DO AVTOMONTAŽA . Ljubljana, Celovška c. 180 INFORMACIJA O DOLGOROČNEM RAZVOJU DO AVTOMONTAŽA 1.UVOD •''•'¦;'" Čeprav se v sredstvih javnega obveščanja pojavljajo informa-cije o naši delovni organizaciji in nas ne zaobidejo statistične ob-delave, podatki SDK, SISEOT ter analize drugih institucij, ugotav-Ijamo, da smo med delegati skupščine občine Ljubljana-Siška še vedno premalo poznani. Da bi to vrzel zapolnili, želimo s sedanjo informacijo opozoriti na najbolj pereče probleme, s katerimi se srečujemo pri načrtovanju in uresničevanju razvoja DO. Iz obsež-nega gradiva o dolgoročnem razvoju, ki ga v zadnjem času inten- tt zivno dopolnjujemo glede na to, da smo nosilci obveznosti dolgo- — DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — število zapo- ročnega planiranja po sklepu skupščine mesta Ljubljane, povze- slenih 239, celotni prihodek 141,085.785 din. mamo naslednjo vsebino: __dosedanji razvoj DO AVTOMONTAŽA ' . ' V matičnem kareju Avtomontaže, kot imenujemo del firme, __razvoj do leta 1990 ki je na področju občine Ljubljana-Šiška, ali natančneje — v indu- __razvoj v obdobju 1990__2000 , strijski coni ŠP4 se odvijajo naslednje osnovne dejavnosti: __razvoj po letu 2000 — proizvodnja avtobusnih karoserij na TAM-šasiji; __zaključek — proizvodnja avtobusnih šasij in karoserij MAN; — proizvodnja grelcev, glušnikov in kotlov za centralno ogre- 2. DOSEDANJI RAZVOJ DO AVTOMONTAŽA . _ šervisiranje osebnih in gospodarskih vozil, montaža traktor- Avtomontaža je delovna organizacija z nepopolno subsidiarno 'ev 'n kamionov; odgovornostjo, ki ima danes 10 temeljnih organizacij in delovno — razv°ine dejavnosti za proizvodne programe TOZD; skupnost skupnih služb. Zaposlenih ima 2.105 delavcev. Na po- ~ zunanje-trgovinska dejavnost; dročju občine Ljubljana-Šiška je zaposlenih 1 268 delavcev v 6 ~ opravljanje strokovno-administrativnih del vskupnihslužbah. temeljnih organizacijah in DSSS. Imena teh TOZD so: Tovarna Najpomembnejši dejavnosti sta navedeni v prvih dveh alineah, vozil, Tovama grelnih naprav, Zunanja trgovina, Montaža in ser- kamor sPada proizvodnja avtobusov. Ta dejavnost ostaja tudi v vis, Razvoj in Kovinarstvo Maja (od 1.7.1983) bodoče osnovna usmentev delovne organizacije, s posebnim Začetek AvtOmontaže sega v leto 1936 ter v Kamniško ulico, poudarkom na izvozu. na lokacijo ob Celovški cesti pa se je delovna organizacija pre- v zadn)lh treh letlh Je D0 Avtomontaza dosegla naslednje po- selila v letu 1962. V letih po preselitvi so si sledile naslednje pri- slovne dosežke: pojitve: v letu 1967 karoserijska delavnica SAP, v letu 1973 (v 000 din) COSMOS, v letu 1977 KOVINARSKA — Vrhnika in MAROF — -----------------------------------------------------------------------"--------------- Cerknica, v letu 1979 KOVINAR — Hrpelje, v letu 1980 UTEN- Vrsta podatkov 1981 1982 l.poll. Povpr. SILIA in v letu 1983 KOVINARSTVO MAJA. Takšna širitev de- ________________________________________1983 st.rasti lovne organizacije je omogočala delitev dela ter zaokroževanje t Ce|0tni prlhodek 4,023.575 5,782.906 3,621.418 34,2% proizvodnih programov, ceprav imamo na teh podrocjih se odprte od teqa na|?9e-. .. . . . .. . ,. . _ .. natujemtrgu 737.773 820.129 669.249 34,5% Porast proizvodnje avtobusov m zaposlemh pn tej proizvodnji 2 Dohodek 1097 290 1567 782 965 568 32 7% izkazujemc po petletjih z naslednjimi številkami: 3 č|st| dohodek 725.098 1 i020.623 615.365 30^4 % ____________________________________________________ 4. Del ČD za OD 455.243 590.309 338.086 22,1 % ^aZlus! ŠtfVi'č ^ SlovDniZsklad 185.541 303.193 213.167 51,7% ____________________________3VlObUSI_________zaposlenlh 6. Akumulacija 235.305 370.984 257.196 48,0% — leto 1965 218 590 7. Število delavcev 2.001 2.049 2.060 1,5% — leto 1970 556 847 ----------------------------------------------------------------------------- — Ieto1975 . 773 882 A __leto 1980 1034 961 Ceprav smo z dosežki v celoti lahko zadovoljni, se pri posa- — leto 1982 907 1040 meznih vrstah proizvodnje srečujemo z velikimi problemi. Pri pro-__poprečna letna izvodnji avtobusov, ki je najpomembnejša, ne dosegamo s teme- stopnja rasti 9% 3% 'J' P'ana načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje. Na polovici __popreč. letni srednjeročnega obdobja ugotavljamo, da smo dosegli 80 % na- pOras črtovanega, oziroma od 3.500 planiranih 2.806 proizvedenih vozii. produktivnosti 6% Vzroki za počasnejšo rast proizvodnje od načrtovane so nasled- ————————————————————————————— nji: _ •-•¦__¦/! -i . ~l -i i ¦_ — izredne težave pri oskrbi z repromaterialom, predvsem pri Z najnovejsimi podatki (glavna dejavnost, stevilo zaposlenih, tjst|h vrstah kj vsebujejo uvozne komponente; kljub devizni so- celotni pnhodek v le u 1982) predstavljamo temeljne organizacije ude|ežbi jn |astnem ^ komponent Le nlsmo ^ izognjtj za. 'n TnwV».M^?n^'' • h ¦ h^.-k-i st°)em in podaljševanju časov izdelave; — TOVARNA VOZIL - proizvodnja gospodarskih cestnih vozil __ ce|oLn iz^ad izvoza TAM avtobusov na Po|jsko, kamor smo ter vozil posebne namembnosti, proizvodnja sasij in karosenj za samo v |etih 19>6_198o izvOzili 840 avtobusov (170 povprečno gospodarska cestna vozila ,n posebna vozila - stevilo zaposle- |etno) hitra preorientacija na druga tržišča v današnjihrazmerah nih 62T^SivP^tiiu SIIw5 d'n; , , ¦,,- ni ™žna, enak tip avtobusa pa je tudi nemogoče izvoziti drugam; — TOVARNA GRELNIH NAPRAV - proizvodnja grelcev kh- _ drobljenje Serijske proizvodnje v malosirijsko in posamično, matskih naprav m drugih termicnih aparatov - stevilo zaposlenih saj se ¦ fa^ lzde|anih tipov avtobusov samo v enem letu po- 1°2t?k^tdoSa : i, ¦ ¦ večalood15na25;zahtevnejšeizVedbesosevedadražje,vendar — ZUNANJA TRGOVINA - izvoz m uvoz v skupim pro.zvo- v |jvajo na izde|avnj čas, zahtevaj0 pa tudi izjemne napore delav-dov cestna motorna vozHa kmetijski stroji in orodja. zastopanje cev čaN sm0 v]a nja v i2de,avo modemejše opreme avto-tujih firm, trgovina na debelo in drobno - stevilo zaposlenih 78, busov funkcionalnost avtobusov prilagajamo zahtevam kupcev in Ce ARk^Ia ,J c_qw.c -i , uvajamo nove konstrukcijske spremembe (klima naprave, po- — MONTAZA IN SERV S - popravilo vzdrzevanje in remont sebJna notranja ma). cestnih motormh vozi, raktorjev, kmetijske mehan.zacije - ste- _ zaostreni pogoji gospodarjenja se odražajo tudi pri povpra- vilo zapos enih 70, celotn, pnhodek 659,267.823 din; ševanju domačih kupcev saj predstavlja zanje nakup aviobusa . 