Poštnina platana v gotovini rviiiKiia jjw■ *■■■ Slovenski Cena Din V- Stev. 24 V Liubljani, četrtek 30. januarja 1941 Leto VI. Benghazi prihodnji cilj angleške ofenzive Letalsko ude"stvovan!e na vseh bojiščih - Derna obkoljena - Vdor v italijansko Somalijo - Napadi na italijanska letališča Nekje v Italiji, 30. jan. o. Stefani poroča: 236. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Južno od Derne so naše čete odbile napad ene sovražnikovih ok lopni h divizij in ji zadale znatne izgube. Naša letala so živo sodelovala in metala bombe težkega in malega kalibra ter neprenehoma obsipavala sovražna mehanizirana sredstva in čete s strojniškim ognjem. Skupine naskakovalnih letal so se zlasti odlikovale. Vzhodna Afrika: Odbit je poskus sovražnikovega napada na odseku pri Galabatu. Kenija: Naše čete so napadle sovražnika in ga prisilile k umiku. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikova mehanizirana sredstva in čete. Britanska letala so napadla Asmaro. niso pa prizadejala škode. Protiletalska artilerija je sestrelila v nekem kraju v Somaliji eno sovražnikovo letalo. London. 30. jan. o. Reuter. Angleške glavne na libijskem bojišču nezadržno prodirajo sile proti Benghaiija, drugem poglavitnem mestu in l pristanišču v Libiji. Prihodnji angleški večji na- J pad bo veljal Benghaziju, kjer hočejo Angleži streti glavno preostalo silo Graiianijeve afriške armade. Derna je popolnoma obkoljena in kaže, da se bo vdala sama od sebe, ne da bi bilo treba Angležem izvesti kak hujši napad, vazen letalskega bombardiranja, ki pa itak skoraj ne preneha. Vrhovno poveljstvo britanske vojske na srednjem vzhodu je izdalo naslednje uradno poročilo: Libija: Na področju Deme se je povečal naš pritisk na sovražnikove sile. Eritreja : Na odseku pri Agordatu in Ba-rentuju so operacije v teku. Nadaljuje se preganjanje sovražnika, ki se je umaknil iz Um-Ha-gara. Ujetih je bilo 73 Italijanov. Naše letalstvo je hudo bombardiralo železnico iz Agordata v pristanišče v Massaui. Abesinija : Onstran meje so naše patro-le na številnih področjih razvile veliko delavnost. Mofni angleški patrotni oddelki so prekoračili mejo in prodrli na več krajih v italijansko Somalijo. Naše čete so naletele na slab odpor domačih oddelkov. Akcija se nadaljuje. Južnoafriško letalstvo je 27. januarja bombardiralo Solo. V noči mfed 27. in 28 januarjem eo angleški bombniki napadli letališče Capo di Chino pri Napo-liju. Ugotovili smo eksplozije in požare na letališču, tudi železniško križišče pri Napoliju je bilo bombardirano in so nastale eksplozije ter požari. Isto noč je bilo bombardirano letališče pri Cataniji. Tudi tu so bile eksplozije in požari. Bombardirana je bila tudi. Comisa, kjer je začelo goreti. Italijansko letalstvo, ki je v zadnjih dneh popolnoma popustilo, je zopet oživelo in je bilo več letalskih bitk med italijanskimi in angleškimi letali. V prvih bitkah je bilo sestreljeno eno sovražno letalo, nato pa še tri letala. Italijanska letala letajo nad Demo zelo visoko. Njihovi zadetki niso ločni. 