sprejel zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja in ljubljanskega knezoškofa dr. Ar. ton Bonaventuro Jegliča. V imenu jugoslovenskega biskopata &ta škofa Čestitala kralju k njegovi zaroki s kraljičino Marijo Romunsko. Kralju sta izrazila veselje katoliških Jugoslo-venov in mu želela srečo v bodočem rodbinskem življenju«. Av^ijenca je trajala nad eno uro. Razgovor je bil tudi o položaju katolikov v naši državi. Škofa sta se kralju zahvalila tudi za naklonjeni dar v svrho graditve katoliške cerkve v Belgra-du. Snoči sta škofa odpotovala v Zagreb oz. Ljubljano. Prekmurska meja ostane neizpremenjena. BELGRAD, 16. Presbiro poroča: Povodom vesti lista cBacs-Bodrog-Napla® iz Subotice, da se bo vzhodna meja Prekmurja pomaknila za 900 m proti zapadu in da bo radi tega 26 krajev v Dolojelendavskem okraju pripadlo Mažarski, smo pooblaščeni izjaviti, da so taki glasovi neresnični in izdani v javnost v svrho mažarske propagande pri obmejnem prebivalstvu. Nasprotno tej vesti se meje napram Mažarski določajo po določbah mirovne pogodbe. Nelojalna mažarska propaganda, ki stremi po razveljavljenju mej, določenih na podlagi tria-nonske mirovne pogodbe, je jasna, ker je kon. ferenca poslanikov odklonila mažarsko zahtevo po izpremembi mej v Prekmurju. Svet zve---e narodov je odklonil tudi drugo zahtevo Jiaž~rske vlade, naj se vprašanje o mejah napram Mažarski postavi na dnevni red sedanjega zasedanja zveze narodov. Izvolitev zagrebškega župana. ZAGREB, 17. Na zadnji seji mestnega sveta, katere se Radič, Košutič in dr. Šurmin niso udeležili, je bil po burni debati izvoljen za mestnega načelnika bivši načelnik Steingl s 34 glasovi od 43 glasov. Po zaprisegi novega župana je prišlo do manjšega prepira med hrvatskimi bio- kovci in jugoslovenskimi omladinci. ---- Ćehoslovaška Italija in Srednja Evropa. PRAGA 17. Li^t «Prager Presse > piše, da je bilo postalo pomirjenje Evrope težko vsled pretirane oh utljivosti nekaterih slovaanskih krogov in vsled pretirane nezaupljivosti s strani Italije napraui slovanskim državam, ki so nastale na ozemlju bivše avstro-otfrske monarui-G. Ni potrebno — pravi dalje omenjeni list — da se Praga svari, naj ne stremi po nadvlad ju v Srednji Evropi na škodo Italije; kajti Ćehoslovaška nima nikakih podobnih stremljenj. Ćehoslovaška dobro ve, da fe njen razvoj odvisen od vzajemnosti med državami srednje Evrope, kakor je prišla do izraza v Rimu 1. 1918. List zaključuje, da Ćehoslovaška ni imela nikdar namena izključiti Italijo iz te vzajemnosti. Cehoslovaške finance« PRAGA, 17. Najnovejše poročilo če-lioslovaškega bančnega urada pravi, da se je število papirnatega denarja v prvem mesecu skrčilo za 372.595.000 čelioslovaš- kih kron, tako da znaša še 11 miljard in 750 miljonov. Podlaga v kovini se je na drugi strani povečala in znaša 553 miljo-novt inozemske devize pa skoraj 600 miljonov. Poljska Zaplenitev babsburgovskega imetja. VARŠAVA 17. Politični odbOr ministrskega sveta je odobril načrt, po katerem pripade vse habsburgovsko imetje na Poljskem državi. \ Italija Amerikanska misija na grobu italijanskega neznanega vojaka. ' RIM, 17. Danes je prispela v Rim amerikanska misija pod predsedništvom gen. Allensa, ki ima položiti v imenu ameri-kanskega kongresa zlato svetinjo na grob italijanskega neznanega vojaka. Oddelek merikanskih vojakov, ki spremlja misijo, je bil po mestnih ulicah burno pozdravljan. Občinske volitve na Tirolskem. TRIDENT, 16. Včeraj, na drugi dan občinskih volitev so se vršile volitve v 229 občinah na deželi. Doslej je znan samo izid volitev za mesto Trident, kjer so dobili socialisti 16 mest, liberalci 13 in ljudska stranka 11 mest. Francija Poincare prevzel vlado.1 PARIZ, 17. Ministri in podtajniki so imeli včeraj pri ministrskem predsedniku Poincareju sejo, ki je trajala od 9.50 do poldne. Poincare je šel nato ob 14.30 v ministrstvo vnanjih stvari, kjer mu je Briand izročil oblast. Poincare in Briand sta imela nato pogovor z lordom Curzonom, angleškim ministrom vnanjih stvari, in lordom Hardingom. Serraut je obvestil Poincareja, da sprejme listnico ministrstva za kolonije. Listi poudarjajo važnost včerajšnjega pogovora med lordom Curzonom in Poinca-rejem. cPetit Journal» piše, da se bodo začela čim prej pogajanja za vzhodna vprašana ja, da se morejo začeti pogajanja med zavezniškimi ministri vnanjih stvari v Parizu že koncem januarja ali prve dni februarja. List pravi, da stoji angleška vlada na stališču, da se mora izvršiti mirovna pogodba, da pa se o tem vprašanju ne bo razpravljalo ob priliki pogajanj glede fran-codko-angleške pogodbe, temveč posebej. Mednarodna konferenca v Niza« PARIZ, 17. «Matin» javlja iz Nizze: Včeraj se je sestala v