Stev. Žli Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Uminiftvo: Ulica Sv. FiančiSca AsiSkega št- 20 L nad str--Vđ ocrifi naj se poSljjjo r.redniftvM lista. Nefranklraoa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vričajo. fz^JtrfJ in odgovonri urednik Štefan Grbina. Lastnik konsordj !ž*a .tiin«tiV - Tisk tiskame .Edir^iV vplsane zadnige « <*r rjerlm pcTottvctn v Trstu, ufica Sv. Frarttika AsiSkega Št 20. Tckiort uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina zdiia: Za celo leto.......K za pol leta.................I za tri mesece.....• • •........£«0 Za ncdelj*k° Izdajo za cdo kto........a M za pol leta . V Trstu, v trtrflu 4. februari« ItIS. VEČERNA 2"60 Letnik It. posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm P° 20 viri Oglasi v tekstu Usta do pet vrat.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .F.dinostl\ Naročnina in reklamacije se poSljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača lo toži se v Trstu. Lprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančtSkl Aslškcga it 20. — Poitnohranilnični račun St 841.652. Bo]l«Knpatm DUNAJ, 3. (Cenz.) Znatne ruske sile so prešle v ozemlju med prelazom Dukla hi Lupkow pri Oros-Ruski zopet v ofenzivo. Iz siL ki so jih razvili tu, je razvidno. da hočejo Rusi našo zopet vzpostavljeno fronto v Karpatih v sredini prebiti, da napravijo tako naše v Gozdnatih Karpatih izvojevane uspehe iluzorične. Toda na dobro utrjeni in junaško branjeni fronti v Vzhodnih Beskidih. so se dosedaj ponesrečili vsi sovražni napadi. Mestoma je prišlo celo do bojev iz Nižine, v katerih so imeli Rusi težke izgube. Pri tem se nam je tudi posrečilo, pridobiti na terenu. V sled vztrajnosti Rusov in velikega operativnega pomena vzhodnih Beskždov, je pričakovati novih ruskih poskusov, da b: prebili fronto. V Gozdnatih Karpatih napreduje naš napad. Po srditih bojih severno od Užoškega prelaza so zvezne čete vrgle Ruse iz dobro utrjenih višinskih pozicij in s tem so pridobljena važna oporišča za nadaljno prodiranje. Poročilo ruskega generalnega itrta. PETROGRAD. 3. (Cenz.) Uradno poročilo velikega ruskega generalnega štaba pravi: V gozdih severno od Gumbina in Pillkailna naše čete med neprestanimi boji mestoma napredujejo. Na levem bregu V i sle se je vršil dne 30. januarja pri Bor-zymowu srdit boj. Nemci, ki so dne 29. januarja zavzeli tamkaj neki naš strelski jarek, so bili ponoči napadeni od našili čet. Po trdovratnem bajonetnero boju smo sovražnika pregnali iz jarka- uničili dve celi nemški stotniji. ujeli 3 oficirje in 6C mož in uplenili eno strojno puško. Tekom 30. januarja nas je sovražnik zopet poskušal potisniti iz naših sprednjih jarkov, f je bil povsod odbit po krvavem boiu. Sovražniku se je posrečilo zavzeti le de! nekega našega jarka. Iz izpovedb ujetnikov ie razvidno, da so poslali Nemci dne 28. januarja za napad na del naših strelskih jarkov štiri polke infanterije, ki so vsi zelo trpeli. Pri vasi \\ itkowicze, 6 vrst od Višegrada, so nemške predstraže zasedle neko višino, ki so jo pa morale zopet izprazniti. Na vsej fronti na levem bregu Visle, je naša artiljerija z neprestanim obstreljevanjem sovražnih pozicij, dosegla znatne rezultate. Uničila je zlasti pozicijo nemških sprednjih čdt poškodovala strelske jarke, razbila tri strojne puške, uničl-čila del sovražne artiljerije in več reflektorjev. V Karpatih se nadaljujejo boji na fronti med prelazi Dukla in WySzkow. Naša pozicija je v splošnem močna. Kar se tiče levega krila na fronti Nižnia-Polijanka. prodiramo uspešno in napravimo vsak dan ujetnike, katerih število zamoremo le deloma preceniti. V Bukovini ničesar novega razven nebistvenih spopadov predstraž. Prtfslsjeio velika ofenzivu na zapadu, MILAN, 3. (Cenz.) Tudi uradni francoski »Bulletin des Armees« namigava sedaj na predstoječo splošno ofenzivo zaveznikov z besedami: »Zavezniki bodo napeli vse sile v trenotku, ko bodo razpolagali z največjimi silami.« Po splošnem mnenju se prične ta ofenziva spomladi. Angleški kritiki menijo sicer, da bodo Nemci s svojo ofenzivo pričeli že prej, proti čemer pa Francozi nimajo ničesar ker so zavezniki sedaj že izvežbanl in imajo zadosti artiljerije, vsled česar bi imela nemška ofenziva le majhne izglede Rezervoarji v Soissonsu znatno poškodovan L LYON, 3. (Kor.) »Le NoaveHfste« poroča iz Soissonsa: Rezervoarji v Soissonsu so vsled nemškega obstreljevanja znatno trpeli, toda škodo je bilo mogoče popraviti že po dveh dneh. Župan je ukreni! odredbe, da uniči učinke granat. Nemški zrakoplov nad mestom. Passy. LONDON, 3. (Kor.) Londonski listi poročajo, da je včeraj vrgel neki nemški zrakoplov na Passy več bomb. Mednarodna agentura za vojne ujetnike v Ženevi. ŽENEVA, 3. (Kor.) Mednarodna agentura za vojne ujetnike je od 5. oktobra 1914 do 30. januarja 