95. dan vofne med Italijo in Greifo: Grčija poide po poti pokojnega voditelja Metaxasa Italijanska protiofenziva končana Atene, 30. januarja o. Včeraj, takoj po 6mrti pokojnega Metaxasa, je bila imenovana nova grška vlada. Za predsednika grške vlade je bil imenovan dr Aleksander Korisis, ki je prevzel tudi zunanje, vojno in mornariško ministrstvo. Kralj Jurij II. je ob Metaxa6ovi smrti poslal grškemu narodu razglas, v katerem pravi, da je izgubil sijajnega sodelavca, sposobnega voditelja ter SKUšenega bojevnika, ki je zdaj prištet med najslavnejše junake v grški zgodovini. Grčija pojde naprej po dosedanji poti na vseh področjihi ker 60 bili člani nove vlade s predsednikom vred, dolgo Meta-xasovi sodelavci, V slogi bo Grčija požrtvovalno končala velikanski boj, ki ga bije s častjo ter dosegla zmago z božjo pomočjo in blagoslovom Matere božje. Novi predsednik grške vlade je poslal vojski dnevno zapoved. V njej daje čast spominu velikega voditelja in vojaka Metasasa ter bodri vojake, naj Sredo po dosedanji sijajni poti naprej, naj stro sovražnika, s čimer bodo okrepili Grčijo, kakor le nikdar. Ves grški narod stoji ob svojih ponosnih sinovih — vojakih. Grška vlada je tudi dala razglas, v katerem Poveličuje veliko delo pokojnega narodnega junaka Metasasa in pravi, da daje vsa vlada poroštvo, da se •>o Metaxasovo delo na vseh področjih nadaljevalo. ,, Poveljnik grške vojske, general Papago*, je iz-dal dnevno zapoved, v kateri pravi, naj vojaki mo* ]jio za dušo moža, ki je vse svoje življenje posvetil “°*novini, njeni svobodi ter veličini. Po vsej državi je odrejeno narodno žalovanje. , Nekje v Italiji, 30. jan. Stefani. Uradno italijansko poročilo št. 236 pravi o bojih v Albaniji: Akcije krajevnega značaja so nam omogočile Priti do pomembnih postojank. Dobili smo v roke H tler bo govoril Berlin, 30. jan. DNB. Danes bo na »dan nem-6ke zmage< vodja Nemčije govoril nemškemu narodu. Ob 16.30 bodo vse nemške radijske postaje začele prenašati ta govor. Ob 20 ^ bodo vse nemške radijske postaje zopet prenašale govor vodje Nemčije po gramofonskih ploščah. Ugibanje o dnevu nemškega vdoru v Angliji Netcvork, 30. jan. o. Dopisnik »Newyork Timesa« iz Vichyja trd:, da je treba nemški napad Ha Anglijo pričakovati za začetek februarja. Tako sodijo zanesljivi opazovalci v Vicbyju m pravijo, so morski tokovi in pa vreme februarja ugod-ttejši, kakor v katerem koli letnem času. Potniki, Jj* prihajajo iz zasedene Francije, Holandije in *elgije, pripoveduje o živahnih vsestranskih nem-&ih pripravah na lem ozemlju ter navajajo razne govorice o novih orožjih v zraku in na tlen. Pogreb madžarskega zunanjega ministra Budimpešta, 80. jan. m. Danes dopoldne so v Budimpešti slovesno pokopali pokojnega zunanjega ministra grofa Istvana Csukyja. Pogrebne svečanosti so se znfelr točno ob 10. pred Poslansko zliornico. Vodil jih je madžarski Primas Seredy. Pogreba »o se udeležila številna zastopstva prijateljskih in zavezniških držav, med drugim tudi iz Jugoslavije. Naše zastopstvo vodi bivši minister Vojin Djuričič. Jugoslovansko zastopstvo jp položilo včeraj pred krsto pokojnega grofu Csakvja velik venec z jugoslvanskim državnim trakom. Spre*emi pri dr. Kulovcu Belgrad, 80. jan. m. Minister dr. Franc Kulovec bo sprejemal stranke v svojem kabinetu v poslanpki zbornici vsako sredo, četrtek in petek ®b 11. Prej pa se je treba priglasiti vsaj do pol 10 v njegovem kabinetu. nekaj ujetnikov in orožja. Naše letalstvo je aktivno sodelovalo na raznih odsekih in se odlikovalo v neprestanem bombardiranju cest, naprav sovražnikovih baterij in čet. Doseženi so bili učinkoviti zadetki na vojnih ciljih v Solunu in na železniški progi med Solunom