KKALJGVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
u.
kos.
V LJUBLJANI, dne 7. februarja 1984.
Letnik
V.
VSEBINA:
109. Zakon o	nastanjevanju	vojske in mornarice.
110. Uredba	o medsebojnem odnosu mer metrskega	sistema
nasproti	tujim meram	in obratno.
lit. Naredba	bana Dravske	banovine o zaščiti in	gojitvi	doma-
čega oreha.
112. Razglas o novih volitvah obe. odbora v občini Šenčur.
113. Imenovanje članov banskega sveta Dravske banovine za mesti Kamnik in Višnjo goro.
114. Objava o izpitih za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v pomladanskem terminu 1934.
Zakoni in kraljevske uredbe.
109. Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije.
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji Ul. redni seji, ki jo je imela dne 11. novembra 1933. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji III. redni seji, ki jo je imel dne 23. novembra 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o nastanjevanju vojske in mornarice,*
ki se glasi;
I.	Splošne določbe.
Clen 1.
Nastanjevanje je porazmeščanje vojske in mornarice Po poslopjih državnih in samoupravnih teles, če pa teh tudi po zgradbah privatnih naprav, podjetij in poginih oseb.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8- decembra 1933.. št. 282yLXXX/III/800.
Clen 2.
Vojska dn mornarica se nastanjujeta po določbah člena 1. tega zakona samo, če ni vojaško-državnih zgradb, in se vrši nastanjevanje lahko v rednem, mobilnem in vojnem stanju.
Nastanjevanje v rednem in mobilnem stanju se vrši na lastnem ozemlju, v vojnem stanju tudi še na zavezniškem in na sovražnikovem ozemlju.
Clen 3.
Za nastanitev vojske in mornarice v rednem stanju po zgradbah privatnih naprav, podjetij in poedinih oseb daje država lastnikom odškodnino v denarju, kolikor jih niso prostovoljno prepustili državi brezplačno, za nastanitev po zgradbah državnih in samoupravnih teles (člen 19.) pa se ne daje nikakršna odškodnina.
Za nastanitev v mobilnem in vojnem stanju se tudi privatnim napravam, podjetjem in osebam ne daje nikakršna odškodnina.
Clen 4.
Velikost odškodnine za. nastanitev v rednem stanju po določbah člena 3. tega zakona določa ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico in ministra
za finance.
Clen 5.
Pravico, odrejati nastanitev vojske in mornarice v rednem stanju po določbah člena 1. tega zakona, ima minister za vojsko in mornarico z odobritvijo ministrskega sveta; v mobilnem in vojnem stanju ima to pravico vrhovna komanda, odnosno komanda operativne vojske, prav tako pa tudi komandanti samostalnik armij, divizij in odredov in tem po činu enaki starešine pri mornarici.
Člen 6.
Za nastanitev vojske in mornarice se ne morejo ukoristiti:
1. zgradbe in prostori, ki služijo za stalno ali začasno bivanje Nj. Vel. kralja ali članov kraljevskega doma;
2. zgradbe, stanovanja in pisarne tujih poslaništev in oblaste v;
3. dejanski že izkoriščani in potrebni prostori za porazmestitev in službo državnih oblastev in samoupravnih organov;
4. zgradbe in prostori, namenjeni javni božji službi priznanih veroizpovedanj;
5. zgradbe, namenjene za bolnice in zdravilišča, prostori za javne dobrodelne zavode, prostori javnih zavodov za pouk, odnosno zavodov za vzgajanje, prostori za muzeje in knjižnice, kolikor poslujejo kot takšne tudi v vojnem času;
6. zgradbe kazenskih zavodov, poboljševalnic in zapori;
7. zgradbe ženskih samostanov in tisti prostori moških samostanov, ki morajo biti glede na resnične potrebe po verskih predpisih zaprti, prostori, neobhodno potrebni za službene in duhovne funkcije kakor tudi za stanovanje višjih duhovnov priznanih veroizpovedanj;
8. zgradbe in prostori, neobhodno potrebni za opravljanje poštne, telefonsko-telegrafske, železniške, brodarske in zrakoplovne službe;
9. vse tiste zgradbe, o katerih spozna inšpekcija državne obrambe za potrebno, da se ne ukoriščajo;
10. prostori, neobhodni za stanovanje gospodarja in njegove družine.
Clen 7.
2. kraj, kjer zgradba stoji (ulico in številko, po vaseh pa, če hiše nimajo številk, v katerem delu vasi);
3. število sob in površino (kvadraturo) vsake sobe;
4. koliko ljudi, živine in voz se lahko porazinesti v vsako zgradbo;
5. za kakšno porazmestitev so poedine zgradbe prikladne: za štabe, bolnice, stanovanje vojukov, skladišča, konjušnice, za topove itd. glede na mesto, lego in njih velikost.
Vse izpremembe, kj sčasoma nastopijo, se vpisujejo v razmestit veni pregled.
Clen'10.
Za osnovo izdelavi razmestitvenega pregleda služijo tile podatki:
1. vojvode, admirali in komandanti, višji od komandanta armije, imajo pravico do 4—5 sob z neobhodno opravo, kolikor je treba za ugodno nastanitev;
2. komandanti armij, viceadmirali in ostali tega čina imajo pravico do 3—4 sob z opravo;
3. komandanti divizij, kontreadmirali in ostali tega čina imajo pravico do ‘2—3 sob z neobhodno opravo;
4. komandanti brigad, polkov in komandanti pri mornarici tega čina imajo pravico do 1—2 sob z ue-obhodno opravo;
5. višji častniki vojske in mornarice imajo pravico do 1 sobe z neobhodno opravo;
6. ostali častniki in vojaški uradniki vojske in mornarice imajo pravico po 2 na 1 sobo z neobhodno opravo;
7. podčastniki vojske in mornarice in tem enaki, ki niso v sestavu komand neposredno z vojaki, imajo pravico do sobe, pri čemer se računi na vsakega po 8 k v. metrov;
8. podčastniki in vojaki vojske in mornarice imajo pravico do zaprtih in suhih sob, pri čemer se računi na vsakega po 2 HI m3 prostora za ležanje;
9. na vsakega konja in mezga se računijo 3 m* prostora za ležanje (l-50 m po širini in 2 m po dolgem), za vola 4 m3 (2 m na široko in 2 m po dolgem), za bolno živino 4J4 do 5 HI m3 prostora za porazmestitev;
10. število sob za porazmestitev pisarn poedinih štabov se določa pb številčnem stanju častnikov, uradnikov in podčastnikov dotičnega štaba, kolikor je neobhodno potrebno za ugodno poslovanje.
Člen 11.
Če ne izdelajo občinska oblastva o pravem Času razmestitvenih pregledov ali če pokažejo pri izdelavi teh pregledov nebrižnost ali vpišejo netočne podatke, se kaznujejo odgovorne osebe v rednem stanju z zaporom od 10 do 30 dni ali z ustrezno kaznijo v denarju, pri čemer se računi 1 dan zapora 50 dinarjev v korist remontno-komorsk^ga fonda. Kazen izreka občno upravno oblastvo.
V mobilnem in vojnem stanju se kaznujejo odgovorne osebe po določbah vojaškega kazenskega zakonika.
Clen 12.
Občinska oblastva so dolžna, opravljati nastanitve
pravilno, tako da se obremene sorazmerno vsi prebivalci. Nikakor in nikoli ne smejo posegati po tistih prostorih in stvareh, ki so neobhodno potrebni gospodarju in njegovi rodbini (člen 6., točka 10., in člen 26.).
Da se nastanitev vojske in mornarice vselej zavaruje, pravočasno in pravilno v smislu tega zakona izvršuje, se morajo voditi statistični podatki o številčnem stanju državnih zgradb in zgradb samoupravnih teles, privatnih oseb, naprav in podjetij, kakor tudi o številu ljudi, živine in materiala in drugih potrebščin, ki se morajo v zgradbi porazmestiti.