Nizzi mednarodna konferenca, kateri je namen, da reši vsa vprašanja, ki se tičejo simplonskega orientnega ekspresa. Predsedoval je Margot Konference so se udeležili francoski, turški in bolgarski delegati. Konferenca je sklenila, da bo omejila promet med Parizom in Atenami in da bo vzpostavila promet med Buka-reštom in Kostanco z vsako tedensko zvezo s Carigradom. Vprašanje nemške odškodnine pred odškodninsko komisijo. PARIZ, 17. Odškodninska komisija, ki se je vrnila včeraj iz Cannesa, je zopet začela svoje delovanje. Komisija je določila, kako bo Nemčija začasno pla-čevala odškodnina Kakor znano, je bilo zaradi nevarne krize v francoski vladi, ki je onemogočila rešitev vprašanja moratorija že v Cannesu, dovoljeno Nemčiji, da sme plačevati vsakih deset dni po 3 miljone zlatih mark. Nemška vlada je zagotovila odškodninsko komisijo, da bo izročila 16., to fe na dan, določen od komisije, prve trt ndljone zlatih mark in da bo enako naredila vsakih deset dni. Istočasno pa so nemški finančni krogi izjavili, da se bo te plačevanje moglo nadaljevati k večjemu do polovice februarja. Potrebno je ♦orej, da se vprašanje moratorija, ki se ni moglo rešiti v Cannesu, reši čim prej, in sicer ali s strani vrhovnega sveta ali pa odškodninske komisije same. Nemci bodo poslali dne 27. t. m. spomenico, ki se je zahtevala od njih v Cannesu. V spomenici bodo obrazložili, koliko bo mogla Nemčija plačati v letu 1922. v gotovem in v denarju. Poročali bodo tudi o jamstvih, ki jih more dati Nemčija v slučaju odgoditve plaćanja odškodnine. Spomenico bo sestavil Rat-henau. Čim dobi odškodninska komisija to spomenico, se bo odločilo, ali naj vprašanje končnovelfavno rešijo zavezniške vlade, ali pa odškodninska komisija. JMIJa Razpuščanje pomožne policije na Irskem. DUBLIN, 17. Razpuščanje pomožne policije na Irskem, ki Šteje kakih 1800 mož, se nadaljuje brez incidentov in bo končano proti koncem tedna. Nova irska vlada prevzela svoj novi sedež. DUBLIN, 17, Začasna irska vlada je prevzela danes dublinski grad, kjer je doslej stanoval irski podkralj. Ta grad je bil simbol angleškega gospodstva na Irskem. Novo vlado, ki je prišla pod predsedništvom Mihaela Coilina na grad, je pozdravljala ogromna množica ljudi. L'ojd George pioti razpisom volitev. I ONDON, 17, Doznava se nocoj iz me-rodč:;nega vira, da se je Lloyd George izjavil končnoveljavno proti takojšnjemu razpisu volitev. Vendar pa se še vedno govori o možnosti« da se volitve razpišejo maja meseca, ko bo parlament že odobril zakon za vpeljavo nove ustave na Irskem in zakona, s katerim se odobravajo sklepi waschingtonske konference. Liberalci, ld so pripadali vladni koalicijski stranki, se bodo sedaj imenovali narodni liberalci Pričakujeta se dva važna govora Lloyda Georgea. Dne 13. t. m. bo govoril o mednarodnem položaju, dne 21. t. m. pa o notranji politiki koalicijske stranke, Amerika - Pomorska pogodb«, WASCHINGTON, 17. Pomorski dogovor je sedaj gotov. Ostajajo še nekatera manj važna vprašanja, gleae katerih pričakuje japonska delegacija iz Tokija navodil. Medtem je konferenca danes zopet začela razpravo o vprašanjih skrajnega vzhoda. Komisija, sestavljena od delegatov novih pokrajin, se bo sestala prvič danes popoldne. Nizozemska Načrt za povečanje nizozemske vojne mornarice. Haag, 17. Nizozemska vlada je predložila zakonski načrt za povečanje vojne mornarice. Troške za povečanje mornarice bi se razdelili na Nizozemsko in nizozemske kolonije. Načrt predvideva, da bi se mornarica povečala v prihodnjih šestih letih na 16 podvodnikov po 800 ton, na 10 podvodnikov po 850 ton, 3 ladje za praskrbovanje podvodnikov s hrano, 12 torpedovk, križarki cJava > in c Sumatra*, 4 polagalce min, 107 izvidniških aereoplanov in 18 lovskih aereoplanov, V načrt se predlaga razen tega zgradba potrebnega vojnega materiala. Iz poročila, ki spremlja zakonski načrt, je razvidno, da ima ta načrt mnogo nasprotnikov, ki smatrajo to povečanje mornarice za mitiiartstičen pojav. Opozicija se sklicuje posebno na konferenco v Waschingtonu te poudarja razen tega, da se nizozemske kolonije tudi s povečano mornarico ne bodo mogle dovoljno braniti pred kakim močnim sovražnikom; zgradba večje mornarice pa fe nemogoča, ker že sedanji načrt prekaša finančno zmožnost Nizozemske in njenih kolonij. Vkljub temu je našel načrt mnogo zagovornikov, ki trde, da mora imeti tudi Nizozemska spričo dejstva, da bo imela Japonska po waschingtonskem načrtu 270 tisoč ton križnik In 40 tisoč ton podvodnikov, vsaj 25 tisoč ton križark in torpedovk ter 14.4D0 ton podvodnikov na razpolago. Avstrije 4 Delna kriza ▼ avstrijski vladi DUNAJ, 17. Avstrijski minister notranjih stvari Weber( pangerman, fe predložil svojo