in Atenami. Pri spopadih v zraku je bilo sestreljenih pet sovražnikovih letal, dve naši se nista vrnili. Ministrstvo za propagando radiu objavilo naslednje 'Atene, 30. januarja je snoči po atenskem uradno poročilo: V zadnjih 24 urah se sovražnik obupno trudi s protinapadi, ki pa so porazni zanj. Boji so posebno hudi na osrednjem bojišču, kjer se novi poveljnik italijanskih čet, general Cabalero, posebno trudi. Tukaj sta bila dva italijanska bataljona odsekana od svojega oporišča, poprej odsekani sovražni oddelki pa se skrivajo po gozdovih. Potem, ko so obvladale sovražne napade, so grške čete na osrednjem in severnem bojišču včeraj znatno napredovale. Sovražne čete se umikajo v neredu. Slednji poskus sovražnih čet, da bi prišle v protiofenzivo, je sovražnika veljal bude izgube v moš.tvu in orožju. Grki so dozdaj ujeli 16.000 italijanskih vojakov v Albaniji. Spremembe v ameriškem zakonu za vojaško pomoč Angliji Washington, 30. jan. o. United Press poroča: roročajo, da je na včerajšnji seji zunanjepolitičnega odbora ameriške zbornice, bil Rooseveltov predlog za ameriško pomoč Angliji spremenjen v treh točkah. Sprememba, izglasovana na tajni seji, zahteva: 1. Pooblastila predsedniku Rooseveltu ib od- ločanje o načinu In obsegu pomoti »a Anglijo, naj potečejo 30. junija 1943. 2. Predsednik Roosevelt naj pred vsako po-šiljatvijo vojnega materiala vpraša za svet poveljnike ameriške vojske in vojnega brodovja. 3. Predsednik naj sem pa tja poroča zbornici o tem, kako poteka odstopanje in posojanje voj- I nega materiala Angliji. Po desetih dneh miru - večji zažigalni napad na London Angleško letalstvo nad zahodno Nemčifo Berlin, 30. jan. DNB. Nemško vrhovno po- i veljstvo poroča snoči: Neka podmornica je potopila 11.500 ton sovražnega brodovja. Pri včerajšnjih poletih so posamezna bojna letala izvedla napade na važne vojne cilje v Londonu. Metala so zažigalne in rušilne bombe. Razen tega so vrgla bombe tudi na železniške naprave v nekem mestu v Vzhodni Angliji. Na morju zahodno od Irske so bojna 'e-tala potopila sovražnikovo 4600 tonsko trgovsko ladjo, težko pa poškodovala še dve drugi trgovski ladji. Daljnostrelni topovi obalske suhozem-ske vojske so spet streljali na važne vojne cilje v jugovzhodni Angliji. Sovražnikova letala včeraj m preteklo noč niso letela niti nad nemškim niti nad zasedenim francoskim ozemljem. Eno letalo pogrešamo. London, 30 januarja Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za javno varnost objavljata: V noči od srede na četrtek eo je sovražno le- talstvo udejstvovalo nad raznimi deli Anglije. Nemška letala so letala okoli 4 ure. Metala so bombe na London in na londonsko pokrajino. Požare, ki so izbruhnili, so hitro pogasili. Letala so vrgla tudi nekaj eksplozivnih bomb, število žrtev pa ni veliko. Prav tako so padale bombe tudi na neko mesto v severovzhodni Angliji in na neko mesto v zahodni Angliji. Človeških žrtev v teh mestih ni bilo. Priča napadu je bil tudi ameriški republikanski voditelj Willkie, ki si je ogledoval delo londonske obrambe ter vedenje prebivalstva po zavetišših. VVillkiea so povsod navdušeno pozdravljali. Izjavil je, da je junaštvo londonskega prebivalstva občudovanja vredno. Angleška letala so*v noči od srede na četrtek ievedla napade nad severozahodno Nemčijo. Podrobnosti o tem napadu bodo še objavljene. Včeraj zjutraj je