1915 posredovala za 104.500 rodbin vojnih ujetnikov in rešila 26.500 ustmenih vprašanj. Turčijo prati trosporuDnu CARIGRAD, 3. (Kor.) »Agence Ottoma-iie Milli« je izvedela iz Aleksandrete: Dne 31. januarja je neka križarka, ki je križa-rila ob obrežju Aleksandrete, začela streljati iz strojnih pušk na neko malo s citro-nami in pomarančami obloženo barko-ja-drnico. Dva pomorščaka jadrnice sta bila ranjena. Med tem, ko so jima Angleži dajali denarja, da moreta zdraviti svoje rane, so porabili osuplost pomorščakov, da so jim na skrivnem napolnili žepe z arabskimi spisi in izvodi anglofilskega egipt-skega časopisa »Almokattan«. Ta dogodek kaže. kakega postopanja se poslužujejo Angleži, da bi širili svoje oklice. CARIGRAD, 3. (Kor.) Agence Ottoma-ne Milli javlja: V svojih razglasih trdijo Rusi, da so tri otomanske ladje jx)topili. V resnici pa gre le za ribiške barke, ki so bile potegnjene na obrežje. Da bi dvignila razpoloženje ljudstva, napravlja ruska vlada iz razrušenih malih bark, ki so edino sredstvo za zaslužek nekombatantnemu prebivalstvu, veliki vojni čin. CARIGRAD, 3. (Kor.) Agence Ottoma-rje Milli javlja: Ker bi petrograjska brzojavna agentura hotela potajiti ali vsaj u-Mažiti čine barbarstva, ki jih zagrešajo Rusi na muzelmanskem prebivalstvu in katerih zlobnost razkrivajo uradna razkritja, govori sedaj o pretveznih krutostih, ki da so jih Otomani zagrešili v okolici Karsa, Ardagbana in Oltija. Že to, da govore o Karsu, kamor Turki niti še niso prišli, priča zadostno, kako Rusi lažejo. štirih angleških trgovskih parnlkov vzbujata v Franciji veHko vznemirjenje. Časopisi tolažijo ljudstvo opozarjajoč, da je le malo podvodnih čolnov, ki morejo izvrševati take čine, zahtevajoče od posadke veliko drznosti, a od čolnov veliko sposobnost. Če so Nemci potopili več trgovskih ladij, ne da bi bHi da i moštvu časa, da bi zapustilo ladjo, je to zopet novo kričeče krSenje človeških pravic. NEW-YORK, 3. (Kor.) „World" p»e o napadu nemških podvodnih čolnov v Irskem morju: Napad minole sobote je v posvarilo za največji del angleške trgovine. V bodoče bodo zvezne poti med New-Yorkom in Li-verpoolom — naj so v sredini oceana še tako nadzorovane — v bližini angleške o-bali združene z nevarno tmi, ki jih ni smeti prezirati. To pomenja za Združene države i t- ta o veliko nepriličnost kakor za Veliko Britanijo in Francijo. Voznine in zavarovalnine se povišajo. Dosedaj so vlasti zaveznikov mogle ščititi nevtralno trgovino z zave miškimi deželami. Če pa so na izhodih angeških trgovskih črt sovražni podvodni čolni na dehi, nam nastaja nevarnost, da izgub mo glavne trge in moramo biti pripravljeni na razne druge komplikacije. Potreba amerikanskih ladij bo sedaj večja, nego kdaj- I? sv® bivšcra norveška ran-tn, ki niso v soslajja z nevtralnostjo. KOLONJA 3. (Kor.) Glasom brzojavke v „Kolnsche Zeitung" je pred kra^k m na nekem dijaškem zborovanju prejšnji norveški državni m nister Konnow izjavil stedeče: Ob vsej nevtralnostr mora javno mnenje odlično zavzeti staliiče napram dejstvom, ki se tičejo u-ode Belgije. Razmerje Norvegije do Nemčije je bilo sicer v tej vojni vedno pri-ateljsko. Simpatije Norvežanov pa da so pretežno na s- ani trosporazuma. Zmaga \nglije da se smatra za samo ob sebi umljivo. K temu pripominja brzojavka: Ako je bil ministru namen, da bi svojim rojakom ras veto val, zavzemati se za Belgijo in Anglijo, bi tak javni poziv na izjave simpatij do naših nasprotnikov težko spravili v sklad z nevtra'n stjo Norvegije. Nadejamo se, da se ne varamo, ko si domnevamo, da govor državnega ministra ne ostane brez opore-kana v norveški javnosti sami. Zaključki* ki bi jih mogli sovražniki Nemčije izvajati iz izjave državnega ministra, morda ne bodo po želji tudi njemu samemu. Anglijo, ki kaže tako malo ozira do norveških paroplovnih interesov, morejo take izjave le podkrepiti v mnenju, da si more v Norvegiji še več dovoljevati. Prodajna razstavi načrtov ii modelov. DUNAJ 3. (Kor,) Vsled osebne inicijative minist a za javna dela Trnke se skoro otvori v avstri:skem muzeju za umetnost in industrijo p-odajna razstava načrtov in modelov vojno-spominskih predmetov. Bolgarska trgovina preko Romanske. SOFIJA 3. (Kor.) „Agence Tel. Bulgare" javlja: Ravnatelj bolgarskih železnic je včeraj odpotoval v Bukarešto, da uredi tehnične podrobnosti za prevoz bolgarskega blaga preko Romunske. — Ta ureditev se izvrši gotovo na tej podlagi, da se določi število vozov, ki morejo biti na razpolago za bolgarsko trgovino. Mmtie nemikfh podvodnih Čolnov. PARIZ, 3. (Kor.) Delovanje nemških podvodnih čolnov v irskem morju in potopitev Herve poživlja k ustanovitvi lige nevtralnih držav. PARIZ.3. (Kor.) »Herve« poživlja v »Guerre Soziale« nevtralne države k ustanovitvi lige nevtralnih držav, ki naj zavzame stališče proti vojni nemških podmorskih čolnov. Liga naj bi nastopila z orožjem, tako da ne bi bil noben pripadnik kake nevtralne države prizadet po napadih podmorskih čolonv na trgovske ladje. Tiskovine za molitve za mir v Franciji zaplenjene. CURIH, 3. (Kor.) Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung«, je francoska vlada zaplenila tiskovine, na katerih se nahajajo papeževe molitve za mir, kar je napravilo v klerikalnih krogih Italije izreden vtis. Katoliška »Italia« označuje to konfiskacijo kot težko odredbo izredne daleko-sežnosti. Španska zbornica. LYON, 3. (Kor.) »Lyon Republicaine* poroča iz Madrida: Bivši minister Rever-ta je interpeliral v senatu vlado o odredbah, ki jih misli ukreniti v olajšanje posledic evropske vojne v Španiji. Vlada ni odgovorila na interpelacijo, tako da je bila seja po splošnem presenečenju zaključena. Atentat na most v Vancoboru. NEWYORK, 3. (Kor.) K dinamitnemu atentatu na most v Vancoboru se še poroča: Aretiranec je izjavil, da se piše NVerner pl. Horn in da je 37 let star. Priznal je, da je povzročil eksplozijo dinamita, ker je Kanada sovražnik njegove domovine in je izjavil, da se ga ne more izročiti, ker gre za političen zločin. Tudi v najhujšem razburjenju se cesar nikdar ne spozabi. Ganghofer je slišal cesarja, kako je ob neki taki priliki rekel: »To je silno, toda tudi neumno. Sreča, da je resnica trajno vedno pametnejša in da ima hitrejše noge«. Nisem še kmalu slišal kakega Nemca tako objektivno in pravično, presojati dobre lastnosti, žilavo hrabrost in vojno-teh-niške zmožnosti naših sovražnikov, kakor nemškega cesarja. Tudi proti Angliji nisem slišal od nemškega cesarja nobene v jezi izrečene besede. V razgovoru z zastopnikom neke nevtralne države, je rekel cesar: »Vi ste vendar sportinan! Če pri tekmi izstopijo polagoma vsi slabejši konkurenti, se bojujeta le še dva najmočneja konja za zmago. Ali ste že videli kedaj. da bi jockej konja, ki hoče popustiti, tolkel z bičem po jockeyu konja, ki je močnejši?« Sport-man je zmajal z glavo. »No, zakaj pa bije potem Anglija po nas; zakaj ne tolče po svojem lenem po-stajajočem konju?« In še neki drug izraz cesarja, o katerem menim, da se ne sme pozabiti nanj: »Mnogo je onih, ki sodijo nas Nemce le po zunanjosti in nas nazivljao barbare, najbrže ne vedo, da je med civilizacijo in kulturo velik razloček. Anglija je gotovo visoko civiliziran narod; v salonu se to vedno opazi. Toda kulturen biti pomeni, da je treba imeti globoko vpst in najvišjo moralo. Če se v tujini govori o meni, da sem hotel ustanoviti svetovno državo, je to največja nesmisel, kar se jih je že kdaj govorilo o meni. Avstrijska Rdeča knjisa. Skrajšanje študij na francoski mornariški šoli. PARIZ, 3. (K.) Kakor poroča »Temps«, so bile študije na mornariški šoli s posebnim dekretom skrajšane na 10 mesecev. Učenci postanejo torej po 10 mesečni študiji mornariški aspiranti. Ganghoferjevi vtisi z nemške fronte. MONAKOVO. 2. (Kor.) »Munchener Neueste Nachrichten« prinašajo v jutranji številki potovalne vtise Ludovika Ganghofer ja z nemške fronte z naslovom »V glavnem stanu«, kjer opisuje Ganghofer svoj pogovor z državnim kancelarjem Bethman-Hollwegom. Državni kancelar je pri tej priliki jako pohvalil hrabrost bavarskih čet Izrazil seje sledeče: Občudovanja vredna je požrtvovalnost v domovini; toda nemira, ki se pojavlja v gotovih oblikah na bojišču, ne razumemo popolnoma. Saj ni niti najmanjšega povoda za kako vznemirjanje. Dobo, kakor sedanjo, vedno težjo za vse in vsakega, je treba pač premagati in jo tudi bomo. Kdor vidi. kako pridno in vztrajno se dela na bojišču, ne samo na fronti, ampak tudi za fronto in med boji, ta postane miren, se čuti mirnega in zaupljivega in postane potrpežljiv. Ganghofer pripoveduje nato o cesarju. Brzojavka z Dunaja v današnji zjutranji „Edinosti" nam je sporočila, da |e izšla av-s ri ska Rdeča Jcnjitra, ki razpravlja o dogodkih od 'do 24. avgusta 1914 Je to tako obsežen spis, a moremo posneti iz n ega le glavne momente. Dne 4. julija je predsednik francoske re u > ike napram našemu veleposl; i i u y Oiu Szecsenu izrazil svoje prepričanje, t a 3ojde srbska vlada kar najpripravneje na r ko na sodni preiskavi in progan anju even tueinih sokrivcev. Dne 21. julij« je naš poslanik baron Giesl sporočil, da ie aten at utrdil Srbe v veri, da Avstro-Ogrska skoro razpade in ihdvemu s^vražtvu proti m »narhiji se je prid.uiilo še zaničevarje. Dne 22. julij i je baron GU si dobil nalog, naj izroči srbSKi vladi noto. Srbski vladi pa je bila dana trožnost, da bi bila tem resnim korakom odvzela « strino, ak t bi bila ukrenila potrebno, da se ra srbskih tleh izvede preiskava preti srbski» udeležencem na aientatu. Sir Fd\a d Grey je odg voril našemu veleposlaniku, da on bi bi pripravljen smatrati to kot stvar, ki