demisijo« ker je panger- manska stranka sklenila opozicijo proli Schoberjevi vladi. Smatra se, da bo kriza ostala omejena na ministrstvo za notranje stvari in da se ne bo razširila na celo vlado. Konferenca nasledstvenih držav v Gradcu. GRADEC, 17. Včeraj popoldne se je začela konferenca, ki razpravlja o vprašanju prometnih zvez med nasledstvenimi državami bivše avstro-ogrske monarhije. Konference se udeležujejo avstrijski, italijanski, madžarski, jugoslovanski in če-hoslovaški delegatu "^Pogajanja se bodo začela 18 t. m. TurClja Pri puščanje tujega kapitala v Anatolijo. CARIGRAD, 17. Posebna gospodarska komisija, ki se je sestavila v Angori se je postavila na stališče, da naj se tuji kapitali le pripuščajo v Anarhijo. Načrt, predložen narodni skupščini, določa, da se bo morala turška vlada udeležeyati pri tujih podjetjih vsaj za polovico glavnice. Vodilno in tehniško osobje bo lahko tuje narodnosti, toda navadno osobje in delavstvo mora biti turško. Pogodbe ki jih bodo sklepale tuje tvrd-ke, bodo morale biti sestavljene v turškem jeziku. Adar Block, angorski delegat, je odpotoval v Pariz kot izvedene:. ; i £o s-podarska in finančna vprašanja k'I c tičejo vzhoda. Švica Predsednik komisije Zveze uu.odov v Albaniji umrl. ŽENEVA, 17. Glavni tajnik Zveze narodov naznanja snu t polkovnika Sch£r-ferja, predsednika komisije Zveze narodov v Albaniji. Umri je nenadoma v Ženevi vsled srčne hibe Pokojni polkovnik je bii Luksemburžan iu je bil imenovan pred Kakimi 20 leti za gubernator ja na otoku Kreti. m\m uoiifve n m Malo rezultatov še imamo, a kar jih je, nam pričajo, da so bile volitve zelo zanimive in da se od njih za bodoče lahko marsikaj naučimo. Kot pravijo poročila, so zmagali v Standrežu, Solkanu in Mirnu komunisti. Morda je tu pa tam zakrivil poraz naših vrst taktični pogrešek — toda pustimo to. Dejstvo je, da so v teh občinah danes na krmilu komunisti, ki se ne bodo mogli omejevati samo na negativno delo, ampak bo treba, da izvedejo svoj program in storijo vse v blagor ljudstva. V težkih povojnih razmerah ni lahko gospodariti v občinah in odgovornost ni lahka, še manj pa hvaležna. Komunisti, ki so veseli svoje moralične zmage, se dobro zavedajo tega, in so baje v Solkanu že ponudili župana manjšini, da bi s tem odvrnili odgovornost s svojega hrbta. Boje se, da bi se vsled položaja, ki s tem nastane, ne zmanjšale njih vrste in se ne razcepile, kar je mogoče in celo nujno, da se zgodi. Poleg tega niti med komunisti niso edini glede občinskih volitev, eni so bili celo za popolno abstinenco, vedoč, da je v danih razmerah težko ustrezati potrebam in da stranka, ki je na «vladi> izgubi simpatije, raste pa manjšina. — V Števerjanu je zmagala narodna stranka, komunisti so v manjšini. Enako je tudi v Podgori ^ zmagala narodna stranka in so komunisti ostali v manjšini, dasi je bil v nedeljo že splošen govor, da je zmaga na strani komunistov. — V Št. Petni je pogorel laški komisar, vendar je dobila narodna stranka le 8 mandatov, druga pa 7. očividno so imeli tu komunisti svoje prste vmes. — V Vrtojbi je tudi zmagala narodna stranka. Iz drugih krajev rezultatov še ni. V gorah je mnogo volilcev zadržal zapadli sneg, da niso šli volit. v. Do sedaj smo sprejeli izide iz sledečih občin: 1.) Povir, večino komunisti, manjšino nar. stranka. 2.) Tomaj, samo nar. stranka, 3.) Dutovlje, samo nar. stranka. 4.) Kopriva, samo nar. stranka; 5.) Skopo, večina nar. stranka; 6.) štOrje, samo nar. stranka; 7.) Veliki Repen, samo nar. stranica; 8.) Avber, samo nar. stranka; 9.) Naklo, samo nar. stranka; 10.) Sllvno, večina nar. stranka. 11.) Nabrežina, 10 Slovencev, 5 Italijanov 12.) ŠL Peter na Krasu, samo nar. str. 13.) Sežana, uradniška lista 169, nar. stranka 65, komunisti 56; 14.) Lokve, večino nar, stranka, manjšina komunisti; 15.) Mavlrinje, večino proti narodna Zveza, manjšino nar. stranka. 16. Idrija, narodna stranka 529, komunisti in socialisti 517, italijanska lista 84. VAŽNO ZA VOLILCE l Tržaški občinski urad opozarja, da lahko pridejo volilci, ld niso prejeli voKlae izkaznice (certificato d'iscrizto-ne), od srede 18. t. m. dalje osebno ponjo v volilni urad v mestno telovadnico v ulici della Vale. Uradae are od 9 do 17. Ako je volilec izkaznico izgubil ali pa ako se mu je pokvari-la^ima pravico priti dan pred volitvami ali na dan volitev v voKlni urad, da se mu izda du-pOET aa zelenem papirju. Dnevne vesti ■ Občinske volitve Dasi nam še ni znan popoln in zanesljiv izid občinskih volitev na Goriškem, Notranjskem in Koroškem, vendar moremo že sedaj z iskrenim veseljem ugotoviti, da je naše ljudstvo vsevprek — razen kake izjeme — z odločnim nastopom vzelo upravo občin v svoje roke in s tem manifestiralo