sovražnik metal bombe na dva kraja pri Londonu. Povzročeno je bilo nekaj škode in tudi nekaj žrtev je bilo. Obnavljanje miru in reda v Rumuniji Negotova usoda legionarskega voditelja Sime. Pravi cilji legionarske vstaje Bukarešta, 30 jan. o. U. P. Romunski kralj Mihael je poslal generalu Antonescu brzojavko, v kateri mu čestita, da se mu je posrečilo zadušiti legionarsko vstajo ter obnoviti red in mir v državi. O bivšem podpredsedniku vlade in voditelju legionarskega gibanja, Horiji Simi, še vedno ni nobenih zanesljivih poročil. Sirijo se najrazličnejše govorice, ki pa so vse le ugibanja. Pravijo celo, da je Horia Sima naredil samomor — ali pa so mu ga naredili drugi. Drugače pa romunska prestolnica spet dobiva vsakdanje lice Prestolniško časopisje izhaja redno, razen legionarskega, ki je prepovedano. Obnovljen je tudi promet, le svobodno potovanje je omejeno tako, da j* treba imeti zanj posebno dovoljenje vojaških oblasti Tudi vojaške patrole po mestu spominjajo še na strahotnost zadnjih dni. Zanimivi to tudi primeri, kako so si pri zadnjih uporih nekateri ljudje rešili življenje. Znani romunski bogataš Maks Ausschnit, ki je bil obsojen, zaprt v neki jetnišnici, od tod pa, ker je zbolel, prepeljan v neko bukareško bolnišnico, se je rešil smrti tako, da so g« zdravniki položili kar v krsto, v kateri je ležal vso noč, Cenzurna določila #o bila včeraj omiljena v toliko, da je lahko oddal prvo poročilo oo radiu za- stopnik ameriške družbe NBC, Whyte, ki je dejal, da ne more povedati vsega, kako je bilo v Bukarešti in kako je zdaj. Dejal je, da čaka samo v Bukarešti 1500 članov Železne garde na obsodbo. Kakšen cilj je imela legionarska vstaja, vedno ni točno znano. Gotovo je }e> “a legionarji niso imeli nič skupnega s komunisti, temveč, da je bil ta očitek le pretveza za brezobziren nastop proti njim. . . ' V • ' V Štiristo nemških mornarjev s potopljenega veli* kegu parnika »Columbust, ki so bili internirani na otoku Long lsland pred Newyorkom je bilo včeraj poslanih v posebno koncentracijsko taborišče, urejeno na planinah v jugozahodnem delu Združenih držav. To je prvo koncentracijsko taborišče v Združenih državah, poročajo nemyorSki listi Vesti 30. januarja Tudi naša vlada je Grčiji izrazila sožalje ob smrti njenega voditelja in narodnega junaka Metaxasa. Grška vlada dobiva iz Jugoslavije in iz vsega sveta nešteto sožalnic, v katerih prijatelji in občudovalci Grčije slave pokojneg,- Metaxasa kot enega redkih pravih voditeljev, " * , Novi ameriški poslanik v Franciji, admnral Leahy, je odločno zavrnil poročilo nekega belgijskega lista, da bi bil izjavil, da bo Anglija v sedanji vojni premagana. Poslanik je nasprotno zatrdil, da odločno veruje, da bo Anglija to vojno dobila, pravi agencija Reuter. Bolgarski kralj Boris praznuje danes 48. rojstni dan. Kadar se približajo sovražne patrole našim črtam, se fronta zmede. Naše odgovarjanje je samo statično, jaz pa hočem dinamičen od-p«r. Treba je ustreliti vsakega desetega od tistih, ki so osumljeni, da so kje bežali. Treba je ustvariti novega duha, duha sovraštva proti Grkom, duha ofenzive, pravita dnevni zapovedi poveljnika sienske divizije ter druge italijanske armade na albanskere bojišču. Kancler Hitler in francoski državni poglavar maršal Petain se bosta najbrž v kratkem spel sešla na posvetovanja o pogojih za sklenitev končnega miru