se t«če Avstro-Ogr^ke in Srbije, pač pa se boji, da bi se mogle druge velevlasti zaplesti v vojno. Ruski minister Sazonov je pripomnil našemu veleposlaniku gofu Sz*paryju, da grt tu le za pretvezo, da se Srbiji napove vojna, a naš poslanik je odvrnil, da je Avstro-Ogrska najmiroljubneja država ra svet n in da jej gre le za to, da zagotovi svu teritorij pred tujimi revolcuijonarnimi ro varen ji in našo dinastijo pred bombami Na pram nemškemu veleposlaniku pa je izjavil Sazonov, da je to stvar evropejska ter da bi Rusija ne mogla mirno gledati, da se Sr bija požre (devorer). Ruski zastopnik na Dunaju Kud šev je izjavil grofu Berchtoldu dne 24., da je Rusija v skrbeh, da bi naš korak mogel zadobiti tako obliko ponižanja ?a Srbijo, ki ne bi mogla ostati br-z učinka na Rusijo. Grof Berchtold je odgovo.ii, da namen c. kr. vlade je edino ta, da se ne-v zdrži j iva situvacija napram Srbiji pojasni. Naslednjega dne je zastopnik Rusi.e na Du naju izrazil žtljo, da se v noti določ ni n k podaljša, da bodo mogle vfesti proučiti podlage naši prijavi m našo spomenico o velikosrbski propagandi. Sekc j^ki načelnik baron Macchio je odgov< r 1, da naša nota vlačim ima le značaj informacije in da smatramo svojo akcijo za stvar, ki se tiče le nas in Srbije. Dne 25. ob 3. uri popoldne je bila v Srbiji odrejena mobilizacija. Dne 25. je grof Berchtod poslal našemu veleposlaniku Petrogradu instrukcijo v smislu, da se mi zavedamo m žnosti, da bi moglo radi srbske diference priti do spopada z Rusijo. Ali ta eventuvalnost nas ni mo^'a odvrniti od našege koraka proti Srbiji, ker smo morali rapraviti konec situvaciji, da bi kako rusko oprostilno pismo omogočalo Srbip tfaJno nekaznovano ogroževanje naše monarhije. V slučaju pa, da smatra Rusija, da je prišel moment za obračun z evropskima centralnima vlastima in da je že v naprej odločena za vojno, potem je seveda ta insirukcija odveč. Instrukcija je izvajala nadalje, da je Avstro-Ogrska teritorijalna satuirana, da boj proti Srbiji ni boj za teritorijalne pridobitve, ampak le sredstvo v samoobrambo, da gibanje v Srbiji proti monarhiji ogroža mo-narhiški in dinastiški interes, ki bi ga mo-rala braniti tudi konservativna in carju vdana Rusija. Vedno le bil naš nazor, da bi ojačenje balkanskih držav k drSavni in politični samostojnosti le koristilo našemu razmerju do Rusije. Vslkdar smo b*\ pripravljeni, da pri svoji polit ški orijentaciji jemljemo ozira na velike poliiične interese Rusije Če bi še nadalje trpeli srbska rovarenja, bi bila v nevarnosti naš obstanek kot velesila in evropsko ravnotežje, katerega ohranitev je tudi v prav razumevanem interesu Rusije. Dne 26. je nemški veleposlanik v Petrogradu na resen način govoril Sazanovu o vesteh o ruski mobilizaciji, pripomnivši, da so take mobilizacijske odredbe jako nevarno sredstvo pritiska. Satanov je zagotovil s častno besedo, da dosedf j ni vpoklican noben konj n noben rc-zervist ter da so to le pripravljalne odredbe v vojaških okrajih Kijev, Odesa, in morda Kazan in Moskva. Isto je zagotovil ruski vojni minister Suho-mlinov nemškemu attšeju tudi s častno besedo. Če Avstro-Ogrska prekorači srbsko mejo, bodo mobilizirani le okraji, ležeči proti Avstro-Ogrski, nikak >r pa ne oni na nemški fronti. Rusija da nujno želi miru z Nemčijo. Istega dne je grof Berchtold prija\ 11 našim poslanikom prekin enje diplomatičnih odnoMjev s Srbijo, ker je ta odklonila naše 'ahteve, ki smo r'h morali staviti v obrambo ovojih ži.ljemkih interesov. Porabiti da je eba najostreja sredstva, da se Srbiio prisu, v načelno izpremembo dosedanjega sovražnega vedenja" Dne 27. julija je grof Szapary razložil ministru Sazanovu, da se Avstro-Ogrski p o krivici imputira na m cu vpada na Balkan in pohoda v Soiun, ali celo na Carigrad. Gre le za samoobrano in sil-bran. Sazanov je od^ovoiil, da je opisani cilj p<»vsem legitimen, ali pot da ni najvarneja. Sodelovanje avstro-ogrskih funkcijonarjev v Sri iji in imenovanje oficirjev n uradnikov, ki bi jih Avstro Ogrska označila, da je vtej formi nesprem-l j i v o. Dne 27. je grof B chtold brzojavno poni lastil grofa Szap. vja, naj izjavi Sazanovu, Ha dotlej, dokla konferenco kolikor se tiče našega konfli«ta s Srbijo - vsled nastopa vojnega stanja dogodki prehiteli. Grof Berchtold je prijavil našemu velepo-saniku v Berolinu poročilo našega veleposlanika v London », da je angleški minister za v nanje stvari, sir Edvard Gn y, zelo razočaran zato, ker smo srbski odgovor popolnoma odklonili. On Grey, da je mislil, d. bo ta odgovor v podlago gori imenovani štirim vladam, da bi mogle izdelati kak a lovo!,iv arr ngennet, a mej tem naj b. se Avstro Ogrska in Rusija vsake militaričnr operacije. Sir Edvard Grey je rekel, da bi bile — ako je Avstrija ob vseh okolnostih odločena za vojno s Srbi o, in