18 Characteristics of kitesurfing on moderate, high and very high waves Abstract Kitesurfing is a complex sport that requires swimming skills, good physical fitness, adequate equipment and knowledge, and the ability to properly assess wind conditions and wave formation. The purpose of the paper was to present the characteristics of kitesurfing on moderate, high and very high waves, which are produced in moderately strong, strong and very strong wind. We found that the characteristics of kitesurfing differ in these conditions. Due to the intensity of the effort of kitesurfing on the waves, we recommend individuals that they exercise it if they are in good or excellent physical condition and have the appropriate knowledge and experience. Content od this paper can be useful to anyone who wants to master their kite-riding skills or who are just about to take up the sport. Key words: kitesurfing, moderate, high, very high, waves, characteristics, technique. Izvleček Kajtanje na valovih je kompleksen šport, ki zahteva znanje plavanja, dobro tele- sno pripravljenost, ustrezno opremo in znanje ter sposobnost za pravilno oce- no vetrovnih pogojev in nastajanja va- lov. Namen prispevka je bil predstaviti značilnosti kajtanja na zmernih, visokih in zelo visokih valovih, ki nastajajo pri zmerno močnem, močnem in zelo moč- nem vetru. Ugotovili smo, da se značil- nosti kajtanja v teh pogojih razlikujejo. Zaradi intenzivnosti napora pri kajtanju na valovih posameznikom priporočamo, da ga izvajajo, če so v dobri ali odlični telesni pripravljenosti in imajo ustrezno znanje ter izkušnje. Vsebina lahko koristi vsem, ki želijo izpopolniti znanje kajtanja na valovih ali pa se s tem športom šele nameravajo začeti ukvarjati. Ključne besede: kajtanje na valovih, zmerni, visoki, zelo visoki valovi, značilnosti, tehnika. Matej Majerič Značilnosti kajtanja na zmernih, visokih in zelo visokih valovih iz prakse za prakso 19 „ Uvod Kajtanje (ang. kiteboarding) je šport, ki združuje značilnosti deskanja na vodi (ang. wakeboarding), deskanja na snegu (ang. snowboarding), jadranja na deski (ang. win- dsurfing), deskanja na valovih (ang. surfing), jadralnega padalstva (ang. paragliding), rolkanja (ang. skateboarding) in jadranja (ang. sailing). Je relativno mlad šport, ki se je v zadnjih 30 letih razširil po vsem svetu. V primerjavi z jadranjem na deski kajtanje za drsenje na vodni gladini izkorišča silo vetra tako, da namesto jader uporablja kajt. Opremo za kajtanje so začeli razvijati že leta 1977, vendar je zaradi neustreznih var- nostnih mehanizmov dolgo časa veljalo za nevaren šport. Z razvojem kajta z napihljivo tubo, sistema za nastavitev letalnega kota in sistema za strmoglavljenje in sprostitev kajta pa je kajtanje postalo dovolj varno za ukvarjanje širših množic (Majerič, 2018b). Zaradi manjšega volumna in mase opre- me pri transportu ter možnosti drsenja z desko po vodni gladini že ob slabem vetru je kajtanje v zadnjem času postal tako pri- ljubljeno, da so mnogi zagrizeni jadralci na deski jadranje opustili in se začeli ukvarjati s kajtanjem. Glavna prednost tega športa je tudi velik vetrovni razpon kajtov ter ve- čja prilagodljivost trenutnim vetrovnim in prostorskim pogojem na točki kajtanja. Po nekaterih ocenah lahko pri kajtanju v pri- merjavi z jadranjem na deski še enkrat bolj izkoristimo valove za jezdenje. Praktično vsi proizvajalci opreme za jadranje na deski so se v zadnjih desetih letih preusmerili tudi na kajtanje, ki še danes predstavlja večino njihovega trga. Novosti in izboljšave pri razvoju opreme gredo