med Nemčijo in Francijo, po roča ankarski radio. Zatišje v letalski vojni med Nemčijo in Anglijo pripisujejo v angleških vojaških krogih dejstvu, da je morala večina nemških letal, bombnikov in lovcev, ki so sodelovali pri dosedanjih velikih napadih na Anglijo, v pregled in popravilo, poroča de Gaulleova agencija AFI. Angliji groze tri nevarnosti: poostreni napadi proti trgovskemu brodovju, povečanje letalskih napadov na angleška mesta ter poskus vdora, na angleško ozemlje. Lahko pa ima Nemčija še obsežnejše načrte in bi hkratu z vdorom poskusila udariti tudi na Sredozemsko morje čez Italijo in čez Balkan — nepričakovano kakor vihar, sodi londonski »Daily Epross« in navaja v dokaz za te domneve pisanje romunskega lista »Cuventuk. Voditelj ameriških republikancev Willkie je vče-obigkal tudi glavni stan poljske vojske in imel dolg razgovor z njenim poveljnikom {[<'-neralom Si korak im. Sporočil mu je simpatijo vsega ameriškega ljudstva in obljubil člni-večjo pomoč. Willkie se je sešel tudi s kitajskim poslanikom v Londonu, poroča agencija Reuter. Grška vlada najodločnejie zavrača fafistovska poročila o tem, da bi bilo grško vrhovno poveljstvo doslej izdalo kak uradni seznam grških žrtev v vojni e Italijo. Številke, ki jih navajajo italijanski listi, so po trditvi grške vlade take, kakor to odgovarja italijanskim željam. Kancler Hitler je včeraj sprejel madžarskega vojnega ministra, generala Bartha. Pogovoru med njima je prisostvoval tudi načelnik nemšikega generalnega štaba, maršal Keitel. h Berlina je bil nenadoma odpoklican dosedanji romunski poslanik v Nemčiji Creceanu, ki utegne postati remunski zunanji minister. Dve tretjini vseh mostov, ki 60 bili med vojno porušeni v Franciji, da bi se preprečilo napredovanje nemških čet, je zdaj popravljenih, poroča DNB. Mostove so popravili nemški tehnični oddelki s francoskim sodelovanjem. Nemčija ima zdaj kakih 210 divizij po 20.000 mož, z dopolnilnimi četami vsega skupaj blizu pet milijonov vojakov in do 14 oklepnih divizij. Od te vojaške sile je kakih 20 divizij v Holandiji, do 80 divizij v Franciji, kakih 6 divizij na Norveškem, 4 na Danskem, vzdolž sovjetske meje 60 divizij, 20 v Avstriji in na Češkem, v Romuniji kakih 10, v Italiji morda dve. 60 najboljših divizij je pripravljenih ea vdor v Anglijo, sodi angleški dnevnik »Manchester Guar- Voditelf ameriških republikancev, Willkie, je včeraj imel v Londonu več posvetov. Na lastno zahtevo so mu dali tudi živilsko izkaznico in policijsko dovoljenje ta svobodno gibanje, ker noče uživati nobenih izrednih pravic, temveč živeti v Angliji kakor živi vsak Anglež. Nemški poročevalski grad odločno zanikuje .vse zlobne vesti o tem, da bi bil voditelj nemške politične policije odpotoval v Italijo zaradi zatiranja nemirov in zaradi nujne preureditve itali-fijanske policije. Predsednik turške republike Ineni bo prihodnje dni v spremstvu dveh angleških generalov ter več angleških višjih častnikov obiskaval obrambna postojanke po evropskem delu države, poroča United Pre6s. Italijanski prestolonaslednik Umberto je najvišje odlikovanje dobil za vojaške zasluge tedaj, ko je Italija bila nevojskujoča »e država, ker je z uspešnimi ukrepi zboljšal italijansko obrambo, po napovedi vojne pa prav tako hitro in uspešno izvedel ofenzivo, naskočil postojanke, ki jihi je sovražnik odlično branil in povsod