V ta namen je dolžnost:
1. komandantov mest, da vodijo razmestitveni pregled glede vseh vojaško-državnih in državnih zgradb kakor tudi glede tistih zgradb, ki so vzete v najem;
2. občinskih oblastev, da izvrše popis in vodijo razmestitveni pregled glede vseh zgradb samoupravnih teles, privatnih oseb, naprav in podjetij v območju občine, ki se dajo uporabiti za porazmestitev vojske in mornarice in njunih potreb.
Vsako tretje leto morajo opraviti občinska oblastva dodatni popis, sestaviti razmestitveni pregled v duplikatu in poslati en izvod komandantu pristojnega vojnega okrožja.
Za popis in za sestavo razmestitvenega pregleda po državnih in samoupravnih zgradbah ukoristijo občinska oblastva katastrske podatke, ki obstoje za te zgradbe pri davčnih in katastrskih upravah.
Clen 8.
V krajih, kjer je kaj vojaško-državnih zgradb, ni pa komande mesta, vodi razmestitveni pregled po členu 7. tega zakona pristojna komanda vojnega okrožja.
Clen 9.
Razmestitveni pregled obseza:
1.	ime in priimek lastnika zgradbe in njegov poklic;
Clen 13. ,
Komandanti vojnih okrožij pregledujejo občasno raz-mestitvene preglede občinskih oblastev, ob naborih pa •'Sa prepričujejo p njihovi točnosti.
Člen 14.
V rednem stanju ne more zavzeti občinsko oblastvo stanovanj odsotnih oseb, v mobilnem in vojnem stanju Pa se lahko opravi porazmestitev ob njihovih stroških, kolikor so te osebe po svojem imovinskem stanju zavedne. Če ni stanovanj, se smejo ukoristiti ob mobilizaciji tudi stanovanja odsotnih oseb, ko se izvrši predhodno komisijski popis imovine in se ta spravi v posebne sobe dotičnega lastnika (gospodarja) in zapečati.
0 pritožbah zoper občinska oblastva odloča upravno oblastvo prve stopnje, čigar odločba je dokončna, in zoper njo ni pravnega sredstva.
Podana pritožba ne odloži izvršitve.
Člen 15.
Zgradbe samoupravnih teles in privatnih naprav, ki so jih vojaška oblastva že zasedla in jih uporabljajo, se ne morejo iznova upoštevati zaradi razporeda vojske in mornarice v nastanitvene namene.
" i,v
II.	Nastanjevanje vojske in mornarice v rednem stanju.
Člen 16.
Nastanitev v rednem stanju je lahko stalna ali začasna.
Člen 17.
Stalne nastanitve se vršijo na osnovi stalne mirnodobne razmestitve vojske in mornarice.
Člen 18.
Za stalne nastanitve se ukoriščajo vojaške državne in državne zgradbe.
Državne zgradbe se ukoriščajo za nastanjevanje, če ni vojaških državnih, in če so te državne zgradbe po oceni komisije prikladne za porazmestitev delov vojske in mornarice.
Člen 19.
Če v določenem kraju stalne nastanitve ne bi bilo vojaških državnih in državnih zgradb za nastanitev kakšnega dela vojske in mornarice, se ukoristijo za nastanitev teh delov prikladne zgradbe in prikladna zem-Ijišča, potrebna za vežbe in streljanje, ki jih dd dotična bbčina, odnosno samoupravno telo prostovoljno in brez odškodnine vojski in mornarici na razpolago.
Prevzem in predaja teh zgradb se opravita po mešanih komisijah, sestavljenih iz članov vojaških in občinskih oblastev.
Vzdrževanje teh zgradb v pravilnem stanju med nastanitvijo spada v dolžnost ministrstva za vojsko in mornarico.
Člen 20.
Če v določenem kraju stalne nastanitve ni zgradb, omenjenih v členu 19. tega zakona, se vzamejo zaradi
porazmestitve dotičnega dela vojske in mornarice prikladne zgradbe v najem.
Člen 21.
Če pristane kakšna občina, odnosno samoupravno telo na to, da postavi za nastanitev določenih delov vojske in mornarice v dotičnem kraju ob svojih stroških potrebne zgradbe po načrtih in pod nadzorom ministrstva za vojsko in mornarico ali da d£ po izdelanih in pregledanih proračunih ministrstvu za vojsko in mornarico za njih postavitev potrebno vsoto denarja na razpolago in da dd tako postavljene zgradbe ministrstvu za vojsko in mornarico v najem, se določi velikost najemnine po glavnici, vloženi za njihovo postavitev. Pogodba o tem najemu med ministrstvom za vojsko in mornarico z ene strani in dotično občino, odnosno samoupravnim telesom z druge strani mora določiti največ tolikšno letno najemnino, da se za postavitev zgradbe vložena glavnica z obrestmi vred lahko odplača v 20 letih. Po tem roku preidejo te zgradbe v last ministrstva za vojsko in mornarico.
Najemnina se začne plačevati tistega dne, ko prevzamejo vojaška oblastva novo postavljene zgradbe v uporabo.
Vzdrževanje teh zgradb v pravilnem stanju spada v dolžnost ministrstva za vojsko in mornarico.
Člen 22.
Začasno se nastanjujeta vojska in mornarica lahko:
1. ob premestitvi kakšnega dela vojske in mornarice iz kraja v kraj, če so neurja;
2. če se nastanijo izvestni deli vojske in mornarice začasno zunaj svojega stalnega stanovališča zaradi oprave kakšne posebne naloge;
3. če se pošiljajo obvezniki vojske in mornarice a starešinami ali brez njih na vežbo ali če se z vežbe vračajo. To velja tudi za rekrute, če se pošiljajo na odslužitev svojega obveznega roka službe v stalnem kadru ali če se odpuščajo iz kadra po odslužitvi roka;
4. če se uporabljajo obvezniki stalnega kadra za podajanje razne pomoči ljudstvu, za udušitev neredov, prijemanje hajdukov, zavarovanje obmejnega prostora in temu pod.;
5. ob manevrih in vežbah, če so neurja.
Člen 23.	\
Za začasno nastanitev se ukoriščajo po možnosti in predvsem državne zgradbe, Če pa teh ni, tudi zgradbe samoupravnih teles, privatnih oseb, naprav in podjetij, če se zbog elementarnih in drugih okolnosti ne dajo uporabili drugi načini stanovanja.
Člen 24.
V rednem stanju mora starešina čete, ki opravlja po dobljeni odobritvi ali naredbi nastanitev po privatnih domovih, predhodno predložiti občinskemu oblastvu pregled o številčnem stanju in ostalih potrebah za nastanitev. Pregled mora obsezati:
1. številčno stanje posebej višjih častnikov, nižjih častnikov, administrativnega osebja, podčastnikov in vojakov, po štabih, komandah in napravah;
2. številčno stanje živali* konj, mezgov, volov itd., in voz, tudi po štabih, komandah in napravah;
3. število potrebnih sob za porazmestitev štabov, častnikov, podčastnikov, vojakov, živali in voz;
4. čas trajanja porazmestitve;
5. hišno opravo in pribor, ki sta potrebna za porazmestitev vojske, zlasti štabov.
Clen 25.
S hišno opravo za častnike se razumejo: postelja s posteljnino, miza, stoli in ostali pribor za prenočevanje.
S hišno opravo za podčastnike in vojake se razumejo: gunj ali ponjava za ležanje, posode za kuhanje in za donašanje vode.
S potrebščinami za živali se razumejo: sredstva za napajanje, sredstva za krmljenje in čiščenje hlevov ter gnnji.
Clen 26.
Če v kakšni hiši ni potrebne oprave, ima občinsko oblastvo pravico, si jo izposoditi od drugih gospodarjev, dokler nastanitev vojske in mornarice traja.
Na ta način izposojene stvari z ocenjeno vrednostjo se izroče po spisku in na podpis komandantu stanovanja dotičnega štaba, odnosno tistemu, ki te stvari uporablja.
Člen 27.
Za nastanitev se ne smejo jemati tiste zgradbe in prostori, ki bi se morali dolgo izpraznjevati in katerih zasedba bi povzročila prebivalcem občutno škodo v obrtu ali gospodarstvu.