podobno kot pri jadranju na deski v smeri razvoja čim lažjih materialov, s pomočjo katerih bi lahko kaj- tarji drseli na vodi že v zelo slabem vetru. S tem ciljem so v letu 2014 tudi kajtarji začeli uporabljati hidrofoil – tj. dolgi smernik s podvodnimi krili, ki zaradi hidrodinamične- ga vzgona dvigne kajtarja na deski iz vode in mu omogoča drsenje na vodni gladini le na površini teh kril že pri zelo slabem vetru (cca. od 6 do 12 vozlov) (Majerič, 2018b). Kajtanje na valovih (ang. kitesurfing, kiteri- ding) je verjetno najbolj podobno prvin- skemu športu, iz katerega se je razvilo, tj. deskanju na valovih (ang. surfing). Od vseh disciplin kajtanja (ang. freeride, freestyle, speed, foil 1 ) edino omogoča pristno do- živetje drsenja in jezdenja valov, ki je zelo podobno deskanju na valovih. Razlika med športoma je ta, da pri deskanju na valovih deskar za vstop na val uporablja veslanje z rokami; pri kajtanju na valovih, pa uporablja kajt, ki izkorišča silo vetra. Kajtanje na valovih združuje prvine vseh disciplin kajtanja, zato med kajtarji velja za najzahtevnejšo disciplino. Osnova za kajta- nje na valovih je dobra telesna pripravlje- nost in – seveda – znanje plavanja. Iz Tabele 1 (prirejeno po Burblies in Hosp, 2013), ki prikazuje hitrost vetra in opis po- javov na vodni gladini, je razvidno, da se za kajtanje na valovih praviloma upora- bljajo kajti manjše velikosti (od 5 do 9 m 2 ). Upoštevati je treba, da so hitrosti vetra za kajtanje (enako kot pri jadranju na deski, 1 Gre za discipline, ki jih težko prevedemo v smi- selne slovenske izraze, zato se v praksi upora- bljajo angleški; freeride – prosto križarjenje, fre- estyle – prosti slog ali akrobatsko kajtanje, speed – hitrostno; regatno, foil – kajtanje na deski na hidrovzgonskih krilih. Majerič, 2018b) pri hitrosti vetra, ki je večja od 34 vozlov, z vidika varnosti ekstremne. Pri vetru, kjer povprečne hitrosti meritev vetra znotraj 5 minutnih intervalov meritev ne padejo pod 30 vozlov, je kajtanje zelo zahtevno in primerno le za najbolj izkuše- ne. Pri teh pogojih se pogosto pojavlja t. i. dim morja oz. vodni prš; valovi so na odpr- tem višji od 5 metrov in se lomijo, ob obali z grebenastim dnom pa so lahko tudi višji. Pri sunkovitem vetru je valove težko jezdi- ti, saj veter kajt potiska na rob vetrovnega okna. Optimalna hitrost vetra v vozlih za uporabo kajta določene velikosti je v Tabeli 1 izračunana z aplikacijo Kitesurf calculator (2020) za osebo z maso 80 kg. Najpomembnejše pri kajtanju na valovih je razumevanje nastajanja valov in dober občutek zanje. To opredeljujemo kot pred- videvanje nastajanja valov, ki na vsakem kraju posebej zahteva veliko izkušenj, ki jih posamezniki pridobivajo več let. Od dobre- ga predvidevanja nastajanja valov je odvi- sno število ujetih valov v eni jadralni seansi 2 (Majerič, 2018a). Ujeti primeren val in ga jezditi (čim dalj časa) je odvisno od številnih dejavnikov, ki jih mora kajtar predvideti in uskladiti. Kajtar pri kajtanju na valovih vstopa na val s po- močjo vetra, ki ga ujame v površino kajta, zato mora najprej uskladiti smer in hitrost vetra ter kot nastajanja valov s smerjo in hitrostjo kajtanja. Ko val ujame, na njem na deski drsi, pri tem se val dviguje in dosega svojo najvišjo višino. Kajtar želi pri tem dr- seti na deski na valu le z izkoriščanjem sile (energije) vala, brez pomoči sile vetra. V ko- likor kajtar ujame dober val in le-ta doseže ustrezno višino (najmanj 1–2 m), omogoči kajtarju, da doseže prvinsko (kot pri deska- nju na valovih) drsenje na deski na valovih. V tem trenutku ima kajtar