samoslovenski značaj naše zemlje. Mi ne vprašujemo, ali so v posameznih občinah dobili večino ali konservativci, ali naprednjaki, ali agrarci, ali socialisti, ali celo komunisti, kajti za nas je odločilno dejstvo, da je občina v naših domačih slovenskih rokah. Z veseljem ugotavljamo, da je naš narod na sploh sledil pozivu našega političnega vodstva, ki je zaklicalo narodu: brez kompromisov — čisti v volilni boj! In to priznavajo celo italijanski listi, ki naglašajo to složno slovensko manifestacijo. Nad vse razveseljiv pa je nastop koroških Slovencev v občinah, ki so pripadle k Italiji. To so: Žabnice, Ukve, Lipaljaves in Belapeč, ki leži sicer na Gorenjskem, a spada k trbiškemu okrožju. V vseh teh občinah so dobile slovenske stranke večino in manjšino in niso sklepale kompromisov. Če se je morda v kaki posamezni občini pripetil kak manj prijeten medsebojen do-] gode';, ; . t»ač ra^'-vlHvr j napetih razmera. - Ali talca ',raa ■ ' kvari le e skupne Na na?lov drag- j rodcev vlad; Ri;m— in o j-. 3!« i ie nas Jircd pri teh volitv«h izpregovori! ^iOL-lco, zavedno, slovensko. Tem večja čast in hvala mu gre za ta veličasi/enf nastop, ker ga je izvršil v najtežavnejših razmerah. Volitve V Tržiču. V Tržiču je zmagal italian« slu nacionalistični blok, manjšino so dobili socialisti. Značilno je žo to, da je v tako važnciu delavskem središču, kakor je Tržič s svoje ladjedelnico, zmagal meščansko-nacionalističu blok, a še veliko značilnejše je dejstvo, da delavstva v občinskem zastopu ne bodo zasto-r pali komunisti, temveč socialisti. Kdor le površno opazuje politično gibanje delavskih mnc5ic v naši deželi, je gotovo pri' čakoval, da bodo v Tržiču, ako že ne zmagali, vendar pa vs&t manjšino" tega občinskega za» stopa izvojevali komunisti. Saj je vendar ko-munistična stranka v naši deželi bila izpodri.. nila in skoraj popolnoma uničila staro social* demokratično stranko! Predvsem ni to popol noma točno, ker komunistična ideja se je t\e pričakovano hitro razširila ne po vsej Primor ski, temveč le v njenem slovenskem delu Italijansko delavstvo se bolj trdovratno drž načel in politike stare socialdemokratičnfe stranke in le s trudom se fe en del italijanskega proletariata pritegnil v komunistično strujo. Več navdušenja za komunistične ideje nego pri Italijanih pa je opažati pri Furlanih. TriiČ pa spada v primorski pas Furlanije, ki je naseljen z Italijani, vsled česar velja tudi za Tržič isto, kar za ves ostali italijanski prolcta-riat toliko na Primorskem kolikor v Italiji sploh. Ta je namreč sprejel le površno novi komunistični evangelij in ga skuša prilagoditi svoji dosedanji socialdemokratični nacionalistični politiki, medtem ko se je komunizem bolj razpasel med slovenskim in deloma furlanskim proletariatom. Ta pojav si ni težko razlagati, oba naroda spadata med najbolj preganjane in zatirane ter so mase bolj dovzetne za revolucionarne ideje. Pri tem pa se ne zavedajo, da hodijo na iimanice prorokom nekakega lažikomunizma. Ker se pa oba naroda nahajata v neznatni manjšini v okviru italijanske države, je naravno, da je ta komunistična falslfikacija absorbirala slovenski in furlanski komunizem, kateremu je dala svoj pečat in ga podvrgla svojemu vodstvu. Italijanski lažikomunisti so 6 pomočjo strankinega vodstva vzeli komunistično gibanje v svoje roke in so ga pod svojo firmo nagnili v smeri proti nacionalistični so-cialdemokraciji. Prmorskl prolctariat pa je seveda kmalu spoznal, da nova komunistična stranka ni nič drugega nego druga pokvarjena izdaja bank--rotiranega socializma in prvotno navdušenje se je vedno bolj začelo umikati bridkemu ra-; zočaranju. Občinske volitve v Tržiču so prvi znak lega razočaranja množic in gotovo prinesejo volitve po ostalih primorskih občinah več ali manj jasen dokaz o padanju ital. kom. stranke v našli deželi. Stara peklenska igra. V poročilih tukajšnjih: italijanskih listov o groznem zločinu, ki se je. dogodil v menjalnici Bolaffio v ulici Dantej Alighieri, čitamo, da se fe zločincem po izgovorjavi laških besed poznalo na prvi mah, da, so Slovenci! Mi poznamo dobro že od nekdaji to peklensko igro tukajšnje italijanske žurna-i listike, s katero hočejo svojo javnost napačno] poučevati in jo ponovno hujskati proti naSemu} narodu. Opetovano smo jih £e opozarjali naj grdobo takega početja in opozarjali smo jih' tudi na posledice, ki morek) nastati vsled ta-j kega krivega poročanja. Nikdar se mi v svo-: jem listu nismo izpozabili tako daleč, da bi; radi kakega hudodelstva, ki ga je izvršil kak] Italijan, direktno ali indirektno hujskali nage ljudstvo proti vsemu italijanskemu narodu. Tako početje je brezčutno, ker ob takih tragičnih dogodkih ne sme biti človeka, ki bi ne) sočustvoval z nesrečnimi žrtvami, in to brez. ozira na narodnost. Mi obsojamo javno in odkrito ta zločin, pa ipj ga je izvršil Slovenec ali Italijan. Priznavamo odkrito, da so tudi med našim — kakor v vsakem narodu — lahko najdejo slabi ljudje. Vsekakor pa smo pisali« le o zločinu kot takem. A če bi hoteli take do* godke in njihovo zaporednost beležiti po na« rodnosti, gotovo bi ne bili Slovenci na prvem mestni 1 Upamo, da se razumemo!! Dodatne* ugotavljamo tudi, da se včasih celo pristni Italijani, ki govore v pravem materinem jeziku, tako izražajo, da jih tukajšnji Italijani ne ra^ zumejo. Raai tega pa so tisti Italijani vendar-!