Člen 28.
Nesporazume in spore med obvezniki in prebivalci zbog nastanitve razsojajo vojaška oblastva ob udeležbi krajevnih oblastev.
Člen 29.
Tako poedini grajani kakor tudi občinska oblastva morajo izpolnjevati zahteve oseb, pooblaščenih za na-stanjevanje vojske in mornarice.
Zaradi neizvršitve odredbe se kaznujejo odgovorne osebe v rednem stanju z zaporom od 1 do 30 dni ali ustrezno v denarju, pri čemer se računi za 1 dan zapora 50 dinarjev v korist remontno-komorskega fonda.
Kazen izreka občno upravno oblastvo.
V mobilnem in vojnem stanju se kaznujejo odgovorne osebe z zaporom do enega leta. Kazen izreka pristojno teritorialno vojaško sodišče.
Clen 30.
čete odgovarjajo za k var in škodo, ki ju povzroče v stanovanju privatnih oseb in naprav ali v zgradbah samoupravnih teles. Prebivalci, ki se hočejo zoper to pritožiti, morajo posuti svoje pritožbe po občini ali pa neposredno komandantu čete, kjer jim je pač bliže, In ta mora vzeti pritožbe takoj v obravnavo.
Pritožbe se pošiljajo redno pred odhodom čete, brž ko nastaneta kvar, odnosno škoda, da se dasta ugotoviti in o njiju sestaviti zapisnik še pred odhodom trupe.
Glede vsega ostalega, kar se nanaša na cenitev in povračilo škode, veljajo določbe predpisov o povračilu škode, storjene po vojski in mornarici, ki jih predpisuje minister zn voj«k/> in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle.
Člen 31.
Zaradi odškodnine za opravljene nastanitve mora predložiti občinsko oblastvo komandantu svoje oblastne divizije spisek vseh tistih grajanov, katerih zgradbe in stanovanja so se zaradi nastanitve zasedle in ki imajo pravico do odškodnine po členu 3. tega zakona. Spiski se izročajo v duplikatu s temile podatki: zaporedna številka, ime in priimek gospodarja, poklic, ulica in hišna številka, koliko zgradb ali sob je bilo vzetih za nastanitev, za katero dobo, kolika odškodnina mu gre in naposled skupni znesek za vsakega in za vso občino. Velikost odškodnine določa mešana komisija, sestavljena iz treh članov: predstavnikov vojske, upravnega in občinskega oblastva.
Ko se zahtevana vsota po predloženih spiskih odobri, se izplača v skupnem znesku občinskemu oblastvu na priznanico predsednika občine. Ob odreditvi izplačila se vrne en spisek, po katerem odredi predsednik občine izplačilo prebivalcem.
Predsednik občine je dolžan, predložiti spiske pristojni divizijski oblasti v 10 dneh po prestanku nastanitve; divizijska oblast pa izda odločbo o njih in pošlje denar za izplačilo v 30 dneh od dne prejema spiskov.
Po prejemu denarja je predsednik občine dolžan, izplačati prebivalce v 3 dneh in podati o tem poročilo komandantu dotične divizijske oblasti.
Zaradi netočnega in nepopolnega izvrševanja določb iz predhodnih dveh odstavkov se kaznuje predsednik občine po določbah člena 29. tega zakona. Ob zlorabi se obsodi predsednik občine poleg kazni po kazenskem zakoniku tudi še na povračilo storjene škode.
III.	Nastanjevanje vojske in mornarice v mobilnem in vojnem stanju.
Člen 32.
Za nastanitev vojske in mornarice v mobilnem in vojnem stanju na lastnem ozemlju ne daje država samoupravnim telesom, privatnim napravam, podjetjem in poedinim osebam nikakršne odškodnine.
Za škodo, povzročeno na zgradbah in po stanovanjih po vojski in mornarici, se daje odškodnina, če je kaj škode, v smislu člena 30. tega zakona.
Člen 33.
Nastanitev vojske in mornarice v mobilnem in vojnem stanju je obvezna za vse prebivalce in se ne more nihče nastanitve oprostiti, če ima zgradbe ali prostore za nastanitev, razen tistih, ki so našteti v členu 6. tega zakona. Ob potrebi pa se smejo vzeti tudi tisti prostori, ki so v rednem stanju nastanitve prosti, razen zgradb, omenjenih v členu 6., pod 1. in 2.
Člen 34.
Starešina edinice, ki vrši nastanitev po zgradbah samoupravnih teles in zgradbah privatnih naprav, podjetij in poedinih oseb, postopa po predpisih Vojne službe.
Člen 35.
Ko dobi občinsko oblastvo nalog za nastanitev, mora takoj s svojimi organi jn častniki, odrejenimi od komand, čet in naprav, izvršiti porazmestitev no zgradbah in prostorih, določenih za nastanitev.
Osnova za porazmestitev je razmestitveni pregled in številčno stanje štabov, moštva, živali in voz, ki jih je treba nastaniti.
Člen 36.
Nastanitev v vojnem stanju na sovražnikovem ozemlju se vrši brez vsake odškodnine. Navedena načela za nastanjevanje na lastnem ozemlju veljajo tudi za nasta-n .je vanj e na osvojenem sovražnikovem ozemlju, kolikor temu ne nasprotujejo predpisi Vojne službe in čisto vojaški interesi.
Nastanitve je treba izvajati, če je to možno, po občinskih oblast vili.
Člen 37.
Nastanjevanje naše vojske in mornarice v vojnem stanju na zavezniškem ozemlju se vrši po določbah konvencije, sklenjene med našo in zavezniško državo. Vpra-sanja, ki se pri tem naknadno pojavijo, uredi pristojni komandant sporazumno s pristojno komando zavezniške vojske.
Člen 38.
Glede nastanjevanja zavezniške vojske v vojnem stanju na našem ozemlju se uporabljajo določbe tega zakona, izdane za nastanjevanje naše vojske in mornarice na lastnem ozemlju, kolikor te določbe ne bi bile izpremenjene s konvencijo, sklenjeno z dotično državo.
Člen 39.
Vse vojaške osebe, ki store med nastanitvijo kakšno kaznivo dejanje zoper imovino, se kaznujejo po določbah Vojaškega kazenskega zakonika.
IV.	Prehodne določbe.
Člen 40.
Na zgradbe, ki so jih občine, odnosno samoupravna telesa do uveljavitve tega zakona že prepustile vojski in mornarici za nastanitev v rednem stanju in za katere zgradbe je vojska in mornarica plačala odškodnino — najemnino, se morajo uporabljati določbe člena 21. tega zakona. Zaradi izvršitve določb tega člena se odredi mešana komisija, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za finance in dotične občine, odnosno samoupravnega telesa, ki določi vrednost zgradbe ob postavitvi in ustanovi vsoto denarja, že prejeto iz naslova najemnine, po odbitku javnih davščin in dejansko za vzdrževanje zgradbe napravljenih stroškov. Na osnovi komisijskega poročila izda minister vojske in mornarice rešitev: ali in kolika vsota denarja se mora dotični občini, odnosno samoupravnemu telesu še izplačati in v katerem roku. Rešitve so obvezne za obe strani, če se je dosegel popoln sno-razum: drugače ima nezadovoljna stranka pravico tožbe Pri rednem sodišču.
Člen 41.
Vse pogodbe, če in kolikor jih je kaj, sklenjene Po prejšniih zakonih med noedinimi občinami in samoupravnimi telesi na ozemlju kraljevine Jugoslavije in bivšo avstro-ogrsko vojsko, se moraio nadomestiti z novimi norni^hmoi v smislu člena 40 tecra zakona najresneje v letu dni po uveljavitvi tega zakona.
Člen 42.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da izda s pravilnikom natančnejše odredbe za izvrševanje tega zakona.
Člen 43.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«; tedaj prestanejo veljati zakon o nastanjevanju vojske z dne 23. septembra 1885. in vse določbe ostalih zakonov, ki nasprotujejo določbam tega zakona.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. novembra 1933.; D. br. 24.500.
Aleksander s. r.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r.