dve možnosti; da drsi z valom naravnost ali vzdolžno (pod različnimi koti) po njem toliko časa, dokler se val ne zlomi; ali pa z nagibom deske na rob, le-to usmeri v zavoju pod valom nazaj na val in v trenutku, ko se zgornji del zlomi (poruši) na njem naredijo zavoj. Tako isti val ponovno »ujamejo« in na njem drsijo (ga jezdijo) ter izvedejo zavoj pod valom …; to navezovanje zavojev pod in na valu pona- vljajo toliko časa, dokler ima val ustrezno vi- 2 Kot pri večini športov, pri katerih je angleške iz- raze težko posloveniti, se tudi pri kajtanju upora- blja sleng. V tem prispevku smo se sicer potrudili uporabiti čim bolj ustrezni slovenski knjižni jezik, vendar za lažje razumevanje prakse podajamo še manjši slovarček: surfanje – se uporablja tako za jadranje na deski kot za deskanje na valovih; točka za kajtanje – spot; jadralna seansa – sešen; jadralna deska – surf deska; jezditi val – rajdati. Tabela 1 Lestvica hitrosti vetra s pojavi na vodni gladini (Burblies in Hosp, 2013) ter velikost površine in vetrni razpon kajtov z optimalno hitrostjo vetra v vozlih (Kitesurf calculator, 2020) *Št. Bft *Hitrost vetra *Opis vetra *Opis pojavov na vodni gladini **Kajt D *vozli *m/s *km/h **R **VR **OHV. 3 7–10 5–6 12–19 slab veter manjši valovi, vrhovi se že lomijo (do 0,6m) 18 7–22 14–16 F, R 4 11–15 7–8 20–28 zmeren veter daljši valovi, pojav morske pene (do 1m) 12 11–22 15–17 F, R, S 5 16–21 9 –11 29–38 zmerno močan veter izraziti valovi, vrhovi se zelo penijo (do 2m) 9 15–29 19–21 F, R, S, W 6 22–27 12–14 39–49 močan veter visoki valovi se močno penijo (do 3m) 7 19–37 24–26 F, R, S, W 7 28–33 15–17 50–61 zelo močan veter zelo visoki valovi se rušijo in močno penijo (do 5m) 5 26–52 30–34 R, S, W Legenda: Št. Bft. – število Beufortov, Opis pojavov na vodni gladini – velikost valov v metrih na odpr- tem morju, R – velikost/površina kajta v m 2 ; VR – vetrni razpon kajta v vozlih; OHV – optimalna hitrost vetra v vozlih za uporabo kajta; D – discipline: F – foil, R – freeride, S – freestyle, W – wave. *Vir Burblies in Hosp, (2013); **Vir Kitesurf calculator (2020). 20 šino, moč in energijo, da kajtarju omogoča drsenje na deski. Valovi nastajajo zaradi vetrov, ki pihajo na vodni gladini. Njihova velikost in sila je odvisna od hitrosti vetra, razdalje na odpr- tem morju, kjer piha veter in dolžine časa delovanja vetra na odprto vodno gladino. Vse to določa čas, silo in periodičnost 3 na- stajanja valov. Optimalna višina valov z jez- denjem nastane z optimalno kombinacijo vsega naštetega. Periodičnost valov je pri nastajanju visokih valov zelo pomembna; kadar je čas periodičnosti dovolj dolg (več kot 8–9 sekund), pomeni, da je razdalja med valovi dovolj dolga, da bodo lahko nastali visoki valovi; kadar je periodičnost valov krajša (manj kot 8 sekund), je to naj- večkrat posledica krajšega delovanja sile vetra na odprto vodno gladino, zato so ta- krat valovi manj organizirani (v sekvence) in imajo manjšo moč. Pri kajtanju na valovih je treba za določanje časa nastajanja najvišjih valov upoštevati 3 Periodičnost pomeni čas med lomljenjem dveh zaporednih valov. SSJK (2018) uporablja izraz: pojav periódičnost -i ž (o ̣ ́ ) značilnost pe- riodičnega, občasnost: periodičnost življenjskih pojavov; proučevati periodičnost potresov. Oce- njujemo, da je ta izraz za opisovanje nastajanja zaporednih valov primeren (kot periodičnost potresov), zato smo ga uporabili v tem prispev- ku. hitrost vetra, čas plime in oseke (ter raz- merja med njimi), pa tudi nabrekanje mor- ja (oz. angl. swell 4 ). Največkrat na točkah za kajtanje, kjer