7."AZV0J - Projektiranje in konstruiranje avtobusnih in spe- investicJjo, tu pa jih pestijo posebne zakonske omejitve. cialnih sasij, tunsticnih in mestnih karosenj, druge raziskovalno- ' razvojne storitve na področju gospodarske dejavnosti — število Za 3 /o nlzJe °d plamranega je tudi zaposlovanje delavcev v zaposlenih 92, celotni prihodek 94.197.030 din; Avtomontaži. Na področju investicij smo sicer v absolutnih šte- — KOVINARSKAVRHNIKA— proizvodnja puš, matic in podlož- vilkah dosegli planirano, vendar smo v nove naložbe namesto nic za ležaje, kovinskih izdelkov, tovornjakov, karoserij za tovor- 25 /o družbenega proizvoda vložili samo 17 /o. Kljub temu smo njake, prikolic in specialnih vozil — število zaposlenih 203, celotni lahko zadovoljni, saj smo v zadnjih treh letih zgradili štiri velike prihodek 280 723 895 din proizvodne objekte, enega pa dokunčujemo v tem letu. Tudi po- — TOVARNA TRANSPORTNIH NAPRAV CERKNICA — pro- sodabljanju opreme in raziskavam oz. inovacijam je v tem sred-izvodnja šasij in izdelava karoserij ter transportnih kesonov — njeročju posvečena veliko večja skrb kot prej. V preteklem ob-palet za tovornjake in posebna vozila, popravila šasij in karoserij dobJu D0 Avtomontaža ni bila kršitelj določil dogovora o uresni-za vsa vozila, priklopnike in prikolice — število zaposlenih 97, čevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. S kazalci celotni prihodek 233.780.905 din; uspešnosti izkazujemo ugodnejše dosežke kot podskupina dejav- — KOVINAR HRPEUE — proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov nostl- in drugega žičnega blaga ter aluminijevih proizvodov — število Izvoz avtobusov, ki predstavlja blizu 40% vse proizvodnje, po- zaposlenih 171, celotni prihodek 173,057.430 din; teka prek TAM — Maribor in v kooperaciji s firmo M. A. N., Mun- — UTENSILIA — proizvodnja utensilij za tekstilno industrijo — chen. V zadnjem letu smo vložili mnogo truda v zagotavljanje število zaposlenih 370, celotni prihodek 343,419.800 din; direktnega izvoza in prav sedaj imamo v proizvodnem traku avto- — KOVINARSTVO MAJA — proizvodnja litih, kovanih in stiska- bus SCANIA za Egipt. Kooperacijski izvoz s firmo M. A. N. poteka nih izdelkov — število zaposlenih 55, celotni prihodek 51,523.000 v razmerju 1:0,8, vendar ne zadošča za pokrivanje naših potreb, din; zato je zagotavljanje direktnega izvoza pomembna naloga v po- 11 slovni politiki DO. Iskanje novih tržišč pa zahteva tudi zagotav-Ijanje novih tipov vozil, tako da moramo tudi v bodoče računati na dodatno angažiranje strokovnih delavcev in porast stroškov. Sedanja proizvodnja avtobusov dosega 1100 vozil, do leta 1990 pa naj bi se podvojila. V industrijski coni ŠP-4 jma danes »Avto-montaža« 96.068 m2 površin. V zadnjih treh letih nam je bilo od-vzetih 18.233 m2 površin, in sicer: za izgradnjo II. faze Celovške ceste - za Pot spominov in tovarištva ¦ za severno obvoznico 3.272 m2 5.862 m2 9.099 m2 Poleg odvzema zemljišč nas v proizvodnem razvoju ovirata tudi naslednja dva problema, ki ju na kratko imenujemo »cesta 9 in sosedi«. Cesta 9 kot javna cesta razpolavlja naš matični kare in onemogoča normalen tehnološki proces, saj sta motena dovoz šasij in dostava repromaterialov, obstaja pa tudi stalna nevarnost nesreč Delovni organizaciji »Monter« in »Elektromehanika« sta ostali kot otok sredi neurejenega kareja in nimata tu nobenih raz-vojnih možnosti. zato smo se tudi že sporazumeli za izselitev, vendar smo še vedno v fazi iskanja primernih zemljišč, brez ustreznih ukrepov in podpore merodajnih občinskih organov pa so taka prizadevanja jalova. Po našem mnenju bi se morala najti zemljišča v coni ŠP-5. Izselitev sosedov je namreč eden bistvenih pogojev za uresničitev razvojnega načrta Avtomontaže do leta 1990. 3. RAZVOJ DO LETA 1990 Kot smo že omenili, načrtujemo do leta 1990 podvojitev sedanje proizvodnje avtobusov. S pripojitvijo Kovinarstva Ma|a so dani vsi pogoji za pričetek nove proizvodnje avtobusnih šasij za zračno vzmetene avtobuse s TAM-agregati. Zagotovili bomo tudi proiz-vodnjo karoserij na različnih šasijah ter delitev dela med proiz-vodnimi temeljnimi organizacijami, ki bo po principu skupnega proizvoda zagotavljala racionalizacijo proizvodnega postopka. Osnovno razvojno usmeritev v srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 ponazarjamo z naslednjimi pokazatelji: porast fizičnega obsega proizvodnje porast zaposlenosti porast izvoza na konvertibilno področje porast uvoza s konvertibilnega področja delež investicij v družbenem proizvodu 9°/o letno 2,5% letno 11 % letno 9 % letno 20% letno Pri konkretnem oblikovanju srednjeročnega plana bomo tako kot do sedaj upoštevali izhodišča občine ter osnovne usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja Slovenije. Pri tem nismo edini, ki ugotavljamo, da je načrtovanje razvoja v današnjih raz-merah zelo otežkočeno. Če se iz osnovne razvojne usmeritve povrnemo na prostorski razvoj delovne organizacije, naletimo tudi tu na probleme. V zad-njih mesecih tega leta se izseli iz glavne proizvodoe hale ob Ce-lovški cesti naša TOZD Tovarna grelnih naprav V novozgrajeno tovarng na Vrhovcih, s tem pa se bodo povečali proizvodni prostori za zaključno montažo avtobusov v TOZD Tovarna vozil. Z rekon-strukcijo lakirnic in vpeljavo druge izmene v njej ter s podaljšanjem glavne proizvodne hale proti gorenjski progi in proti Celovški cesti bodo dani prostorski pogoji za podvojitev sedanje karoserijske proizvodnje. Ob tako povečani proizvodnji pa bodo primanjkovali skladiščni prostori. Za rešilev tega problema načrtujemo najem (varianta: sosednji prostori Jugotehnike) ter izgradnjo novega ob-jekta za servisne dejavnosti, ki bi z gradnjo v treh nivojih tlorisne velikosti 6.000 m2 zagotavljal tudi skladiščne prostore. Za uresni-čitev našega razvojnega programa do leta 1990 je nujna novela-cija zazidalnega načrta zgornjega dela ŠP-4 oz. interesnega kareja Avtomontaže z zaokrožitvijo in zaprtjem. Kolikor bodo druž-benoekonomski oz. tržni pogoji omogočali porast proizvodnje prek načrtovanih količin, bo imela Avtomontaža stalno odprta vrata za integracijske procese z drugimi OZD. 4 RAZVOJ V OBDOBJU 1990—2000 V tem desetletju predvidevamo po samoupravno