Predsednik Videl	ministrskega	sveta
in pritisnil državni pečat . dr, M. Srškič s. r. čuvar državnega pečata, (Sledijo podpisi ostalih minister pravde	ministrov.)
B. Maksimovič s. r.	(M. P.)
Uredbe osrednje vlade.
110.
Na podstavi člena 12. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* ter na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisuje ministrski svet
uredbo
o medsebojnem odnosu mer metrskega sistema nasproti tujim meram in obratno.**
Člen 1.
I.	Dolžinske mere.
1 meter znaša 0,52729: dvainpetdeset tisoč sedem sto devetindvajset stotisočink dunajskega sežnja,
1 meter znaša 3,16375: tri cele, šestnajst tisoč tri sto petinsedemdeset stotisočink dunajskega čevlja,
1 meter znaša 37,965: sedemintrideset celih devet sto petinšestdeset tisočink dunajskega palca,
1 meter znaša 1,286: eno celo, dve sto šestinosem-deset tisočink dunajskega vatlsf,
1 centimeter znaša 0,37965: sedemintrideset tisoč devet sto petinšestdeset stotisočink dunajskega palca, 1 kilometer znaša 0,11971: enajst tisoč devet sto enainsedemdeset stotisočink ogrske milje,
1 kilometer znaša 0,13182: trinajst tisoč sto dvainosemdeset stotisočink avstrijske (poštne) milje,
1 miriameter znaša 1,1971: eno celo, tisoč devet sto enainsedemdeset desettisočink ogrske milje,
* »Uradni lisk št. 252/70 iz 1. 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. aprila 1933.. štev. 85/XXVI/260.
1 miriameter znaša 1,3182: eno celo, tri tisoč sto dvainosemdeset desettisočink avstrijske (poštne) milje, 1 dunajski seženj znaša 1,89648: eno celo, devetinosemdeset tisoč šest sto oseminštirideset stotisočink metra,
t dunajski čevelj znaša 0,31608: enaintrideset tisoč šest sto osem stotisočink metra,
1 dunajski vatel znaša 0,777: sedem sto sedemin-sedemdeset tisočink metra,
1 dunajski palec znaša 2,6340: dve celi, šest tisoč tri sto štirideset desettisočink centimetra,
1 ogrska milja znaša 8,3536: osem celih, tri tisoč pet sto šestintrideset desettisočink kilometra,
1 ogrska milja znaša 0,83536: triinosemdeset tisoč pet sto šestintrideset stotisočink miriametra,
t avstrijska milja znaša 7,5859: sedem celili, pet tisoč osem sto devetinpetdeset desettisočink kilometra, 1 avstrijska milja znaša 0,75859: petinsedemdeset tisoč osem sto devetinpetdeset stotisočink miriametra, 1 pest (konjska mera) znaša 10,536: deset celih, pet slo šestintrideset tisočink centimetra,
1 aršin meimari (zemljemerski vatel) znaša 0,758: sedem sto oseminpetdeset tisočink metra; ima 4 kademe (čevlje), kadema 6 parmakov (vrst),
1 aršin čarši ali halebi (vatel za merjenje tkanine in svile) znaša 0,686: šest sto šestinosemdeset tisočink metra; ima 8 robov (urupov), rob 2 čiri; in
1 aršin endaze (za merjenje svile) znaša 0,653: šest sto triinpetdeset tisočink metra; ima 8 robov, rob 2 čiri.
II.	Ploskovne mere.
1 kvadratni meter znaša 0,27804: sedemindvajset tisoč osem sto štiri stotisočinke dunajskega kvadratnega sežnja,
1/ kvadratni meter znaša 10,00931: deset celih, devet sto enaintrideset stotisočink dunajskega kvadratnega čevlja,
1 ar znaša 27,804: sedemindvajset celih, osem sto štiri tisočinke kvadratnega sežnja,
1 hektar znaša 2,317: dve celi, tri sto sedemnajst tisočink ogrskega orala (po 1200 kvadratnih sežnjev), 1 hektar znaša 1,738: eno celo, sedem sto osemintrideset tisočink katastrskega orala,
1 kvadratni miriameter znaša 1,433: eno celo, štiri sto triintrideset tisočink ogrske kvadratne milje,
1 kvadratni miriameter znaša 1,738: eno celo, sedem sto osemintrideset tisočink avstrijske kvadratne milje, 1 dunajski kvadratni seženj znaša 3.5966: tri cele, pet tisoč devet sto šestinšestdeset desettisočink kvadratnega metra,
1 dunajski kvadratni čevelj znaša 0,0990: devet sto devetindevetdeset desettisočink kvadratnega metra,
1 dunajski kvadratni palec znaša 6.9379: šest celih, devet tisoč tri sto devetinsedemdeset desettisočink kvadratnega centimetra,
1 ogrski oral (po dve sto kvadratnih sežnjev) znaša 0,4316: štiri tisoč tri sto šestnajst desettisočink hektara, 1 katastrski oral znaša 0,5755: pet tisoč sedem sto petinpetdeset desettisočink hektara,
1 ogrska kvadratna milja znaša 0,6978: šest tisoč devet sto oseminsedemdeset desettisočink kvadratnega miriametra,
1 avstrijska kvadratna milja znaša 0,5755: pet tisoč sedem sto petinpetdeset desettisočink kvadratnega miriametra,
1 kvadratni aršin meimari znaša 0,575: pet sto petinsedemdeset tisočink kvadratnega metra;
1 kvadratni aršin čarši znaša 0,468: štiri sto oseminšestdeset tisočink kvadratnega metra,
1 kvadratni aršin endazi znaša 0,426: štiri sto šestindvajset tisočink kvadratnega metra,
1 stari dunum znaša 919,302: devet sto devetnajst celih, tri sto dve tisočinki kvadratnega metra (ima 1600 kvadratnih aršinov meimari; deli se na štiri evleke po 400 aršinov),
1 novi dunum znaša 2500,085: dva tisoč pet sto celih, petinosemdeset tisočink kvadratnega metra; deli se na 10 evlekov (evlek = 435,10 kv. aršinov meimari =250,08 kv. metrov).
III.	Prostorninskc mere.
1 kubični meter znaša 0,1466: tisoč štiri sto šestinšestdeset desettisočinh; dunajskega kubičnega sežnja,
1 kubični meter žnaša 31,6669: enaintrideset celih, šest tisoč šest sto de^etinŠestdeset desettisočink dunajskega kubičnega čevlja,
1 liter znaša 1,1787: eno celo, tisoč sedem sto sedeminosemdeset desettisočink ogrske poloke,
1 liter znaša 0,7068: sedem tisoč oseminšestdeset desettisočink dunajske oke,
1 hektoliter znaša 1,8418: eno celo, osem tisoč štiri sto osemnajst desettisočink ogrskega vedra (po 64 potok), 1 hektoliter znaša 1,7671: eno celo, sedem tisoč šest sto enainsedemdeset desettisočink dunajskega vedra,
1 hektoliter znaša 1,5992: eno celo, pet tisoč devet sto dvaindevetdeset desettisočink požunjskega vagana (mernika),
1 hektoliter znaša 1,6264: eno celo, šest tisoč dve sto štiriinšestdeset desettisočink dunajskega vagana,
1 dunajski kubični seženj znaša 6,8210: šest celih, osem tisoč dve sto deset desettisočink kubičnega metra, 1 dunajski kubični čevelj znaša 0,0316: tri sto šestnajst desettisočink kubičnega metra,
1 dunajski kubični palec znaša 18,2746: osemnajst celih, dva tisoč sčdem sto šestinštirideset desettisočink kubičnega centimetra,
1(ogrska poloka znaša 0,8484: osem tisoč štiri sto štiriinosemdeset desettisočink litra,
1 dunajska oka znaša 1,4147: eno celo, štiri tisoč sto sedeminštirideset desettisočink litra,
1 ogrsko vedro (po 64 polok) znaša 0,5430: pet tisoč štiri sto trideset desettisočink hektolitra,
1 dunajsko vedro znaša 0,5659: pet tisoč šest sto devetinpetdeset desettisočink hektolitra,
1 dunajski vagan znaša 0,6149: šest tisoč sto devetinštirideset desettisočink hektolitra,
1 požunjski vagan znaša 0,6253: šest tisoč dve sto triinpetdeset desettisočink hektolitra,
1 novi kile ima štiri činike (šinike), znaša 40: štirideset litrov,
1 stari kile znaša 36,800: šestintrideset celih, osem sto tisočink litra,
1 stari kile (v Makedoniji) ima 4 nove kile; znaša 160: sto šestdeset litrov.