nastajajo najvišji valovi, le-ti prihajajo vzdolžno pod kotom na obalo; veter pa piha iz smeri valov do 45° glede na val. Večina točk, kjer nastajajo visoki va- lovi, ima tudi podmorski greben oz. tako oblikovano morsko dno, da le-ta zapira pot vodni masi. Valovi ob obali pridobivajo na višini, ko se površinska vodna masa zaradi stiskanja podvodne mase ob dno umika na površje. Krajša, kot je razdalja od velike globine morja do plitvine, višji so valovi. Ko podvodni tok zadane plitvino, se ta tok na dnu morja upočasni, površinski vodni tok pa se še vedno giblje hitro. Počasnejša spodnja vodna masa povzroči dvigovanje hitrejše zgornje mase. Zaradi tega se valovi višajo. Ko zgornja vodna masa oz. tok po- polnoma prehiti spodnjega, se valovi lo- mijo. Na značilnosti lomljenja valov najbolj vpliva površina morskega dna. Na splošno velja pravilo, da se valovi lomijo hitro, kadar 4 Nabrekanje morja bi bil lahko ustrezni sloven- ski izraz za angleški izraz swell. Slovar angleške- ga knjižnega jezika (SAKJ) (2018) tako označuje predmet, ki postane večji (po velikosti ali ob- segu) zaradi kopičenja tekočine. Slovenski izraz nabrekanje, bi bil sicer primeren, vendar se v praksi ne uporablja, zato smo v tem prispevku uporabili izraz swell. se vodno dno iz velike globine hitro dvigne do plitvine. Načeloma imajo takrat valovi največjo moč. Kadar ta gradient ni tako ve- lik, se valovi lomijo počasneje in z manjšo močjo. Vsaka točka za kajtanje, jadranje ali deska- nje na valovih ima svojo optimalno smer valov in vetra, ko nastajajo najvišji valovi. Kako določamo optimalni dnevni čas na- stajanja najvišjih valov, je opisal Majerič (2018a). „ Značilnosti kajtanja na valovih Tehniko kajtanja na valovih lahko v osnovi razdelimo na dve prvini. Prva je kajtanje proti vetru (Sliki 2.1. in 2.2.). Kajtar je pri tem s kljuko trapeza pripet na zanko varno- stnega sistema za strmoglavljenje kajta. Z rokami krmili krmilno palico in kajt usmerja v ustrezno vetrovno okno. Glede na silo ve- tra, ki preko kajta in vlečnih vrvic deluje na kajtarja, je s telesom nagnjen nad vodo in oprt v desko za kajtanje na valovih. Z dru- go nogo (glede na smer kajtanja) zadnji del deske potiska na rob. S tem vzpostavi opti- malni kot kajtanja proti vetru. S prvo nogo pa (glede na veter in valove) desko posta- vlja v ustrezni ravnotežni položaj. Kajtar želi glede na območje, kjer se lomijo valovi, v Slika 2.1. Drsenje na deski v veter pod ostrim kotom. Slika 2.2. Pridobivanje višine glede na mesto lomljenja valov Slika 3.1. Drsenje na deski na valu z vetrom. Slika 3.1. Drsenje na deski z vetrom v dolini visokih valov. iz prakse za prakso 21 čim krajšem času ter na čim krajši razdalji pridobiti čim večjo višino. Pridobljena vi- šina mu omogoča optimalno izhodišče za drugo prvino kajtanja na valovih, ki je kajta- nje z vetrom. Slika 3.1. in 3.2. prikazuje kajtanje z vetrom. Pri kajtanju z vetrom (vzdolžno, pod različ- nimi koti) kajtar išče čim višji val, ki je pred tem, da doseže območje lomljenja valov. Obvladanje prvine kajtanja z vetrom je po- goj, da kajtar lahko v optimalnem trenutku usmeri desko z valom in tako val »ujame« ter začne drseti z desko po njem (ga zač- ne jezditi). Pri tem mora časovno uskladiti hitrost kajtanja s hitrostjo vala na območju, kjer bo le-ta dosegel najvišjo višino in se bo začel lomiti. V kolikor kajtar na deski kajta le pod pravim kotom na veter, brez usmerja- nja deske z vetrom in valom, vala ne bo ujel (drsel bo mimo njega); v kolikor kajtar kajta z vetrom in val ujame ter ga začne jezditi, se bo premikal z