« Italijani! Nas vseh je pretresel grozni zločin in vsi pričakujemo napejOi da se vendar enkrat izhaja, izvzetnšl pondeljek, vsak daa zjutraj. Asiškega št. 20, L nadstrr-:~ ~ ' * pisma se ne sj^c. Štefan God znaša za mesc j »eta 2a inozemstvo me. ..ao 4»^ več. — Telefon uredništva in uprava 5t 11-57. 1762 ;ančiška v..:ankirana ml urednik . Naročnina eto L 60.'— EDINO V Trstu, v sredo 18« januarja 1922 posreči roki pravice, da zaloti zločince- Naj bodo ie ali one narodnosti, njihovo dejanje ne mere »oskruniti časti naroda, kateremu pripadajo. Italijanski listi naj bi že enkrat prenehali S svojo podlo igro! Gibanje cen t Trsta. Občinski delovni in Statistični urad je objavil statistične podatke O cenah živil v našem mestu tekom preteklega meseca decembra. Kot podlaga primerjanja je vzeto stanje, kakršno je bilo v mesecu ^ juliju Jela 1920. Evo sedaj nekoliko tozadevnih številk, ki naj kažejo, koliko naj bi bila porabila in potrošila v enem tednu preteklega meseca povprečno delavska družina: 1. Kruha 10 krpo L 1'95, skupaj L 19 50; 2. Riža 2*5 kg po L 2'50 = 46 25; 3. testenin 16 kg po L 3*60 — 4516; 4. krompirji 3 kg po L 0'90 = L 2 70; 5. starega fižola 0'5 kg po L 3'20 — L 1'6C; 6, Zelenjave 4 kg po L 2 41 — L 9 64; 7. špeha njalnice, trije so skočili na avtomobil in eden j Nevarne predmete so nosili s seboj neki ne-izmed njih je zagrozit šoferju: [znanci. Predmeti so bili precejšnje vrednosti. — Odoelii takoj, siccr te ustrelim! Orožniki so neznance aretirali in zaplenili In šofer je bil prisiljen odpeljati neznance v blago, ki je bilo ali ukradeno ali v tihotapljeno, ulico Fabio Severo^kjer so mu plačali za vož- ob enem pa so se zanimali tudi za petorico njo 30 lir in mu zagrozili: ljudi, ki so j*o spremili v brezplačno prenočišče — Fazi se, če nas izdaš, te ubijemo. [ v ulici Dogana. Neznana so se izkazali za ne-Šofer je nadalje izjavil, da je bil eden izmedkega Prešena, Rupaca, Kozma in dva sta Kri- tclovajev ranjen v Ike. Šofer je bil včeraj J stijančiča. Od kod so, nam ni znano, zjutraj v drugič zaslišan. Vstraja vedno pri | Bralno in pevsko drostvo «Zora» v Ko-tem, kar je že prejšnji dan izpovedal. Nahaja! stanjevici naznanja, da bo imelo svoj red- kg po L 3 40 = L 4 20; S. svežega ma^ia 0'4 kg po L 22 = L S S0; 9. Oi;a 0'2 litra po L !0 = L 2; 10. sira 0'5 kg po L 28 = L 14; 11. mleka 6 litrov po L 2 = L 12; 12. meso s kostjo, sprednji konec) 2'5 kg po L 6 L 15; 13. Jajc 12 po L 0 90 = L 10 SO; 14. svinjine {soljc-ne) 0'3 kg po L 30 = L 9; 15. sladkorja 0 8 kg po L 6'20 = L 4'%; 16. pečene kave 0*15 kg po> L 23 = 3 45; 17. sadja 0'5 kg po 3 28 L 1*6-4; 18. navadnega vina 7 litrov po L 4 — L 28. Skupaj za hrano: L 159'30; (v mesecu juliju 1920, 113*92). 19. obleka L 2815; kurjava in tu5 L 20 02; stanarina L 16'25 in raznih stroškov L 28*57. Vsega skupaj L 252 29 (v juliju 1920 L 113 74). Indeksi od julija 1920. dalje so za posamezne mesece sledeči: julij 1920 = 100, avgust 100*52, september 104 9S, oktober 107 56, november 115*32, december 118*94; januar 1921 117'3o, februar 115 79, marec 11976, april 119*18, maj 113*98, junij 308 26, julij 103 OS, av-jjust 108*95, september 111'50, oktober 112*98, november 113*52 in december 113 74. Kakor se vidi po teh številkah, draginja £e pol leta pri »as neprestano raste. Poleg tega pa občinski statistični urad tudi to pot Ei bil nikakor radodaren v odmerjanju hrane tržaškim delavskim družinam. Plaćanje telefonskih pristojbin. Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se bodo idefonske piistojbine začasno plačevale tudi na domu klijentov, da pa klijenti lahko plačajo pristojbine pri centralnem telefonskem uradu. Mrtvašnic na Kjadinu in Vrdcli ne bo več. iMestni magistrat naznanja, da se boste s 31. januarja t. 1. zaprl! mrtvašnici na Kjadinu (ul. Conti) in na Vrddi fsveto'vanska cerkev). Za eventuelne potrebe bo zodostovala mrtvašnica v mestni bolnišnici (ul. Pieti), Glasbeno recitarijski večeri v spomin Ivanu Cankarju. Pripravljalni odbor društva kulturnih delavcev nam je poslal: Dne 8. t. m. se je vršila v Cerknem zadnja prireditev v spomin fvaca Cankarja. Prva dva večera sta bila pri Sv. Luciji in v Ajdovščini; višek se je dosegel pri Cankarjevih dneh v Skednju in v Cerknem se j*e število prireditev zaključilo. Odbor društva kulturnih delavcev je počastil spomin največjega pisatelja s tena, da je zanesel med naše ljudstvo smisel za njegova dela: pojasnil njegov veliki pomen, prednašal javno odlomke iz njegovih del, vprizoril mojstersko dramo • Kralja na Betajnovi* s Skrbinškom in Silom v glavnih vlogah, razprooajal je knjige, Cankarjeve slike in Cankarju posvečeno številko - Kresa-i. Poleg tega je dosegel velik gmoten uspeh. Odboru za Cankarjev spomenik se je poslalo, nekaj nad 13 tisoč jugoslov. kron in 200 lir zasebni ljudski šoli pri Sv. Jakobu, To je čisti dobiček škedenjskih prireditev in prostih pri-sp«2vkov ter prispevkov nabranih v Ajdovščini (2 nalog nekoliko tujcev. Kako pred včerajšnjim zaslišan šofer Josip Pecchiar,: je to bilo mogoče, je veliko vprašanje, posebno Iti je vozil zločince v javnem avtomobilu št. 33. iCi ker je bilo radi tega tudi neko besedičenje Šofer je izjavil med drugim, da se je nahajal na volišču samem. pred umorom v bližini Rossettijevega spomenika. Tedaj sta stopila v njegov avtomobil dva elegantno oblečena ncznanca in mu naročila, naj ju pelje na Garibaldijev trg. Od tu ju je moral peljati na trg della Unita. Toda tudi tu nista našla neznanca, kar sta iskala. — Sedc.j naju boste peljali v ulico Dante Alighieri. Tam se nahaja neka menjainiaca ... — je dejal neznanec. Na to je odpeljal Šofer neznanca pred menjalnico Bolaffio. Potnika sta izstopila in mu naročila: — Čakajte naju tu z užganim motorjem. — Tu ne morem ostati — je dejal Šofer, — Ver sem na poti tramvaju; čakal vas bom na vogalu ulice San Nicold. — Toda bodite vedno pripravljeni za odhod .— mu je priporočal neznanec. Kmalu potem jc. zaslišal šofer dva strela, ki sta prišla iz menjalnice Bolaffio. Par trenutkov pozneje so planili štirje neznanci iz me- Občfii zbor »Goriške slovenske omladine se vrši v nedeljo dne 29. t. m. — Odbor- «Pro*veUu> glasilo k aH urnih društev, Iti bi bila morala že iziti, izide v zadnjem tednu tega meseca. Izdaja prve številke se je zakasnila radi tehničnih ovir. Kulturna, športna in telovadna društva vabimo na naročbo «Prosvete». Uredništvo in upravništvo < Prosveten, Gorica Corso Verdi štev. 37, Vedite nesreče. S kom? Z granatami. To se bo ponavljalo bogve koliko časa še. i Neki otrok Žbona Anton iz Bat jc videl, da gleda iz grmovja kos žice. Ves vesel, da je dobil tako dragoceno stvar, jo je prijel za konec in potegnil k sebi. Kaj se je zgodilo? Graaata, skrila, ki je bila v zvezi z žic o, je eksplodirala in ranila otroka precej hudo. Dokaz, kako previdno moramo delati z vojnimi ostanki. Zmagoslavje Ceiioslooafhe krone Državniki Čehoslovaške so izvojevali veliko zmago. Ni to zmaga generalov na krvavem bojišču, ampak zmaga previdne državne in modre gospodarske politike. Čehoslovaška valuta je sedaj naravnost sijajna v primeru z ono dragih nasledstve-nih držav. O poteh, ki so dovedle do lakega uspeha, prinaša »Prager Prese« pod gornjim naslovom članek, ki jc vreden, da bi ga pozorno čitali tudi drugje. Zato prinašamo tu glavne momente iz tega spisa. Čehoslovaška veljava Žanje Se le sedaj sadove triletne politike, določene Že v prvih mesecih po prevratu, ki jo Je ta nova država zasledovala z železno doslednostjo. Načela te politike so kaj enostavna. Izključiti je vsak tisk bankovcev, kar pomeni čim skorajšnjo vzpostavo ravnotežja v državnem gospodarstvu. Gora papirfa, ki jo je čehoslovaška država prevzela od Avstrije, naj se krči potom zmerne oddaje premoženja s strani državljanov. Učinki take prašine politike se niso pokazali takoj in je tudi čehoslovaSko valuto zadela ista usoda kakor druge evropske valute. Razlogi so bili različni: vsled gospodarskega sosedstva z Nemčijo odvisnost češke krone od usode nemške marke, ogromna potreba surovin; nestalnost političnih razmer, posebno vsled madžarskih vpadov na Slovaško; in posledice vojne dobe, vsled katerih so trpele vse evropske države sploh. Slednjič pa je inozemstvo vendar začelo spoznavati napore čehoslovaške finančne reforme, nje proračunske ukrepe, nfe odredbe v svrho Sledenja, nje »JsJivno trgovsko bilanco, ki je posledica dejstva, da CehoslovaSka veliko več izvaža, nego pa uvaža. Inozemstvo je spoznalo, da je prenizko cenilo plačilna sredstva Čehoslovaške. Ne lc v deželah s slabo, ampak tudi v onih z visoko vahtto je postala češka krona zelo vabljivo plačilno sredstvo. Bančni urad Čehoslovaške je skrbel za to, da so bile svote v inozemstvu naloženih not čim najmanjše, Čehoslovaška javnost pozdravlja