IV.	Težinske mere.
1 kilogram znaša 1,7855: eno celo, sedem tisoč osem sto petinpetdeset desettisočink dunajskega funta,
1 kilogram znaša 2: dva carinska funta,
1 kilogram znaša 2,3807: dve celi, tri tisoč osem sto sedem desettisočink lekarniškega funta,
1 kilogram znaša 3,5629: tri cele, pet tisoč šest sto devetindvajset desettisočink dunajske marke,
1 gram znaša 0,05714: pet tisoč sedem sto štirinajst stotisočink dunajskega lota,
1 gram znaša 0-06: šest stotink carinskega lota,
1 gram znaša 0,28646: osemindvajset tisoč šest sto šestinštirideset stotisočink dukata zlate teže,
1 gram znaša 4,8551: štiri cele, osem tisoč pet sto enainpetdeset desettisočink dunajskega karata,
1 dekagram znaša 0,5714: pet tisoč sedem sto štirinajst desettisočink dunajskega lota,
1 dekagram znaša 0,6: šest desetink carinskega lota, 1 tona znaša 17,855: sedemnajst celih, osem sto petinpetdeset tisočink dunajskega centa,
1 tona znaša 20: dvajset carinskih centov,
"1 dunajski funt znaša 0,56006: šestinpetdeset tisoč šes' dotisočink kilograma,
1 carinski funt znaša 0-5: pet, desetink kilograma, I lekarniški funt znaša 0,42004: dvainštirideset tisoč štiri stotisočinke kilograma,
l dunajska marka znaša 0,28067: osemindvajset tisoč sedeminšestdeset stotisočink kilograma,
1 dunajski lot znaša 17,502: sedemnajst celih, pet sto dve tisočinki grama,
1 dunajski lot znaša 1,7502: eno celo, sedem tisoč pet sto dve desettisočinki dekagrama,
1 carinski lot znaša 16,666: šestnajst celih, šest sto šestinšestdeset tisočink grama,
1 carinski lot znaša 1,6666: eno celo, šest tisoč šest sto šestinšestdeset desettisočink dekagrama,
1 dukat zlate teže znaša 3,4009: tri cele, štiri tisoč devet sto devet desettisočink grama,
1 dunajski karat znaša 0,20597: dvajset tisoč pet sto -sedemindevetdeset stotisočink grama,
1 dunajski cent znaša 56,006: šestinpetdeset celih, Sest tisočink kilograma,
1 carinski cent znaša 50: petdeset kilogramov,
1 oka znaša 1,281: eno celo, dve sto enainosemdeset tisočink kilograma (ima 4 litre, litra 100 dramov, dram 16 karatov),
1 nova oka znaša 1,250: eno celo, dve sto petdeset tisočink kilograma,
1 kantar znaša 56.365: šestinpetdeset celih, tri sto petinšestdeset tisočink kilograma (ima 44 ok),
1 stari čeki znaša 225 442: dve sto petindvajset celili, Štiri sto dvainštirideset tisočink kilograma (ima 176 ok), 1 novi čeki znaša 249,272: dve sto devetinštirideset celih, dve sto dvainsedemdeset tisočink kilograma (ima 195 ok).
Clen 2.
Ta uredba stopi v moč, ko se objavi v »Službenih novinahc
V Beogradu, dne 29. marca 1933.; št. 1887/933.
Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškič s. r.
(6lede podpisi ostalih gg. ministrov.)
^9 m
Banove uredbe.
m.
III/7. No. 828/1. 1934.
Naredba
bana Dravske banovine o zaščiti in gojitvi domačega oreha.
Na osnovi členov 66., 67. in 69. zakoua o notranji upravi z dne 23. junija 1929., »Uradni list< štev. 313/76 in §§ 11. in 12. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929., »Uradni list« štev. 417/104, izdajem radi zaščite in gojitve domačega oreha naslednjo naredbo:
§ 1.
Prepovedano je sekati orehova drevesa (domači oreh) Jugians regia razen z dovoljenjem občinske uprave, ki se sme izdati samo:
a) ako so očividno gnila, poškodovana ali močno ozebla in ako plodnost naglo ponehava;
b) ako so zrela za sečnjo, t. j. ako ima deblo, merjeno v višini prs (1-3 m nad tlemi), več ko 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru.
§ 2.
V času od 1. aprila do 15. oktobra je sekanje orehovih dreves sploh prepovedano.
§ 3.
Izvoz (eksport) orehovega lesa je nekvarno posebnim carinskim predpisom dovoljen le, če je žigosan in je zagotovljena zadostna količina za domačo potrebo. Žigosan mora biti tudi les, ki se izvaža v druge banovine.
Izvozniki si morajo priskrbeti izvoznice, ki jih dobe pri občinski upravi.
§ 4.
Žigosanje za izvoz namenjenega orehovega lesa iž-vršita skupno sreski kmetijski in šumarski referent tako, da s tem ne nastanejo stroški, ki bi obremenjevali zemljiškega posestnika.
§ 5.
Dovoljenje za sečnjo se izda le s pogojem, da zemljiški posestnik (lastnik, zakupnik, upravičeni uživalec) namesto vsakega po 1. januarju 1934. posekanega orehovega drevesa zasadi in vzgoji vsaj dve mladi dobro razviti orehovi drevesi, in sicer najkesneje v dveh letih potem, ko je posekal drevo. Drevesca naj se ne zasade na istem mestu, kjer je stalo staro drevo.
Zemljiški posestnik mora nameravano sečnjo orehovih dreves prijaviti pri občini, v kateri leži zemljišče, ter v svoji ustni ali pismeni prijavi navesti število za sečnjo namenjenih dreves, kraj, kjer stoje in razlog za sečnjo. Navede naj tudi, kje bo posadil mlada orehova drevesca.
Občina se mora pred dovoljenjem na mestu samem preveriti, ali so dani pogoji za sečnjo po § 1. te naredbe.
V mesecu aprilu vsakega leta mora občina predložiti prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu seznam izdanih dovoljenj z navedbo lastnika, njegovega
poklica in bivališča, števila posekanih dreves, kraja, kjer so stala, iz katerega razloga se je dovoljenje izdalo in kje se nameravajo zasaditi mlada drevesca.
Občno upravno oblastvo prve stopnje nadzoruje pravilnost dovoljenj.
§ 6.
V krajih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more občno upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju zemljiškega posestnika ter šumarskega in kmetijskega referenta po predhodnem odobrenju banske uprave občinam ter posameznim posestnikom odrediti, da zasade na svojih zemljiščih primerno število orehovih drevesc, ki jih dobavi banovina po znižanih cenah.
Občina je tudi dolžna poskrbeti v takih krajih za primerna zemljišča, kjer bo šolska mladina pod vodstvom učiteljev sadila orehova drevesca.
§ 7.
Prepovedano je sklepati pogodbe, s katerimi se proti določilom te naredbe odtuji les še stoječih orehovih dreves.
§ 8.
Onega, ki ravna zoper določila te naredbe, ali sodeluje, ali posreduje pri opravilih, prepovedanih po § 7. te naredbe, kaznuje občno upravno oblastvo prve stopnje po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000-— Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 20 dni.
Odgovoren in kazniv je tudi kupec.
§ 9.
Izvrševanje te naredbe, posebno skrb za pravilno sečnjo in nasajevanje, je naloženo občinam in občnim upravnim oblastvom prve stopnje s sodelovanjem kmetijskih in šumarskih referentov. Pri nadzorovanju sodeluje tudi žandarmerija.
§ 10.
Ta naredba dobi obvezno moč 15. dan po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Ljubljana, dne 1. februarja 1934.