ako ne more Rusije skloniti, da bi mirovala — možnosti in nevarnosti nepreračunljive. Po manevrih v Portsmouthu koncentrirana angleška flota da ostane za sedaj tamkaj. Grof Berchtold je naloži našemu veleposlaniku v Londonu, ».aj Greyu razloži, daje srbsko prijenjavanje le navidezno. „Ker je srbska vlada vedela, da nas more le brez-gojen sprejem naših zahtev zadovoljiti, je srbska taktika prozorna: Srbija je, da bi napravila vtis na evropsko javnost, z raznimi pridržki koncedirala vrsti naših zahtev zanašajoč se, da ne pride v položaj, da bi morala izpolniti svoje obljube-. (Konec v jutranji „Edinosti"). Stran fl. VEČERNA EDINOST- št 21. V Trstu, dne 4. februvarja 1915. VojaSki položaj o Italiji. »Kolnische Volkszeitung« poroča, da je v Italiji zadnje leto zavladalo živahnejše delovanje v vojaških stvareh in tudi v javnosti se obširneje razpravlja o teh stvareh. Po feh poročilih lahko postavi Italija v vojsko 12 armadriih zborov po 38 tisoč mož, tri kavalerijske divizije in še nekaj čet izven zborne zveze. Skupna moč teh formacij se ceni na 660.000 mož. V drugi liniji je 12 divizij in nekaj samostojnih oddelkov, skupaj približno 250.000 mož. V tretji liniji je 4-50.000 mož, tako da bi armada na suhem znašala 850.000 mož prve in druge linije in 450.000 mož tretje linije. Moštvo je sestavljeno iz 19 letnikov, in sicer gre 8 letnikov k stalni vojski, 4 k deželni brambi (Milizia mobile) in 7 k Črni vojski (milizia terntoriale)._ Ravnokar je pod orožjem 415.000 moz iz letnikov 1912, 1913, 1914, letnik 1914 služi šele od septembra. Poleg tega je pod orožjem še 70.000 deželne brambe letnikov 1913 in 1914. Voini prijazni listi so pisali, da Italija januarja vpokliče še 4 letnike deželne brambe. To se ni zgodilo, pač pa je vlada za večjo pripravljenost vpoklicala sredi januarja letnik 1915. Ta letnik šteje 180 tisoč mož, tako, da v zvezi s prejšnjo vpoklicano armado stoji danes v Italiji pod o-rožjem 660.000 mož. To mirovno stanje je tako visoko, da bi bilo treba le dobrih 200 tisoč mož in preračunano vojno stanje 900.000 mož bi bilo doseženo. Vsled velikega števila vpoklicanega moštva se čuti pa pomanjkanje častnikov, posebno stotnikov, kajti libijska vojska je bila zelo naporna in manjkajočih 401» stotnikov misli vlada nadomestiti s povišanjem poročnikov. Tako pa zmanjka poročnikov. Vlada hoče njihove vrzeli napolniti z rezervnimi častniki in pa imenovati sposobne podčastnike za poročnike. Seveda stvar ne pojde tako hitro. Reformni zakon ministra Spingnardiia bo kmalu na vseh drugih vojaških poljih izvršen in tako se je že ustanovilo 5 novih poljskih artiljerijskih polkov. Danes Jih je 35. Obema polkoma težke artiljerije so pridali še po tri baterije težkih topov in tako to skupino znatno ojačili. U-stanoviii so tudi nov polk gorske artiljerije z 12 baterijami in zdaj je takih baterij 46. Baterije 1 do 36 so razdeljene med tri gorske topniške polke, baterije 37 do 39 so pri 36. poljskem topniškem polku in 7 zadnjih gorskih baterij imajo v Libiji. Ne da se presoditi, kako se vbližnji bodočnosti razvije vojaški položaj v Italiji. Državni interes seveda zahteva najstrožjo nevtralnost, pa vlada smotreno izpolnjuje vojsko in mornarico, ker hoče biti pripravljena za vsak slučaj._ Slednjič jutranja zarjo ? Praška »Union« priobčuje nastopni dopis iz konservativnih krogov: Zanimiva izvajanja o misiji Avstrjie, ki jih je objavil vseučiliščni profesor Brock-hausen v svojem članku »Naš vojni cilj« v dunajski »Neue Freie Presse«, so bila seveda ugodno sprejeta v vseh krogih, ki žele trajnega narodnega miru. Saj je cenjeni avtor na svoj način ugotovil, da je bila terezijanska in jozefinska domneva obdo-navske monarhije, ki bi imela šele germa-nizirati, gola zmota in da se je tudi izkazala kot taka; da je predmarčni in istotako pomarčni absolutizem z isto protinaravno in protihistorično ^državno maksimo« doživel po polen polom; da so tudi pozneje, v takozvani ustavni dobi, ustavoverni brezuspešno poizkušali, da bi naravno sliko te države spačili ter da bi dano notranjo sestavo iste preobrnili po svojih željah in poželieniih. Na kratko: da ni šlo zdravo ne s ponemčevanjem na vsej črti, ne z dajanjem prednosti dvema ali trem narodom, ne s sistemom omahovanja, ter da se sedaj uvideva, da mora Avstrija že radi svoje eksistence biti država vzravnavajoče pravičnosti, ki bo spajala nasprotujoče si narode, ne da bi jih vezala, s čemer bo Avstrija, ako hoče ali noče. prisiljena, stati za stopnjo višje, nego marsikatera druga država. Ta in slična izvajanja so dobro došla tudi našim češkim krogom in najdejo tu le pozitivnega odmeva. In obenem moremo tu po resnici pripomniti, da so — vzlic temu. da razvoj vojnih dogodkov absorbira največji del javnega interesa — dobili v češkem taboru polno uvaževanje. Pa