njim naravnost do trenut- ka, ko se bo val zlomil (pri tem bo lahko en val ujel le enkrat); v kolikor pa v trenutku, ko je val najvišji in je pred tem, da se bo začel lomiti, desko vodi v zavoj pod valom in jo usmeri v val in nato na vrhu le-tega naredi zavoj, lahko isti val ujame večkrat; to lahko ponavlja, dokler se val ne zlomi in izgubi svojo moč 5 . „ Območja in odseki pri kajtanju na valovih Cilj kajtarjev na valovih je isti val z zavojem pod valom ujeti čim večkrat v enem ciklu. Gibanje kajtarja na deski je pri jezdenju va- lov večinoma dinamično. Kajtar z nogami stoji na deski v ravnotežnem položaju in podobno kot pri deskanju na snegu vodi desko v zavoje pod in na valu. Slika 4 prikazuje GPS sledi kajtanja na va- lovih v območju Punta Del Medano, ki smo jih zabeležili z GPS sledilnikom na uri Sounto Ambit3. Na sliki so od leve proti desni razvidne sledi, ki prikazujejo značil- na območja za kajtanje: A) območje proti vetru, B) območje za obrate v ali z vetrom, C) območje kajtanja vzdolžno na veter in iskanje ter lovljenje optimalnega vala, ki dosega svojo najvišjo višino, in D) območje kajtanja na valovih, kjer kajtar izvaja zavoje pod in na valu (jezdi valove). Točke sledi ze- lene barve kažejo značilno sled enega cikla: 1) drsenje v veter z obratom z vetrom, 2) za- četek drsenja vzdolžno na veter in iskanje optimalnega vala ter 3) vstop na val in za- 5 Deskarji, jadralci na deski in kajtarji takšno jez- denje valov imenujejo »rajdanje«. voje pod in na valu. Iz Slike 4 je razvidno, da je kajtar do začetka novega drsenja v veter (točka 4) od točke 3 izvedel 15 zavojev pod valom in na njem. Glede na legendo razda- lje (100 m) na sliki je razvidno, da je kajtar izvajal zavoje na razdalji cca. 300 metrov, kar je tudi razdalja jezdenja valov. Pri tem je izgubil (od mesta lomljenja valov) cca. 300 metrov višine. Da bi lahko ponovno začel kajtati s točke 1, mora drseti na deski pod strmim kotom v veter in izvesti obrat v ve- ter ali z vetrom (točka 5), nato pa ponovno drseti v veter do točke 6, ki je hkrati tudi točka 1. „ Kajtanje na zelo viso- kih valovih Burblies in Hosp (2013) (glej Tabela 1) za zelo visoke valove označujeta tiste, ki so visoki do 5 metrov, se rušijo in močno pe- nijo. Praviloma nastajajo na odprtem morju pri zelo močnem vetru hitrosti od 28 do 33 vozlov. Pri stiskanju vodne mase ob grebe- nasto vodno dno ali plitvino so lahko valovi ob obali višji kot na odprtem morju. Na nji- hovo višino pa močno vplivata tudi plimo- vanje in nabrekanje morja (angl. swell). Pri kajtanju v teh pogojih se uporabljajo kajti velikosti 5 (6) m 2 . Slika 5.1. kaže kajtarja, ki kajta z vetrom in je v območju lomljenja valov ujel zelo visok val. Tam vodna masa pritiska na plitvino, zato val pridobiva višino. Kajtar zavzema ravnotežni položaj in usmeri desko strmo po valu navzdol. Zaradi višine in strmine vala je za boljše ravnotežje znižal težišče telesa (Slika 5.2.). Hitrost drsenja po strmini vala hitro narašča. Val dosega svojo najviš- jo višino. Kajtar je usmeril kajt v območje lebdenja in tako lahko na deski drsi po valu le zaradi strmine vala in energije gibajoče se vodne mase. Na Sliki 5.3. je kajtar začel voditi desko v dolg zavoj pod valom. Slika 5.4. kaže trenutek, ko je val dosegel najvišjo višino in se je začel lomiti. To je trenutek, ko kajtar končuje zavoj pod valom. Največkrat takrat ob strmi steni vala (pred trenutkom bobnenja padajoče vodne mase), ki se ruši, nastane trenutek popolne tišine. To je spokojnost, ki jo želijo deskarji na valovih, jadralci na deski, pa tudi kajtarji na