Ban:
Dr. Drago Marušič s. r.
112.
II.	No. 43/118.
Razglas.
Z odločbo z dne 13. januarja 1934., št. A 444/1933/10, Je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Šenčur, srez Kranj.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora
na nedeljo, 11. marca 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem
postopku z dne 5. septembra 1933., »Službeni list« štev. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. januarja 1934.
Ban: Dr. .Marušič s. r.
113.
I.	No. 1578/2.
Objava.
Z rešenjem gospoda ministra za notranje posle
III.	br. 4775 z dne 5. februarja 1934. sta postavljena za člana banskega sveta Dravske banovine za mr to Kamnik g. Zevnik Anton, notar v Kamniku, in za mestno občino Višnjo goro g. Javornik Anton, posestnik in lesni industrialec v Žalni.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. februarja 1934.
B a u : Dr. Marušič s. r.
Razne obče veljavne odredbe.
114.
Štev. 2 ex 1034.
Objava.
Izpiti za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v pomladanskem terminu 1834. se bodo opravljali pred pristojno izpitno komisijo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani meseca aprila 1934.
Kandidati za pripustitev k tem izpitom naj vložijo prošnje na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine, oddelek za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, naj-kesneje do 1. marca 1931. in naj opremijo prošnje po čl. 10. ministrske uredbe o opravljanju navedenih izpitov (»Službeni list« št. 58, odnosno 59/9 iz 1. 1933.) z izpričevali o dovršenih šolati, rednimi dokazili o predpisanem praktičnem delu v stroki, domovnico, kratkim popisom dovršene strokovne zaposlitve in potrdilom o položeni izpitni pristojbini. Izpitna pristojbina se položi pri blagajni glavne pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani in znaša razen takse za vlogo v znesku Din 5— v kolkih po tar. post 95. zakona o taksah za graditelja Din 200-—, za elektrotehnika pa Din 100-— in po čl 11. zgoraj navedene ministrske uredbe v gotovini Din 700—.
V prošnji je izrečno navesti stroko in ali se izpit opravlja prvič, odnosno ponavlja.
Izpitni termin se priobči vsakemu kandidatu z odlokom o pripustitvi k izpitu.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1934.
Izpitna komisija za graditelje visokih in nizkih zgradb ter za elektrotehnike pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik' Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predslavuik; Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINI
Priloga k 11. kosu V. letnika z dne 7. februarja 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1C00 2.	260
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. jan. do 14. jan. 1934.
Po narertb' ministrstva ta narodno tdravie H- br. 4946 i dne 21. marca 1930.
	—				
		8*	>	T	v-e
S r e i	5	Hi	e	a	a?
	O	i*	■o •0	3	o»
Skupina tifuinih bolezni.
Brežice ... . .......	2		2	—	—
Celje 		2	—	1	—	t
Celje (mesto) ......	1	—	—			1
K rani 		t	1	—	—	2
Laško ..........	1	—	—	-	1
Liti la 		1	—	—			1
Liutomer ... ....	1	—	—			l
Marmor aesni bres • •	3	—	2	—	1
Maribor lev breg . . .	1	—	—	—	1
	1	—	L			—
Slovenjgradec ....	7	—	—	—	7
Šmarje pri Jelšab ....	1	—			1
Vsega	22	1	6	—	17
Griža. — Djsenterla.					
Litija 		1	-	-		1
Vsega .	1	-	-	-	1
Škrlatinka. — Srarlatina.					
Brežice .........	8	—	4	—	4
	3	1	—	—	4
Dolnja Lendava .....	2	—	1	—	1
	1			1	—	—
Laško 			2	—	—	—	2
Ljubi lana (sreč) ....	3	—	—	—	3
Llubliane (mesto) . * .	2			1	—	1
Maribor desni breg . .	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	1	—	—	2
Maribor (mesto) ....	3			—	—	3
Murska Sobota......	1			1	—	—
Preval|e		4	1	—	—	5
Vsega . .	31	3	8	—	28
Otročična vročica. — Seosis puerperalis.
Brežice		1	—	—	—	1
Kram 			1	—	—	—	1
Maribor levi breg	1	—	—	—	1
Vsega . . .	3	—	—	—	3
Vnetje priušesne slinavke. —■ Parotitis epidemiea.
Litija .
Novo as Ptui
Ptuj (mesto)
	151 1			—	16
*••••••	1 -	—	—	1
	8 2	3	—	2
• • •	9! 4	3	—	3
Vsega . . .	|*l| 7	6	-	22
Srez
ve
11
Daviva. — Dipbteria ct Croup.
	7	1	4	—	4
Ce!|e 			5	3	2	—	6
Dolnja Lendava .....	2	—	1		1
Oornjigrad	*	3	—	3	—	—■
Kamnik		4	1	—	1	4
Kram 		8	—			—	8
Kočevje .........	11	4	2	1	12
Konjice ..........	1	—	1	—	—
Krško ...........	7	1	1	—	7
	7	1	3	—	5
	7	1	—	—	8
	1	—	—	—	1
Ljubliana (srez) ....	28	7	G	—	29
Ljuhliuna (mesto) . . .	6	2	—	—	8
Ljutomei ....	—	1	—	—	1
Marjhui desni breg . .	6	1	3	—	4
Maribor levi breg . . .	7	1	5	—	3
Murska Sobota		7	—	G	—	1
Novo mesto . 			5	1	3	—	3
Prevalje .......	1	—	1	—	
Ptui	5	—	2	—	3
Radovljica 		1	—	—	—	1
šmarie ort Jelšab . . .	—	1	—	—	1
Vsega ■ . •	129	26	43	2	110
Šen. — Erysipelas.
Brežice . ......
Cel le ......
Črnomelj...........
Kamnik................
Kranf ...........  ,
Kočevje ......
Krško .......
Litim ■ . Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor imesto) . Novo mesto ....
Prevalie ....
Ptui (mesto) ....
Radovljica ....
Slovenjgradec . . Šmarje tri Jelšah .
Vsesa ... | 211 61 7
1 19
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
L|utome-
1
1
1 - 1 -
V seča
Ljubljana, dne 18. januarja 1934.
Kralj, banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 7/33.
290
V imenu Njeg. Veličanstva kralj*a!
Sresko sodišče v Šoštanju je razsodilo z razsodbo z dne 9. januarja 1934. U 7/33. da je Povh Josip, star 31 let,
-LU-
PO poklicu trgovec v št. Janžu, kriv pre* stopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da ni imel v svoji obratovalnici, trgovini v Št. Janžu na Vinski gori, kjer prodaja žlvljenslte potrebščine, dne 9. oktobra 1933. niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznih predmetov, tako da jih vsakdo lahko razločno vidi.
Zaradi tega je. bil obsojen po čl 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in 50 Din denarne globe, ki se izpremeui ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 1 dan zapora.
Sresko sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 9. januarja 1934.
$
Su 44 4/34—2.	277	3—1
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika
pri sreskem sodišču v Mariboru.
Obenem se zasedejo vsa druga mesta pisarniških uradnikov ali pripravnikov, ki se izpraznejo v teku tega razpisa ali zaradi njega.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje je vložiti pri podpisanem pred-sedništvu v roku 15 dni od prve objave tega razpisa v »Službenem listu«.
Prcdscduištvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 3. februarja 1034.
*
292
Og 1/34—4.
Amortizacija.
Na prošnjo tvrdke F. Eifler, tekstilne tovarne za pliše v Ljubljani, je uvedeno postopanje za amortizacijo spodaj navedenega vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil, ter se njega imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva razglasa svoje ptaviee, sicer bi so po poteku tega roka proglasilo. da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnega papirja: Po-vzetna priznanica gorenjskega kolodvora v Ljubljani štev. 5298 za znesek Din 5.597-50, glaseča se na ime prosilke.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 1. februarja 1934.
P 23/13-49.	276
Razglas.