zmagal. Njegova hrabra navzočnost je bila vzgled ter bistveno dejstvo za dosego uspeLa V prestolonasledniku so bile tako potrjene vrline kneza -n vojaka, ki že od nekdaj označujejo njegov visoki dom, pravi agencija Stefani. Poskus nemškega napada bo izveden v takem obsegu, da nobenemu delu Anglije ne bo prizaneseno. Pokrajin« Kent, Susse* in Walea bodo najbrž imele čast, da se prve spopadejo z narodnoso-cialistično silo. Angleško otočje je še vedno v tej vojni glavno bojišče, je včerai izjavil angleškem listom lord Delaware Inka je bila v nevarno sli od začetka sedanje vojne. Tudi zdaj je v veliki nevarnosti. Toda mi smo zdaj dosti bolj pripravljeni, da pričakamo sleherno morebitnost, je govoril včeraj predsednik vlade de Valera. ... Ameriški senator Smuther* predle«*, naj bi re-publika Cuba stopila v sklop Združenih držav kot 49 zvezna edinica — poroča »Newyork Times«. Draginja je vdrla tudi v ječo Za prehrano 3447 jetnikov izdano lani pol milijona Ljubljana, 30. januarja. Draginji1 je v sedanjih časih, ko se bore dr-žave-velikanke za svetovno oblastvo, vdrla tudi v ječe, drugače strogo ločene od zunanjega živ-ljenjskega vrveža. Brez topov, strojnic, pušk ia letal je neovirano zavzela jetnišnice, napravila jetniškim upravam mnogo skrbi in računov, kako preskrbeti svojim »gostom« primerno hrano. Val draginje je zajel jetnišnice okrožnih sodišč in obe kaznilnici v Sloveniji, tako begunjsko žensko, kakor tudi mariborsko moško. Pač ni mogoče za enkrat točno izračunati, koliko so znašali prehranitveni stroški za preteklo leto pri teh zavodih. Zatrjujejo, da dosegajo okoli 3 milijone dinarjev! Pač so na razpolago podatki prehrane za jetnišnico ljubljanskega okrožnega sodišča! Draginja je obiskala torej vlomilce, tatove, morilce, ubijalce in druge zločince. Ni prišla k njim na skriven način, v rokavicah in gumijastih čevljih, z vlomilskim orodjem, marveč pojavila se je z vso silo in neizprosno diktirala 3voje zahteve. Sedaj so določeni vzdrževalni in prehranitveni stroški za posameznega jetnika na 8 din dnevno. V ta znesek so všteti stroški za kurjavo, oskrbo in prehrano. Kako so 6e naglo dvigali stroški prehrana, kaže najbolj nazorno diagram, ki ga je jetniška uprava sestavila skrbno in točno k svojemu letnemu poročilu o jetniški bilanci. Krivulja diagrama nazorno kaže nagel dvig stroškov prehrane. Leta 1937. so bili ti stroški preračunani na 3.30 din. V začetku leta 1910 so narasli že na 3.72 in konec preteklega leta je bila dosežena kvota 5.40 din za prehrano. Jetniška menažac mora biti po predpisih skuhana in jetnikom podana. Znameniti >ričet< se je tudi v teh hišah podražil! Lani je jetnižnica ljubljanskega okrožnega sodišča zaznamovala celotno prav znaten obisk. Bilo je pod streho spravljenih 3.447 »gostov«, predlanskim 3.333. Na okrožno sodišče jih je padlo v evidenco 2.017, predlanskim 1.661. Za te goste« je uprava poskrbela lani 102.645 porcij, od katerih odpade: na zdrave jetnike 83.521, na jetnike-bolnike z .boljšo hrano 4.546 in na obso-jenee-maloletnike odnosno maloletnike v preiskavi 14.578 porcij. Za vso to hrano je jetniška uprava izdala 484.913.90 din. Vsak zapornik je lani stal jetniško upravo pri prehrani okoli 1406 dinarjev. Vsi zapori okrožnega sodišča so bili lani vedno prenapolnjeni. Redki so bili dnevi, da bi bil dnevni stalež padel pod normalnega. Jetnišnica normalno