so prišla tudi čisto nepričakovano. Ze po mestu, kjer so bila priobčena. Dunajska »Neue Freie Presse« ni — da se blago izrazimo — razvajala češkega naroda, tako, da smo bili v tej deželi navajeni, čitati v njenih predalih vse kaj drugega, nego pa brezpogojno priznavanje temeljnega državnega programa našega »očeta naroda«. In vrhu tega še od strani uglednega dunajskega vseučiliščnega profesorja-- Tem blagodejneje je Brockhausenova publikacija delovala v javnosti in hvaležni mu bomo vsikdar — tudi tedai, ako bi mu bilo usojeno, da ta njegov glas ostane »Vox clamantis in deserto,« glas vpijočega v riučavi, ravno na tistih mestih, kjer bi ga morali v prvi vrsti čuti in uvaževati. Tej državi in nje narodom bi bilo v resnici prihranjenega veliko bridkega in boli, ako bi bili našega Frana Palackega »Ideio avstrijske države« takoj, ko je izšla — in od tedaj je minulo ze pol stoletja — izbrali kot vodilno zvezdo in ako se ne bi bili lovili za protinaravnimi fantomi. Najčisteji juvel so imeli pri sebi doma, ali niso se dovolj menili zanj. In šele sedaj — po dolgih letih ponesrečenega eksperimentiranja — vidijo, da je pot do sreče v resnici podana v Frana Palackega državnem programu in strmeč gledajo tega sedaj kot kak novu m. četudi za sedaj le sporadično — iz lastne volje, iz lastnega izpoznanja. Tudi soglašamo s profesorjem Brockhausenom v tem, da sedanjo vojno označa kot dokaz za to, kako smo se že skozi gore zaprek prerili do sporazumljenja: vojna naj bi nas raz-gnala narazen, v resnici pa nas je stisnila skupaj. Številna grenka in težka izkustva so nas seveda dovoljno poučila, da celo resne pojave Brockhausenove vrednosti generaliziramo in da verujemo, da podajajo sedanje notranje prepričanje v vsem taboru naših sode'elanov. Ali enr .iioremo reči s polnim prepričanjem in smatrati kot nepobitno resnično: Mi Cehi bomo pozdravljali vsak korak do poštenega narodnega miru na podlagi popolne enakopravnosti in vsikdar ponudimo radi roko v tak mir. In z odkritim veseljem bomo radi resno sodelovali ravno z našimi nemškimi sodržavljani za procvit države, čim bo po srečnem zaključku sedanje vojne epohe podan primeren čas za to. Sličice iz vojne. Razbojniki v vojni. »Az Est« objavlja sledeče poročilo svojega sotrudnika Franca Molnarja: Sedimo v Gprbowu pri večerji v neki zapuščeni gališki vasi za prvo fronto. Zunaj razsaja svinčen vihar, res najlepša prilika za naslednjo divje romantično prigodbo črnovojniškega nadpo-ročnika M. Sz. Nadporočnik je pripovedoval: »Malo poprej, predno so Rusi zasedli K rosno, je prišlo ponoči k našemu poveljstvu par preplašenih poljskih Židov, ki so poročali, da pleni v mestu neka kozaška četa. Oficirji tega niso hoteli prav verjeti, ker se niso pojavile niti še kozaške pred-straže. Toda židje so vztrajali pri svojih trditvah in zatrjevali, da je prijahala v mesto K rosno 40 do 50 mož močna četa, na čelu ji višji oficir z zlatim ovratnikom. O-plenili da so nekaj hiš, a žalega niso storili nikomur. Naslednjega dne so prišli drugi židje z enakimi poročili o kozaških napadih in zatrjevali, da se nahaja med njimi tudi mlada deklica, ki ima veliko kapo in je oborožena s puško in sulico. Oficirji so razposlali patrulje, da pridejo stvari na sled. Imenovani nadporočnik je sam prevzel poizvedovalno nalogo, in se podal v spremstvu nekega ogrskega orožnika v Krosno. Ko sta zvečer prišla tjakaj, so ju že čakali pred mestom židje. Nadporočnik se je skril z orožnikom v bližini vasi. Pozno zvečer je prijahala »kozaška četa«. Ko so prišli v mesto, sta nadporočnik in orožnik zajahala konja, da bi napadla »kozake«. Toda ti so pobegnili in tudi niso odgovarjali na strele. Pokazalo se je nedvomno, da ni Šlo za kozake, ampak za prave razbojnike. Nadporočnik je zgodaj zjutraj sledil sledovom kopit, toda oba zasledovalca sta prišla šele proti poldnevu v neki gozd, kjer so imeli cigani svoj šotor. Oficir je držal cigane z nabito puško v šahu, dočim jih je orožnik vse zvezal. Nato sta zasledovalca preiskala šotor in našla v njem: 40 konj, večinoma od naše konjenice, deloma tudi kozaški konji, celo zalogo vseh mogočih uniform, različnih sulic, samokresov, čevljev, oblek in jedilnega o-rodja. Našla sta tudi cigansko deklico, ki se je udeleževala roparskih pohodov. »Kozak z zlatim ovratnikom« je bil ciganski voditelj, ki je nosil feldmaršalsko bluzo in orožniško čelado. Cigani so bili seveda takoj aretirani, židje pa so dobili večji del ukradenega jim blaga nazaj. Rožne politične vesti. Ustavljena češka lista. Okrajno glavarstvo v Kladnu je ustavilo list »Kladensky Obzor« za dva tedna, organ obrtnikov »Stredočesky Živnostik« pa za en mesec. Z bojne fronte proti Rusom. Kopenha-genski list »Tidende« poroča iz Petrogra-da preko Londona: Nova ruska ofenziva se je razvila hitro in istočasno