z zadoščenjem. to zmagoslavje češke krone, ker vidi v tem nagrado za žrtve in boje, ki jih ji je naložila prava finančna politika. Zboljšanje valute bo prihajalo v prilog tudi širokim ljudskim plastem, ker mu mora slediti tudi padanje cen živil. Seveda mora taka nagla izprememoa pri vrednotah imeti tudi svoje slabe strani; pomnožitev brepzosclnosti in nevarnost za izvoz, kakor se to kaj nazorno kaže na Angleškem, kjer so potrebni skrajni napori, da 6e dobrote take odpla-ve ne izgube vsled kritičnih posledic. Temu se tudi Čehoslovaška ne bo mogla izogniti, četudi ne pride do tega v toliki meri. Vse te bolestne posledice zboljšanja valute so vice, ki se mora preko njih, če si hočemo priboriti zdravo valuto. Vse dežele, ki stremijo po ozdravljenju so morale prebiti to ob veliko neugodnejših razmerah, nego so na Čehoslovaškem, kajti dviganje valute prhiaja ravno v dobi boljšanja svetovne konjunkture. Veliko dobro je za Čehoslovaško inteligenca njenega delavstva, njega razviti gospodarski čut, njega zdravi zmisel za stvarnost. Večina tega delavstva gre le za tem, da do- seže svojo predvojno mero za življenje. Kar gre preko te mere, žrtvuje rado in še več, ako vidi, da je to v splošnem gospodarskem interesu. So, seveda tudi izjeme; toda, pravilo prevladuje. Saj se dobiček od zdrave valute končno porazdeli enakomerno na vse razrede in sloje. Gre za to, da prebijemo najbrže zadnjo prehodno dobo. In da j*e Čehoslovaška na pravi poti, kaže finančna zogdovina zadnjih treh mc-secev. Izvoz petrolej'a iz Romunije. V Romuniji stopi 15. t. m, v veljavo zakon, s katerim se regulira vprašanje izvoza in produkcije petroleja. Novi zakon predvideva odredbo o povečanju produkcije in o olajšanju izvoza petroleja iz Romunije. Povišanje cen gornjcšlerijskemu premogu. Po poročilih nemških listov se bodo cene gornješlezijskemu premoga zvišale povprečno za — Kakor znano, so cene temu premogu razmeroma zelo nizke, vsled česar gornješlezijski premog zelo konkurira dragemu češkemu premogu. Romunski državni dolg. Po statistiki, ki jo je objavilo romunsko finančno ministrstvo, je znašal javni dolg Romunije dne 1. aprila 1921 20,311.292.311 Iejev. «MLAD1KA», Uprava ^Mladike* prosi vsa stare in nove naročnike, naj podvizajo z na: ročnino za leto 1922, da bo mogoče vsaj pri bližno določiti, v kolikih izvodih se bo tiskala prva letošnja številka. Lanskega leta se je namreč dogodilo mnogim naročnikom, ki so se prepozno oglasili, da so ostali brez prve številke, kar je pri leposlovnem listu seveda skrajno neprijetno. CeLIetna naročnina stane 20 lir, ker se list' znatno razširi 46 Dr, FERFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemate-klijente sežanskega okraja vsako soboto pri Amfu. 7C FLUID ZA KONJE, redilni prah za vsakovrslna zdravila za živinske Zaloga v lekarni, II. Bistrica. živino, bolezni. 2S Bonna p&roiila. TeEijb Trsi, dne 17. januarja 1922. POZOR! Srebrne krone in zlato no najvišjih -----"ita, Via cenah plačuje edini grotist BcUeli Vita, Madonnina 10, I. 16 ELATO in srebrne "kron« ptaCam v«? kot dru £ kupci. Albert Povb, '^ar. Mau-ni 46 [w bliiiai drvenega trga). 10 SPALNE sobe, kuhinje, pisarnico, jedilno sobo, stolice za gostilno in dr. se prodaja v via Udine 25, skladišče. 81 BRIVSKI POMOČNIK iSčc mesta. Nastopi lahko takoj. Pojasnila daja brivnica na Op-činah 196. i POZORI Hišo, gospodarsko poslopje, 2 njivi in gozd prodam blizu Ljubljane za 160.000 kron. F. Cvek, Kamnik, 64 » » • « • t t • « • t * * » i « * « Jadranska ba:iha Cosutich . . . » Dalmatia ...» Gerollmicl* • « L {bera TricsU«« < Lloyd . . • • » Lusslno • • > • Martinolicil • • « Oceani a , • » , Premuda •••»«■•» •«#••»•• Tripcovieii Ampelea ...»•■*•••«••••* Cement D&lmatia *••■«»••••«• Cement Spalato • ............ Tuja valuta na tržaškem trgu; Trst, dne 17, januarja 1922. ogrske k roke...............—.3.40 3.i>0 avstrijsko-nemške krone . * . . » . —.37.---.41 češkoslovaške krone • dinarji • « • • • » • 280 190 1400 452 1210 700 120 230 345 241 600 335 PRVOVRSTNO SENO IN DETELJA na drobno in debelo po zelo nizkih cenah. Obrnili sc na: * Kmetijsko zadrugo^ Trst, via Rafli-neria 7. b'■ '< PODLISTEK KAPITAN MARRYAT | zemljo in Filip in Atnina sta bila nemalo umir-' jena, da je ostalo brez govoric, 1 Šele po pogrebu sta mlada zakonca pogle-■ 2" Kfl ^ 9 ^ ^ ^ — ! dala sobo ranjkega. V njegovem šefu je bil ErlO!@nCi6C : kIl'uč od železne skrinjice. V sobi je bilo polno j steklenic in posodic, ki jih je Amina — kar je R O RIS II j bilo uporabnih — spravila v shrambo, ostale ■ ■ j pa vr^la proč. V predalih je bilo poleg drugega Filip in Amina sta pokleknila z dnhovnikom nebroj papira popisanega z arabskim- ^nkmi vred, ki je vreče molil. Ko sta spet vstala, sta — bih so ia,br*e recepti. Tudi sta nasU škat-* ' - • i——— m prva izmed njih cev; poleg lega je bila še velika vreča s i brnjaki. Po ponovnem iskanju sta odkrila S« _■ ponovnem boje z dijamanti in dragulji. Vse skupaj je bilo vrednosti. Icjl marke dolarji ....