valovih v eni seansi čim večkrat ujeti. Kajtar pred rušenjem vodne mase pobegne (Slika 5.5.) z dolgim zavojem pod valom. Ker je vo- dne mase veliko, se na zelo visokih valovih kajtarji ne morejo (kot pri visokih valovih) prepustiti valu ali peni, da jih prekrije, saj jih dobesedno zmelje. Če se to zgodi, jadralci na deski, kajtarji in deskarji na valovih pra- vijo, da »jih je opralo«. Saj jih valovi skupaj z desko največkrat v peni odnesejo s seboj in jih odložijo šele na spodnjem robu ob- močja lomljenja valov, ki je od 100 do 300 metrov nižje od mesta dogodka. Kajtar po dolgem zavoju pod valom usmeri desko nazaj na val (njegovo najvišjo točko), kjer se le-ta še ne lomi (Slika 5.5.). Pri tem kajtar na zelo visokih valovih zaradi velike količine vodne mase ne more izvajati tako atraktiv- nega škropljenja vode (angl. cut back) kot pri visokih in izrazitih valovih. Na visokih valovih lahko v tej fazi le uravnotežen na deski čaka pravi trenutek, da izvede dolg zavoj na valu in začne nov cikel (Slika 5.6.). Slika 6.1. prikazuje neuspeli poskus zavoja na valu, saj se je le-ta zlomil prej, kot je kaj- Slika 4. Značilne GPS sledi pri kajtanju na valovih (Osebni arhiv po Movescount, Majerič 2019). 22 Slike 5.1. –5.6. Kajtanje na zelo visokih valovih (Osebni arhiv, Majerič 2019). Slike 6.1. –6.2. Val se je zlomil prej, kot je kajtar uspel naredili zavoj na valu, zato ga je »opralo« (Osebni arhiv, Majerič 2019). Slika 5.1. Lovljenje vala. Slika 5.2. Pridobivanje hitrosti drsenja na valu. Slika 5.3. Doseganje najvišje hitrosti drsenja. Slika 5.4. Vodenje deske v dolg zavoj pod valom. Slika 5.5. »Bežanje« pred vodno maso (peno) in drsenje na val. Slika 5.6. Dolg zavoj na valu. Slika 6.1. Zamujen trenutek za zavoj na valu. Slika 6.2. Pena vodne mase »pere« kajtarja. iz prakse za prakso 23 tar uspel naredili zavoj na valu, zato ga je ta »opral« in odnesel na rob območja lomlje- nja valov. Na zelo visokih valovih kajtar izvaja dolge zavoje pod valom in na njem v počasnem ritmu. Hitrost drsenja na deski po valu je glede na strmino vala relativno visoka, zato se mora kajtar za boljše ravnotežje spustiti v nizko prežo in s tem znižati težišče. Drse- nje na zelo visokih valovih zahteva dober občutek za drsenje po strmini vala. Zaradi lomljenja zelo visokih valov in velike koli- čine gibajoče se vodne mase zahteva jez- denje zelo visokih valov izkušnje, zbranost, mirnost in premišljeno ravnanje. „ Kajtanje na visokih valovih Burblies in Hosp (2013) (glej Tabela 1) za vi- soke valove označujeta tiste, ki so visoki od 2 do 3 metre in se močno penijo. Praviloma nastajajo na odprtem morju pri močnem vetru hitrosti od 22 do 27 vozlov. Pri stiska- nju vodne mase na grebenasto vodno dno ali plitvino so lahko valovi ob obali višji kot na odprtem morju. Na njihovo višino pa močno vplivata tudi plimovanje in nabre- kanje morja (oz. swell). Pri kajtanju v teh po- gojih se uporabljajo kajti velikosti 7 (8) m 2 . Kajtanje na visokih valovih je v primerjavi s kajtanjem na zelo visokih valovih bolj dina- mično. Na zgornjem robu območja lomlje- nja valov je izvajanje zavojev pod valom in na njem v počasnejšem, v srednjem in spodnjem delu pa v vse hitrejšem ritmu in vse bolj po notranjem robu deske in s tem zarezno. Hitrosti drsenja na deski so glede na manjšo strmino vala počasnejše kot pri zelo visokih valovih (Sliki 7.1. in 7.2.). Kajtar je na deski uravnotežen, vendar ima tež- išče nekoliko višje kot pri kajtanju na zelo visokih valovih (Slika 7.2.). Tako lažje posta- vi desko na notranji rob in izvede zarezni zavoj pod valom (Slika 7.3. in 