s poskusom avstrijskih in nemških čet, da bi prodrle čez Karpate. Rusi izvršujejo, da spravijo nemško levo krilo v nevarnost, veliko krilno gibanje proti Vzhodni Prusiji. Ker so nemške pozicije v Mazurskih jezerih močno utrjene, se razteza sedaj ruska o-fenziva proti Tilzitu. Istočasno so potegnili Rusi mrežo okoli Insterburga in ogrožajo nemško levo krilo v liniji Pilkallen in Lasdehnen. Nasproti temu položaju poskuša armadno vodstvo zaveznikov s protipo-tezo v Galiciji. V Karpatih prodirajo močne armade in so se pomaknile že do Kolo-meje in do bukovinske meje, kjer skušajo odrezati Ruse. Močnejša avstrijska oja-čenja so bila odposlana v Dorno Vatro. DomaČe vesti. Popravljamo. V zaključnem članku v „Večerni Edinosti" pod naslovom „Govori in krize" je citati ...da hrvatstvo je možno le med enakimi itd. Citati treba bratstvo. Društvo Pravnik v Ljubljani, ki ima tudi svojo podružnico v Trstu, je imelo svojo glavno skupščino v ponedeljek zvečer v Ljubljani. V svojem otvoritvenem nagovoru je društveni predsednik g. dr. Maja-ron poudarjal, da je več odbornikov in dolga vrsta drugih članov poklicanih pod orožje in da je mnogo teh tudi na bojišču. Izrekel jim je v imenu skupščine prijateljske pozdrave in najiskreneje simpatije. Posebno se je spominjal tudi že padlih društvenikov, med njimi dra. Andreja So-siča, in jih zagotavljal najčastnejšega spomina tudi v društvenih analih. Nadalje je i. predsednik govoril o svetovnih vojnih dogodkih in o njihovih nasledkih za javno in zasebno, gospodarsko in kulturno živ- Zadovolim smo. ako se kaj takega doga-Jjenje. V nastalih razmerah tudi društvo ja med naširci nemškimi sodržavljani —i »Pravnik« ni moglo razviti tistega delo- vanja, za katero se je T)ilo pripravilo baš v preteklem letu. Osobito se je morala o pustiti lepo zasnovana, svečanostna proslava društvene 25Ietnice. Društvo pa gleda — tako je zaključeval — s patrijotič-nim zaupanjem v bodočnost in z željo, da naša Avstrija izide iz te najljutejše svetovne vojne kakor zmagovalka m prerojena zaščitnica vseh svojih narodov. — Poročilo tajnikovo (sodni svetnik Bežek) je slikalo položaj društva, ki je imelo koncem lanskega leta 321 članov in izdajalo svoje glasilo »Slov. Pravnik« v nad 500 izvodih. Umrlo je već odličnih članov, tako soustanovnika in funkcijonarja društva: višjesodni svetnik Višnikar in emerit. svetnik dr. Munda, potem dr. Dermota v Gorici i. dr. Odbor je imel 21 sej in se ba-vil največ s pripravami za namerjano proslavo društvenega jubileja, s prirejanjem prevoda obč. državljanskega zakonika in z ustanovitvijo novih podružnic na sedežih deželnih in okrožnih sodišč. Delo pa je moralo prestati, oziroma zastati vsled vojnih razmer. Posebej se v poročilu poudarja uspešno delovanje podružnice v Trstu. — Blagajnik g. dr. Lavrenčič je podal podrobno poročilo o prejemkih in izdatkih v prošlem letu ter o sedanjem društvenem premoženju. Pregledni račun se priobči v »Slov. Pravniku«. — Poročila, tudi o društveni knjižnici v Ljubljani, so bila z odobravanjem sprejeta in na predlog pregle-dovalca računov g. dr. Žirovnika se je podelil odboru absolutorij. — Pri volitvah je bil »per aclamationem« izvoljen za društvenega predsednika g. odvetnik dr. Ma-jaron, ki se je za ponovljeno odlikovanje zahvalil, v odbor pa gg.: deželnosodna svetnika Bežek in dr. Papež, okrajni sodnik dr. vitez Grasselli, finančni svetnik Oerstenmayer, odvetnik dr. Švigelj in odvetniška kandidata dr. Lavrenčič ter dr. Sušnik, dež. tajnik Škarja, vsi v Ljubljani, nadalje ministerijalni svetnik dr. Bab-nik na Dunaju in odvetnik dr. Zuccon v Pulju. Pregledovalca računov sta odvetnika dr. Tekavčič in dr. 2irovnik. Društveni poverjeniki ostanejo prejšnji, in sicer za tržaško okrožje g. odvetnik dr. Pretner kakor načelnik tržaške podružnice. — Skupščina, ki je bila za sedanje razmere dobro obiskana, je trajala poldrugo uro. Slovensko gledališče o Trstu. V nedeljo, 7. t. m. ob 4 popoldne se u prizori, kot poslovilna predstava'člana, g. Daneš-Grad.ša, burka v 4 slikah „Pojdimo na Dunaj" Priredil L. Ogrinc. Režijo vodi g. Daneš-Gradiš. OSEBE: LIPE KRTAVEC, ekonem ... g. Daneš LIZABETA, njegova see.. a . . , *** HELENA, nj epova hči.....g. Kavčičeva ZUIjEC, lekarnar........ g. ralj CVENKOVIČ. trgovec z želodom . g. Rumpelj PAVEL PRAVIČNIK, aktnar . . g. Terčifc KDVARD, natakar.......g Radovan JEAN.............g. Dolinski POL CAJ...........g Grobski BRUS komisar ...