S sklepom sreskega sodišča v Gornjem gradu z dne 1. februarja 1934., opr. št. P 23/13—49, je nad nedl. Pod-krajnikom Matijem, roj. 24. 2. 1913., sta-, nujočim v Št. Primožu št. 42, občina' Ljubno, podaljšano varuštvo na nedoločen čas.
Varuhinja imenovanega je Brglez Frančiška, roj. Podkrajnik, pos. žena v Št. Primožu št. 42.
Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I.,
dne 1. februarja 1934.
I 908/33-7.	285
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ragovo, vlož. štev. 57.
Cenilna vrednost: Din 4.925-80.
Najmanjši ponudak: Din 3.282-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 23. januarja 1934.
I 374/33-7.	279
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhpolje, vlož. štev. 1221.
Cenilna vrednost: Din 2.054-—.
Najmanjši ponudek: Din 1.369-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kostanjevici,
dne 16. januarja 1934.
*
I 697/33—7.	283
Dražbeni oklic.
Dne 6. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žikarce, vlož. štev. 17.
Cenilna vrednost: Din 39.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 22.719-06.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart,
dne 24. januarja 1934.
*
E Va 5814/32—22	217
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1934. dopoldne ob poide vet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:
I.	skup.: zemljiška knjiga k. o. Gameljne, vi. št. 168, tovarniški svet (opekarna) v cenilni vrednosti Din 2.282-—. vi. št. 382. tovarniška poslopja, zemljišča in pritikline (opekarniški stroji).
Cenilna vrednost: dinarjev 813.779-—,
skupaj.....................Din	816.061—
manj bremena . . . Din 134.000—
Din 682.061—
Najmanjši ponudek: Din 454.708-—.
II. skup.: zemljiška knjiga k. o. Gameljne, vi. št. 455, zemljiška parcela v cenilni vrednosti Din 2.388-—, najmanjši ponudek Din 1.592—.
Pri tej skupini bo prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek realno breme preužitka in priboljška za Juvan Frančiško, ocenjeno na Din 26.975-—.
III. skup.: zemljiška knjiga k. o. Gameljne, vi. št. 351, zemlja in kozolec, cenilna vrednost Din 39.575-—, vi. št. 448, zemlja, cenilna vrednost Din 1.179-—, zemljiška knjiga k. o. Vižmarje, vlož. št. 450, zemlja, cenilna vrednost dinarjev Din 1.920-—, skupaj cenilna vrednost Din 42.674-—, najmanjši ponudek Din 28.450-—.
K nepremičnini k. o. Gameljne, vlož. št. 382, spadajo pritikline, glasom cenilnega zapisnika v cenilni vrednosti Din 232.884—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 12. januarja 1934.
$
I 683/33—8.	286
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stražišče, vlož štev. 549. parcela št.' 38/7, hiša št. 175. šupa z vrtom, vodnjak.
Cenilna vrednost: Din 25 000-—.
Najmanjši ponudek: Din 16 666-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kraniu,
dne 23. decembra 1933.
*
I 634/33-6.	271
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kočevska reka, vi. št. 109 in polovica vlož. štev. 300.
Cenilna vrednost: Din 14.889-80.
Najmanjši ponudek: Din 9.927—.
Varščina: Din 1489-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 31. januarja 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala so je nastopna firma:
111.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica.
Dan vpisa: 1. februarja 1934.
Besedilo: Kohnstein in Neukircher.
Obratni predmet: Strojenje usnja in kožuhovine ter izdelovanje specialnih usnjatih in kožuhovinastih predmetov na tovarniški način.
Družbena oblika: Javna trgov, družba od 15. januarja 1934.
Družabniki: Kohnstein Arnušt, trgovec v Mariboru, Tattenbachova ul. št. 2, in dr. phil. Neukircher Heinz, kemik in strugarski tehnik v Mariboru, Dvorakova ulica št. 1.
Za namestovanje upravičen: oba družabnika kolektivno.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavita oba družabnika besedilu firme kolektivno svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III , dne 1. februarja 1934.
Fi 1/34 — Itg A III 250/2
Vpisale so se iz preme m be in dodatki pri nastopni firmi:
112.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 1. februarja 1934.
Besedilo: Vincenc Seiler.
Obratni predmet: Trgovina z zlatnino in srebrnino.
Izbriše se dosedanji imetnik Seiler Vincenc, vpiše pa novi imetnik Seiler Friderik, juvelir v Mariboru, Gosposka ulica št. 19.
Besedilo firme odslej: Seiler Friderik. Obratni predmet: rokodelski obrt ju-velirjev in trgovina z urami, srebrnino in zlatnino.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 1. februarja 1934.
Rg Pos I 230/4.
Izbrisale so se nastopne firme:
113.
Sedež: Ptuj.
Dan izbrisa: 1. februarja 1934. Besedilo: Carl Kasper, trgovina z mešanim blagom.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. februarja 1934.
Rg Pos I 24/8.
*
114.
Sedež: Ptuj.
Han izbrisa: 1. februarja 1934. Besedilo: Otmar Leposrha, Franc Mačeha nasl., Ptuj.
.Obratni predmet: Trgovina z železnino.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 1. februarja 1934.
Rg A I 120/6.
U5.	*
Sedež: Ptuj.
Han izbrisa: 25. januarja 1934. ftfcs-edilo: Anton Moh°rič.
Obratni predmet: trgovina z manufakturo.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. januarja 1934.
Rg A 1 26/13
««.	'*
Sedež: Recenjak.
Han izbrisa: dne 1. februarja 1934. Besedilo: Skerbiujek Markuš.
, Obratni predmet: Trgovina z lesom in ''Ivinimi pridelki.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. februarja 1934.
Rg Pos I 243/5.
Sedež: Širje pri Zidanem mostu.
Han izbrisa: 30 januarja 1934. Besedilo: Schindler Feliks.
.Obratni predmet; Trgovina z meša-blagom.
Zbog oddaje trgovine.
Okrožno kot trg sodišče v Oeliu, odd. I., dne 30. januarja 1934.
Pos II 111/8.
Vpisi v zadružni register.
isala se je nastopna zadruga
ll\
Sedež: Celje.
Han vpisa: 23. januarja 1934.
, Besedilo: Jugofruct, registrovana za-r0ga z omejeno zavezo v Celju.
Obratni predmet: 1. nakupovati in podajati za svoje člane sadje ter vse rste kmetijskih, poljskih in gozdnih ^izvodov, kmetijske stroje in orodje, ^kletna gnojila, cement, premog, južno jjjdje, kolonialno in špecerijsko blago
2, preskrbovati za svoje člane tržišča ?a vnovčenje gornjih predmetov za tu-n inozemstvo.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 3. jamarja 1934.
Opravilni delež znaša 20 Din in se plačati takoj. v. *sak zadružnik jamči s svojim opranim deležem in pa z 9kratnim zne-^m istega.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem v ^rtižni pisarni na vidnem mestu.
, Načelstvo sestoji iz 3 do 6 zadružni-Člani načelstva so;
Molan Franjo, trgovec v Celju, načelnik;
Gajšek Vinko ml., knjigovodja v Celju, njegov namestnik;
Arhar Anton, trg. zastopnik v Celju, član;
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23 januarja 1934.
Fi 1/34.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
119.
Sedež: (Lembah) Limbuš Ruše.
Dan vpisa: 25. januarja 1934. Besedilo: Pašniška zadruga, Lembach-Ruše, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 17. decembra 1933. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Posti Herman, posestnik in gostilničar v Bistrici, in Lingelj Dragotin, posestnik v Rušah, oba dosedanja člana načelstva.
Likvidacijska firma: Pašniška zadruga Lembach-Ruše registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo kolektivno. Okrožno kot trg. sodišče' v Mariboru, dne 25. januarja 1934.
Zadr II 42/15
*
120.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19, januarja 1934. Besedilo: Prva jugoslovanska kmetijska podporna zadruga proti škodam pri živinoreji registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva dr. Zupanič Niko.
Okrožno kot trg sodišče v Ljubljani, odd III.,
dne 18 januarja 1934.