7.4.), ki je ne- koliko hitrejši in krajši, kot pri zelo visokih valovih. Vodne mase je v teh pogojih manj, zato je lomljenje valov manj izrazito. Drzni kajtarji poskušajo na deski drseti čim bližje strmi steni vala, ki nastaja pri lomljenju va- lov. Pogosto se za zabavo prepustijo valu ali njegovi peni, da jih prekrije (Sliki 8.1. in 8.2.). Včasih jim celo uspe, da drsijo v tubi lomečega se vala. Po končanem zavoju (ki je še hitrejši in še krajši kot pri prvem ciklu) pod valom usmerijo desko nazaj na val, kjer se le-ta še ni zlomil (Slika 7.5.), in čakajo tre- nutek, da se bo začel lomiti. V tistem hipu izvedejo še hitrejši in še krajši zavoj na valu z atraktivnim škropljenjem vode (angl. cut back) (Slika 7.6.). Po tem zaradi vzpostavlja- nja ravnotežja nekoliko zastanejo, zmanjša- jo hitrost in »počakajo«, da jih ujame val, ki so ga prehiteli. Tako lahko njegovo strmino ponovno izkoristijo za povečanje hitrosti za začetek novega zavoja pod valom (Slika 7.7.). To je hkrati začetek novega cikla (Sli- ka 7.8.). Pri kajtanju na visokih valovih je pri zavojih pod valom tišina pred lomljenjem valov krajša, zato pa so to idealni pogoji za izvajanje večjega števila atraktivnih in zabavnih zavojev (s škropljenjem vode) na valu. Slika 8.1. kaže, da se je val v trenutku zavoja na valu zlomil. Zato ga je kajtar hitro in sun- kovito skrajšal. Ker pa je vodne mase manj kot pri zelo visokih valovih (Slika 8.2.), ga le-ta ne prekrije, zato lahko nadaljuje z dr- senjem. Tako je možno »pralnici« pobegniti in nadaljevati z jezdenjem. Dobra časovna usklajenost in izvedba za- voja pod valom je (ob zavoju na valu) naj- pomembnejša prvina kajtanja na zelo viso- kih in visokih valovih. Kajtar mora pri tem razviti ustrezno hitrost, ki mu omogoča, da ujame val na vrhu (predno se ta zlomi). V kolikor ima na njem dovolj hitrosti, lahko naredi zavoj na valu (lahko pa tudi skoči ali naredi kakšen drugi manever) in nadaljuje Slika 7.3. Doseganje najvišje hitrosti. Slika 7.4. Hitrejši in krajši zavoj pod valom. Slika 7.1. Kajtar je ujel visok val, ki pridobiva višino. Slika 7.2. Drsenje na deski na valu. 24 z jezdenjem. Iz tega je razvidno, da mora kajtar na valovih brezhibno obvladati obrat z vetrom z drsenjem. „ Kajtanje na izrazitih valovih Burblies in Hosp (2013) (glej Tabela 1) za izrazite valove označujeta tiste, ki so visoki od 1 do 2 metra in katerih vrhovi se moč- no penijo. Praviloma nastajajo na odprtem morju pri zmernem vetru hitrosti od 16 do 21 vozlov. Pri stiskanju vodne mase na grebenasto vodno dno ali plitvino so lahko valovi ob obali višji kot na odprtem morju. Na njihovo višino pa močno vplivata tudi plimovanje in nabrekanje morja (oz. swell). Pri kajtanju v teh pogojih se uporabljajo kajti velikosti 9 (10) m 2 . Kajtanje na izrazitih valovih je v primerjavi s kajtanjem na visokih valovih še bolj dina- mično. Hitrosti drsenja z desko na valu so manjše (Sliki 9.1. in 9.2.), vendar pa je nave- zovanje zavojev pod valom (Slika 9.3.) in na njem bolj hitro, kratko in zarezno (Slika 9.4.). Vodne mase je pri lomljenju izrazitih valov manj, zato se kajtar lahko z desko nasloni na steno vala (Slika 9.4.). Pri tem ni nevar- nosti, da bi ga val ali njegova pena prekrila, »oprala« in odnesla s seboj. To so pogoji, ko kajtar lahko izvaja kratke, hitre in zarezane zavoje ter atraktivna škropljenja vode z za- vojem na valu. Slika 7.5. Drsenje na deski na najvišji del vala. Slika 7.6. Hitrejši zavoj na valu z značilnim škropljenjem. Slika 7.7. Kajtanje z vetrom in »čakanje« vala. Slika 7.8. Začetek hitrejšega in krajšega zavoja pod valom. Slika 8.1. Zavoji na valu so na visokih valovih bolj drzni. Slika Slika 8.1. Vodna masa je pri visokih valovih manj »strašljiva«. Slike 7.1. –7.8. Kajtanje na visokih valovih (Osebni arhiv, Majerič 2019). Slike 8.1.