lahko sprejme in oskrbuje 260 oseb, stalež pa je vselej mnogo večji in je včeraj 29. januarja dosegel 365 zapornikov. Nekaj kriminalne statistike Kazenski odelek ljubljanskega okrožnega sodišča je, kakor vsako leto, tudi za preteklo leto 1940 sestavil pregledno kriminalno statistiko splošnega značaja. Mnoge, drugače suhoparne številke nam marsikaj poučnega in zanimivega povedo. Koliko kazenskih zadev in spisov je bilo lani še tekočih? Čedno število! Skupaj je bilo takih spisov 2152, predlanskim 1887, torej mnogo več. Kazenski oddelek je lani prevzel od starega leta 1939. še 290 tekočih zadev, od katerih se je neka zadeva vlekla celo od 1. 1932 naprej. Od državnega tožilstva je bilo izročenih oddelku 1.794 spisov, nanašajočih se na različne zločine, predlanskim je bilo novih kazenskih zadev 1542. Ze te številke povedo, da so se kriminalni slučaji pomnožili, posebno zločini proti tuji lastnini vseh vrst. Brez razprave je bilo lani rešenih 803 zadev. To se pravi, da je državno tožilstvo predlagalo ustavitev nadaljnje kazenske preiskave zaradi pomanjkanja dokazov ali pa iz drugih razlogov, ki so vplivali na razvoj preiskave. V preiskovalnem zaporu je bilo lani 780 osumljencev, konec leta jih je ostalo še 95. Lani je bilo vloženih 823 javnih obtožnic od strani državnega tožilstva in 28 zasebnih. Na obtožbo državnega tožilstva je bilo lani obsojenih na okrožnem sodišču pred senatom in sodnikom-poedincem 823 osumljencev zaradi raznih zločinov, predlanskim 796. Na zasebno obtožbo predlanskim 8, lani 13 obtožencev. Sodniki so bili z razpravami zelo zaposleni. Mnogo ur so sedeli v veliki dvorani in izrekali manjše in večje kazni. Sodniki v senatu so lani zaznamovali 626 glavnih razprav, predlanskim 596. Sodnik-poedinec je lani imel 472, predlanskim 417 razprav. Ljubljana od včeraj do danes Lepa beseda o Ljubljani je te dni napisal tudi pri nas znani vseučiliški profesor dr. Karel d’Ester, direktor novinoznan-skega instituta univerze v Monakovem, ki ga kulturni svet ceni kot ustanovitelja novinoznan-stva in kulturnega zgodovinarja. Sloviti učenjak je bil prvič v Ljubljani 1. 1937. na novinarski razstavi, ki je za njene priprave žrtvoval leto dni dela in se mu je tedaj Ljubljana tako priljubila, da je še večkrat obiskal naše mesto ter Slovenijo in vso Jugoslavijo. S toplim občudovanjem je pisal in predaval o naši kulturi in o lepotah naše domovine. Ko je za božič dobil v dar album »Ljubljana«, se je ta znameniti vzgojitelj nemških novinarjev in novinoznancev zahvalil takole: »Pri povratku sem našel ljubo darilo. Mikavna knjiga — krasotno delo je ter oživlja vse lepe ure, ki sem jih smel preživeti v tem neskončno lepem mestu — Velika hvala!!!« Pohvala svetovno priznane avtoritete v zadevah publicistike torej še prav posebno priporoča tudi album »Ljubljana«, ki ga je Turistični odbor mesta Ljubljane pred božičem izdal z odličnim besedilom univ. prof. dr. Franceta Steleta in s fotografijami Ljubljane naših najboljših fotografskih umetnikov. Prijatelje Ljubljane in lepe knjige ter umetnostne fotografije opozarjamo, da album »Ljubljana« dobe v vseh knjigarnah, vendar pa naj hite, ker je zaradi nizke naklade in velikega povpraševanja že skoraj razprodan. V trgovini so »kupili« 23 stotakov Ženska in dva moška so vstopili v trgovino Naglas na Novem trgu. Ogledovali so si najrazličnejše spalnice, katerih