verificiranem predlogu dolgoročnega razvojnega programa povečanje proiz-vodnje gospodarskih vozil prek 3.000. Kljub visoki številki pa načrtujemo za obdobje 1990—2000 bolj umirjeno rast proizvodnje (4,5% letno) in nižjo stopnjo zaposlovanja (1,8% letno). V tem obdobju bomo radikalno menjali tehnološki koncept v korist inte-gralne gradnje vozil. S fazno gradnjo nameravamo postaviti pro-izvodno-skladiščni objekt (60 x i50m), ki bo 3-nivojski. V dveh kletnih etažah bomo zagotovili ustrezne parkirne prostore za ne-dodelana vozila in šasije, v nivoju pa bo tekla zaključna montaža avtobusov oz. vozil novega programa. V istem obdobju bomo za 60 metrov podaljšali proizvodno halo »Maja« in izgradili samostoj-ni objekt novih lakirnic (7.000 m2), ki se bo navezoval na glavno proizvodno halo. To pa je tudi skrajna možnost pozidave kareja. ki omejuje zunanji manipulativni prostor in parkirišča na minimum. 5 RAZVOJ PO LETU 2000 Proučevanje zadnjega dela dolgoročnega razvojnega programa Avtomontaže daje sluliti nekatere proslorske slabosti, ki se bodo pojavljale zaradi zaprtosti kareja Avtomontaže, nedorečena pa so nekatera področja, ki tudi sodijo v našo dejavnost. Ocenjujemo. da bo kljub boljšemu izkoriščanju zemljišč z večnivojskimi proiz-vodno-skladiščnimi objekti primanjkovalo parkirno-skladiščnih prostorov. Bližina premočrtne južne meje z Integralovim kompleksom bo povzročala požarno-vamostne, transportne in druge probleme. Novozgrajeni objekt lakimic bi bii lahko večnamenski. Tu mislimo predvsem na generalna popravila mestnih vozil. Sama po sebi se vsiljuje rešitev, ki bi bila tudi gospodarna, da bi se proizvodnja avtobusov dopolnila z opravljanjem generalnih popravil, s tem pa bi se proizvodni kare razširil tudi na južno lokacijo in zavzel celotno industrijsko cono ŠP-4. Ob tem poudarjamo, da nas dolgoročno gledano ne sme obremenjevati tradicionalno ime ene ali druge organizacije združenega dela, ker gre za iskanje in zaokroževanje več industrijskih dejavnosti v celoto, ki se na večjem kompleksu smotrno dopolnjuje. 6. ZAKLJUČEK DO Avtomontaža je s svojim dolgoročnim razvojnim programom usmerjena v integralno gradnjo vozil s posebnim poudarkom na izvozu. Poleg širitve programa TAM in M. A. N. bomo osvajali pro-izvodnjo karoserij na drugih šasijah, izdelovali pa bomo tudi lastne kompletne avtobuse (šasija + karoserija). Tem ciljem bodo pod-rejena naša investicijska vlaganja, pospeševanje inovacij in za-poslovanje. S stališča prostorske širitve so pred nami naslednji problemi: — zagotovitev nadomestnih zemljišč za DO Monter in DO Elek-tromehanika; — zaprtje kareja »Avtomontaže« z ukinitvijo javne ceste 9 in ustrezno spremembo zazidalnega načrta: — zaokrožitev proizvodnih površin in dejavnosti v industrijski coni šP-4. Sami teh problemov ne moremo razrešiti, zato pričakujemo več-jo angažiranost in odločnost občinskih organov, predvsem komi-teja za urejanje prostora ter samoupravne komunalne skupnosti. Enotni si moramo namreč biti o tem, kaj spada v industrijsko cono in kaj ne, drugače se sedanji razdrobljenosti in nesmotrnim na-ložbam ne bomo mogli nikoli izogniti. Generalni direktor France Borštnik, dipl. polit.