Fi 37/34 — Zadr. X 27/3
*
121.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja 1934. Besedilo: »Stan in dom« občekorist-ua stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva: Kramar Franc, Borštnik Pavel in Bučan Franc, vpišejo pa člani načelstva: dr. Rant Alojzij, referent finančnega odseka pri mestnem načelstvu v Ljubljani, Knez Stanko, trgovec v Rožni dolini, Večna pot št. 16, in Ažman Andrej, delovodja na Viču št. 120.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. januarja 1934.
Fi 40/34 — Zndr. VIII 52/13
*
122.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 1. februarja 1934.
Besedilo: Tiskovno društvo v Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 24. januarja 1934. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Brenčič Alojz, trgovec v Ptuju, Panonska ulica št. 7, in Vrabl Martin, trgovec v Ptuju, Srbski trg št. 8.
Likvidacijska firma: Tiskovno društvo v Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo kolektivno. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. februarja 1934.
Zadr III 22/12.
Konkurzni razglasi
123.
St 4/83—9.	284
Odprava konkurza.
Prezadolženka: Kekec Frančiška, trgovka v Muretincih št. 40. pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. St 4/33—2 o imovini prezadol-ženke, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. konk. zakona. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. februarja 1934.
*
124.
S 16/32—75.	294
Odprava konkurza.
Konkurzna zadeva Premelča Ivana, trgovca v Zagorju o/S.
Ker je končna razdelitev konk. mase izvršena, je konkurz v smislu § 151. konk. zak. odpravljen.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1934.
*
125.
St. 9/33—47.	293
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Ivan Sedlar, trgovec, Ljubljana, Linhartova 4.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St. 9/33—2 o imovini prezadolžen-ca, je odpravljen, ker je sklenjena prisilna poravnava, po § 157. k. r.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 24/34.	295	3—1
Nabava rentgenske aparature.
Na podlagi člena 82. zakona o državnem računovodstvu razpisuje bolnica za ženske bolezni v Ljubljani prvo javno ofcrtno (pismeno) licitacijo za nabavo
dveh rentgenskih aparatur, in sicer ene za diagnostiko in ene za terapijo.
Licitacija se bo vršila dne 1. marca 1934. ob 11. uri dopoldne v pisarni uprave bolnice.
Podrobni družbeni in dobavni pogoji se dobijo pri podpisani upravi.
Kavcijo, ki znaša za domače ponudnike 5%, za inozemske pa 10%, je položiti pri blagajni bolnice do 10. ure na dan licitacije.
Uprava bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 0. februarja 1934.
UR No. 507.	246—3—2
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. septembra 1934. se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 6. marca 1934. za vse vrste mesa, slanino in kruh, dne 7. marca 1934. za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevskc izdelke in premog, dne 8. marca 1934. za špecerijo in hišne potrebščine,
dne 9. marca 1934. za zdravila, obvozila in druge lekarniške in terapevtične potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrho udeležbe pri licitaciji, daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 29. januarja 1934.
*
St. 75/34.	232	3—3
Razpis nabave.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje pismeno olertno licitacijo za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva zn čas od 1. aprila do 30. septembra 1934., in sicer:
1. mesa, mesnih izdelkov, slanine;
2. moke, mlevskih izdelkov;
3. kruha;
4. mleka in mlečnih izdelkov;
5. špecerijskega, kolonialnega blaga, hišnih potrebščin; in
6. koksa, premoga-kockovca.
Licitacija se bo vršila v četrtek, dne
8.	marca 1934. ob 11. uri v pisarni bolnice.
Podrobni pogoji se dobe pri podpisani upravi.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 27. januarja 1934.
*
Štev. 159/34.	289
Objava.
Gospod dr. ŠSmen Ludovik, advokat v Murski Soboti, je umrl dne 1. februarja 1934.
Po § 44/f adv. zakona je postavil odbor za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda dr. Valyija Aleksandra, advokata v Murski Soboti.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1934.
Za odbor Advokatske komore predsednik: dr Žirovnik Janko s. r.
H«
Br. 19.951.	272
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Štirinajsto redno zborovanje delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije
se bo vršilo
4.	marca 1934. ob deveti uri dopoldne v zgradbi Narodne banke v Beogradu.
Dnevni red:
1. Konstituiranje zbora in volitev dveh delničarjev za skrutinatorja in ove-rovitelja zapisnika.
2. Poročilo upravnega odbora in predložitev računov o poslovanju v 1933. letu.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora o poslovanju v 1933. letu.
4. Odobritev bilance ter računa dobička in izgube in poslovanja upravnega in nadzorstvenega odbora v 1933. letu.
5. Predlog o razdelitvi dobička delničarjem za 1933. leto.
6. Podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje v 1933. letu.
7. Predlogi delničarjev, kolikor jih bo po določilih statutov (čl. 76.).
8 Volitev Članov za upravni odbor po čl. 50. Statutov in volitev članov nadzornega odbora po čl. 55. štatutov. Tega zborovanja se sme udeležiti vsak delničar, državljan kraljevine Jugoslavije, ki ima najmanj deset delnic (čl. 60. zakona o Narodni banki).
Delničarje, ki imajo manj nego deset delnic, sme zastopati eden izmed njih ali kak tretji delničar; ta pooblaščenec razpolaga s številom glasov, ki odgovarja vsoti združenih delnic (čl. 72. štatutov).
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zborovanja, morajo svoje delnice kakor tudi druga dokazila, kjer so tudi ta potrebna, predložiti najmanj pet dni pred dnevom, določenim za zborovanje, to je do vštetega 26. februarja tega leta.
Predložene delnice prevzetna in izdaja zanje priznanice:
v Beogradu Narodna banka, oddelek za posojila in depote,
v notranjosti vse bančiue filijale.
Po zborovanju sme vsak delničar svoje delnice (in ostala priložena dokazila) proti vrnitvi priznanice dvigniti tam, kjer jih je predložil.
Po odredbah čl. 71. zakona o Narodni banki se pripominja, da je pri sodišču zahtevano uničenje delnic z naslednjimi številkami: 2099—108, 9386—405, 10723, 11829, 16259, ia825—329, 18331, 18340— 348,	18350—353,	18858—368,	18741,
18743, 18745—748, 19606—609, 19611 — 613, 19622—623, 19625, 19712, 19714, 19797—800.
V Beogradu, dne 1. februarja 1934-
Guverner
Narodne banke kraljevine Jugoslavije Ignjat J. Hajloni s. r.
•j.
A 11/34—3	274
Poziv dedičem in upnikom inozemca.
Gospod Johann Holzer, zasebnik iz Gross-Wilfersdorfa št. 98, pristojen v Maribor, Jugoslavija, jugoslovanski državljan, je dne 5. januarja 1934. v Gross-Wilfersdorfu št. 98 umrl. Oporoka se ni našla.
Vsi dediči in upniki se pozivajo, da prijavijo svoje zahteve do te zapuščine do dne 23. marca 1934. podpisanemu sodišču. Sicer se bo zapuščina brez ozira na te zahteve izročila inozemskemu oblastvu ali osebi, ki bi jo to označilo.
V Avstriji živeči dediči so prosili za izvedbo zapuščinske razprave pr* avstrijskem sodišču. Inozemski dediči se pozivajo, da prijavijo do določenega roka svoje zahteve in sporoče, ali zahtevajo odstop na inozemska oblastva. V primeru, da ne bi inozemsko oblast-vo samo zahtevalo odstopa, se bo zapuščina obravnavala tu, in sicer same s prijavljenimi dediči.
Okrajno sodišče Fiirstenfcld, Avstrija, odd. J., dne 23. januarja 1984.
Objava.
Izgubil sem uradno službeno legitimacijo. izdano od bivšega oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani dne 14. maja 1927., št. 2438. na ime: Golob Franc, podpreglednik finančne kontrole, sedaj v Marenbergu.
Proglašam jo za neveljavno.
Golob Franc s. r.
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za zaposlite'' v kraljevini Jugoslaviji, izdano od tebanske uprave v Ljubljani z dne 1- i*1' ni ja 1933., No. 26425/33. na ime; Kend* Ignacij. Proglašam ga za neveljavno.
Kenda Ignacij s. r-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.