«»•* francoski franki . . - . švicarski franki • • • • anglefikl funti jv:p!rnati • angleški funti, zJstl . . nspoleoni •••>•«■ » «. * i s f I < » » • • * 37 75.— 38-50 32.50,— 33,50 17.—.— 18,— 12 30 — 13.30 22.60 — 22.85 187.50.—188.25 442,—.—446.— «16.25— 90.75 112.—.— 114.— S9.50 90.- Mali oglasi se računajo jjo 20 stolinb beicda. — Najmanjša pristojbina L X—. V PRIJAZNEM krsja spodnje štafereke je na. prodaj krasno posestvo, obstoječe U eno-nadstropne hiSc v kateri se nahaja dobrc-idoča trgovina z mešanim blagom i» gostiln«. Zraven se nahaja gospodarsko poslopje, posebej zidana pekarija, 4 orala prvovrstnega zemljišča, živina in razno gospodarske* poslopje. Cena L 150.000 Naslov pri upravni Stvu, KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« Debele črke 40 stotink beseda. — Na$manj5a pristojbina L 4*— Kdor _ išče »tužbo, plača polovično ceno. ; žssss 5mhmm krone kupujem in plačujem po cenah, ki |ih drugi ne morejo plačati. (44 Via Pondares št. 6, I. POROČNA SOBA, slavonsko delo, jako svetla in psychc se prodasta vsled odhoda po jako zmerni ceni. Via Milano 4, I. 84 HRASTOVA OMARA, slavonsko delo se proda vsled odhoda po zmerni ceni. Via Milano št. 4, L 85 SOBO s hrano iščem pri slovenski družini v sredini mesta. Ponudbe pod «Vekoslav» na upravništvo. 83 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—f umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, h desno, 25 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst« via Coroneo 1. V. nad*" 17 Praktikanta (prefemalca) s primerno izobrazbo v starosti 16-17, sprejme lesna industrija. — Ponudbe „Poštni predal št. 153", Ljubljana 1. (5i let na Urarna fin zlafarita Trst, Via ScalinCa št. t sorc:,-ma vsakovrstna popravila. — Cene vedno * najnižjo. 18 Kupuj« srebrn« krone« Pozor na naslovi Pozor na naslov! S Krvavečim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijaieljtia In znonccm, da jc nala iskreno ljubljena Iičeika, sestra in te:a gospodična MILKA ŽERJAV Včeraj, cb 10 zvečer, v ne2ni mladosti, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospo so bili ljudje potclaženi. Drugega dne so Doložili zemeljske ostanke starega moža v v ogenj. «Da bi videl vse to pater Leysen> je žalostno pripomnila Amina. «Glej, tu pa je nekaj tiskovin, Filip,* Ko jih je Filip pregledal, je spoznal, da so akcijski listi holandsko-vzhodnoindijske družbe. — - — «Ne, Amina, lo je \denar ali vsaj denarna pisma — osem akcij družbenega kapitala, ki nam bodo precej vrgle. Zdi se mi, da jih mož ni nič uporabljal. Tudi jaz sem mislil^ naložiti pred odhodom na ta način nekaj svojegafpre-moženja, ki bi se dobro obrestovalo.« Začela sta preiskavati železno skrinjo. Bila je velika in zdelo se je, da je skoro prazna; toda ko je Filip razbil dno, je naletel na trideset majhnih vreč, ki so bile polne zlatih noi *Moja ljuba Amina, v resnici si m* prinesla nepričakovano veliko dote? je rekel Filip. cPrav praviš, nepričakovano U je odvrnila Amina, < te dragulje je prinesel moj oče najbrže iz Egipta; in vendar kako ubožno sva živela, ko sva se naselila v tem kraju! Bog mu odpusti! In pri vsem tem premoženju je ho^ tel še mojega Filipa zastrupiti, da bi še več nagrabil skupaj!» Skupna vsota je znašala petdesettisoč goldinarjev. Vse sta spet pospravila nazaj in zaprla sobo za seboj. . Filip je takoj spremenil svoje gospodinjstvo. Najel je dve služkinji, dal vse lepo urediti in ni se bal stroškov, le da bi pripravil svoji ljubljeni ženi kar se da udobno stanovanje. V Amsterdamu si je dal naroČiti več akcij vzhodnoindijske družbe, dijamante in svoj denar pa je prepustil še vedno Amini. Med takim urejevanjem sta hitro pretekla dva meseca in ko je bilo že vse v redu, je prejel Filip pismeno ponudbo za vstop na ladjo. Amina bi imela vsekakor raje, če bi vstopi Filip kot potnik in ne kot častnik; toda nas ji nak se je bolj zavzel za poslednje, ker sicer ne bi znal navesti vzroke svojega potovanja v ^ ~ * Dalje. Delniška Slanica L 15^000.000 Rezerv L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku : Frank Sakser Stade Baak. Izvršufe vse bančne posL PREJELA ¥LO€E ^ da hranilna knjižice in na tekočI rafun ter iifi oUrestuic po 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ - Dale v najem varnostne predale (safcs) - Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Risparvnto štev. 5 — Via S. Nicotd §tev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.