–8.2. Vodne mase je pri visokih valovih manj, zato je »pranju« možno pobegniti (Osebni arhiv, Majerič 2019). iz prakse za prakso 25 „ Sklep Kajtanje na valovih je kompleksen šport, ki zahteva znanje plavanja, dobro telesno pri- pravljenost, ustrezno opremo in znanje ter sposobnost za pravilno oceno vetrovnih pogojev ter nastajanja valov. Minimalno znanje za kajtanje na valovih je poznavanje točke za kajtanje in delovanje sistemov za varnost, popolni nadzor nad letenjem in krmiljenjem kajta v vseh ob- močjih ter brezhibna izvedba vseh prvin osnovne šole kajtanja z desko brez zank v oteženih okoliščinah (npr. pri sunkovitem vetru, visokih valovih …). Pogoj je tudi brezhibna izvedba obrata z vetrom z drse- njem (t. i. »glisiranjem«). Kajtarji za kajtanje na valovih (glede na svo- jo telesno maso) uporabljajo različne deske za valove (t. i. surf deske; angl. kitesurf bo- ards). Za izkoriščanje vetra pa se uporablja- jo kajti za valove, za katere je značilno, da imajo pri letenju manjšo stabilnost, zato pa veliko moč in izjemno krmilno odzivnost. Kajtar lahko na valu tak kajt krmili v obmo- čje lebdenja (angl. drift), v katerem le-ta s silo vetra popolnoma preneha delovati nanj. Pri tem lahko kajtar izvaja zavoje pod valom in na valu na enak način kot pri de- skanju na valovih. Izbira ustrezne velikosti kajta je odvisna predvsem od hitrosti vetra. Na valovih se praviloma uporabljajo kajti, ki so manjši od 9 m 2 , saj so pri krmiljenju bolj odzivni kot večji kajti. Kajtarji izbirajo veli- kost in vrsto kajta tudi glede na svoje zna- nje in stil ter glede na značilnosti pogojev na točkah, kjer kajtajo. Točke za kajtanje na valovih so od naših krajev precej oddaljene. Nam najbližje s stalnim vetrom so na Kanarskih otokih. Ne glede na to pa lahko občasno tudi v naši neposredni bližini kajtamo na zmernih, vi- sokih, pa tudi na zelo visokih valovih. Le-te lahko ob jugu ujamemo pri otoku Bodulaš in Ceja na Kamenjaku, na Punti pri Umagu ter na plitvini lagune v Gradežu ter v Ligna- nu in v Sotomarini pri Benetkah. Na burjo pa lahko kajtamo na valovih v Ližnjanu pri Puli ter v Lignanu in Sotomarini pri Benet- kah. Veter na teh točkah žal ni stalen in piha le ob prehodu fronte od enega dneva do največ tri, vendar je pogosto dovolj močan, da se naredijo zmerni in visoki valovi. Če pa imamo srečo, pa lahko ujamemo »veliki dan« z zelo visokimi valovi, ki nam za vedno ostane v spominu. „ Literatura 1. Burblies, T., Hosp, J. (2013). Kiteboarding tricktionary twintip supreme edition. Mieders: Tricktionary Publishing. 2. Majerič, M. (2018a). Analiza intenzivnosti na- pora pri jadranu na deski na valovih – študija primera. Šport, 66(3/4), 280–292. 3. Majerič, M. (2018b). Osnove kajtanja. Šport, 66(3/4), 241–272. 4. Movescount (2019). Analiza seans po slikah in tabelah v aplikaciji Movescount Pridoblje- no s http://www.movescount.com/moves/ move115318086 5. Windsurf calculator (2019). Kite wind range. Pridobljeno s https://www.omnicalculator. com/sports/kiteboarding. doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana matej.majeric@fsp.uni-lj.si Slika 9.1. Lovljenje vala. Slika 9.2. Kajtar čaka, da val pridobi višino. Slika 9.3. Hiter, kratek in zarezan zavoj pod valom. Slika 9.4. Hiter, kratek in zarezan zavoj na valu. Slike 9.1.–9.4. Kajtanje na izrazitih valovih (Osebni arhiv, Majerič 2019).