•••••• g. Gabršček SODNIJSKI SU~GA............V SREČKO SKOBEC.......g. Kovifi ADAM, njegov pisar...... g. Cižek Prva slika se vrti na Vrhniki na Kranjskem v hiši Krtavca, druga v restavraciji na Dunaju, tretja pri sodišču in četrta v skrivnostnem zavodu, c • • S to predstavo se poslovi z našega gledališkega odra dobroznani komik g. Daniš-Gradiš, ki je vpoklican pod orožje. Z ozirom na to, da je vedno zadovoljil naše gle lali-ško občinstvo in bil vedno kos svojim dobro naŠtudiranim ulogara, je odločilo vod stvo, da mu priredi poslovilno predstavo Upamo, da naše gledališko občinstvo polnost vilno počasti predstavo, ter tako pok že našemu m rljivemu članu, kako visoko zna ceniti nje igralske zmožnosti. TISKARNA lEDIHOSTl THtf. 11-57 TRST fl"5? ul. sv. Frančiška As. ZO ^MHaMBMMBBBMM^ Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v prlprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvrienjem naroČila ::: v najkrajšem času ::: j :: MAli OGLASI s: se računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti kane beaode se raču naj o enkrat več. — Najmaajfta * pristojbina znaSa 4' PVtink. : Meblinnn soba a^a^aL«?^ Alfi r. 17, vrata 5, prvo nadstropje. 4016 NeMooono soba v ulici Commerci&le štv 11, III. nadst. 4000 Odda f A volnena soba z dvema posteljama v ib ul'ci Belvedere 12, vrata 15 4016 Soba pra na sti odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1. H. rad. 10i za pisarno ali prt mali družini __________ išče službo od 9 in prl zjutraj do a popoldne. Prijazne ponudbe pod .Štefanija" na Ins. odd. Edinosti. 103 Postrežnica D »7 lir no meblirane ali prazne sobe, za eno ali RlUbllVllIS dve osebi, kakor tudi mebliraoo ali prazno stanovanje se oddajo takoj v na cm v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciaie 0 prtličje. 100 (fnnlnl stroi Singer, skoraj nov, zadnji model. tfIVllIllI spremenljiv v mizico, proda Marija, a R i sorta 5, vrata 12. 105 { Prva tržaška tovarna c i brusnih Kamnov, smirKa 1! in „corunduin" G. Pilotti-Trsf • Pisarna: Riva Pescaiari 14. Tel. 15-25 « J UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE " ZOBOV, IZDIRANJE ZOBOV BOLEČINI : Dr. J.CERNAK U.TUSCHER ZOflOZDRAV. KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13 IL nad. LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo SA gostilno vBrioni (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delflstria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz OmiŠa, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo Št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. ZDRAVNIK HeOr.KorolPerniffi ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 311. (nasproti Drehericve pivovarne). ii n^mmmmmu na® ter. prlv. Stunlone Adrlotlcadl Slcurta u Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah Zavarovalna steklenih plošč proti razbija. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovaiya pošiljate v na morju in a a suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših komb naegah. Delniška glamlca In rezerve dne U dec mbra 1912 K 175.540.187*98 Stanje »varovalne glavnice na iiv^jei^je (81. 13 1912) K 634.593.429-80 )dksr obstoja družba, je bilo v vseh branšah is plačano na škodah K 758.460.366-88. :«§tep»tva v vseh dežefalb glavnih Mestih In vafcrajilh kraJh fi Irr o o Dr. PUČNIK Dr. PETSCHNIOG TRST, VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) 1 ' ^— 1 in 7—7Vi Umetno-fotoMčnl atelje Trst. unca del Rivo t\. 4Z (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE m VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Kadi ndobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih iz-vršujo na domn, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. ♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ Trst, ul. del Rivo štev. 42. Dr. H0RVATH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 3 -b zveler ob nedeljah od 10 - 1. f^r - ^^^HBHBHBHHRnHB Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semollč, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in častno diplomo na razstavi v Firence Peče !>e fiu in navaden kruh trikrat na dan. Izberj sladčic, vina v st klenicah, prepečencev bi cott ni | konfekture itd. Sprejema naročila za poroke in krste ter vsakovrstno pecivo ter po-streie tudi na dom. - ZMERNE CENE. BB Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprođaia na drobno in debelo Jakob Perliauc Trst, Via delie Acque št. 6 (Nasproti Caffo Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mcsella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovcc slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Raz-poSHja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. Dnevnik „Edinost" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K L60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM ObKE-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Koinan iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii i8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. | Ljubljanska kreditna banka ™ podružnica v Trstu i Centrala i LivbUan«. Potfrulnic«: Split, Celovec, Sarajevo Gorica in Celje. ulica Casernta St. 11. Telefon s 5-1«. i t