ima tvrdka precej v zalogi. Zdelo se je, da bodo res kaj kupili. Trgovka jim je razkazovala vse vrste oprav. Pa jim kar nobena ni hotela biti dovolj všeč. Meti razkazovanjem oprav pa je eden moških, ki je gotovo dobro poznal razmere v trgovini, vzel ključ od pisalne mize, jo odklenil in izmaknil iz predala 2300 dinarjev. Bili so to sami sto dinarski bankovci. Seveda niso kupci ničesar kupili. Bili so domenjeni, kako bodo na lahek način prišli do denarja. In tako so prišli v trgovino suhi ven so pa odšli s 23 stotaki. Poškodbe Da je na otroke treba paziti je že stara stvar. Le malo jih pustiš same, pa je že ne- zgoda tu. Pazljivosti pri otrokih ni nikdar dovolj. Vedno je treba paziti nanje. V bolnišnico so pripeljali tudi komaj dveletno Martino Vrtačnikovo, posestnikovo hčerkico iz Čolniš pri Zagorju. Otrok se je doma igral i*n se je polil s kropom po vsem telesu. Njene opekline so zelo nevarne, morda celo usodne. — Jerše Marija, doma na Grajski planoti je doma padla, ker jd je spodrsnilo. Pri padcu se je poškodovala po telesu. — Pečnik Antonija je šla včeraj po Gregorčičevi ulici. Ker je bilo vreme malo mrzlo in so bile ceste in hodniki drsni, je Pečnikovi spodrsnilo, da je padla. Pri padcu si je zlomila nogo. Drugih večjih nesreč ni bilo in so imeli reševalci še dokaj miren dan in noč. Le nekaj prevozov je bilo. Tatovi na podstrešjih, v kinu, v avtomobilu in na kolesih Iz policijskega dnevnika je razvidno, kaj vse ljudem v teh dneh prav pride. Tatovi so se kar nekako »specializirali« na perilo. Zdi se, da so podstrešja še nekako najbolj varna, da tatov ne motijo pri njih delu. Iz podstrešja na Litijski cesti je tat odnesel več raznega moškega in ženskega perila. Škoda je precejšnja, saj znaša 1500 dinarjev. — Julko Hvastjo je pa kino predstava drago stala. Sedela je lepo v kinu. Zaverovana je bila v dogodke na platnu. Imela je v bližini človeka, ki ga film ni bogve kako zanimal. Imel je drugačne načrte. Spreten žepar je moral biti, da je Julki odnesel torbico, v kateri je imela 518 dinarjev. V drugo si bo Julka gotovo zapomnila, da je treba biti tudi v kinu previden. — Iz avtomobila, ki je stal na Litijski cesti pred gostilno Novak, je neki uzmovič odnesel dve odeji sive barve s tremi zelenimi črtami. Odeji sta bili vredni 280 dinarjev. — Nekaj aktovk je tudi izginilo. Lastniki so jih pustili na kolesih. Ko so se vrnili, pa ni bilo o aktovkah nobenega sledu. Ko je izginil sneg in so ceste zaradi milejšega vremena lepe, so spet prišli s svojimi konjiči na dan. Ceste so spet polne hitrih kolesarjev. Kolesa so naslonjena na zidove pred gostilnami in drugimi lokali. In kdo ne bi izrabil prilike za tatvino, če ne tatovi, ki so jim kolesa posebno pri srcu. Kolesarski strokovnjaki so hitro izrabili prilike in pričeli krasti kolesa. Ljubljanski policiji je bilo v nekaj dneh prijavljenih kar pet tatvin koles. »Kolesarji« so odpeljali 4 moška kolesa in eno Odhod naših vojakov na tekme v Cortino d*Ampezzo Ljubljana, 30. januarja. Danes ob 9.45 je naša vojaška smučarska ekipa odpotovala s tržaškim brzovlakom v Cortino d’Am-pezzo, kjer bo tekmovala v najostrejši konkurenci najboljših vojažkih ekip srednje in severne Evrope. Naše vojake-smučarje vodijo generalštabni poLkovnik in poveljnik II. planinskega polka Milenkovič Stojadin, generalštabni major Bjelajac Slavko in pehotni kapetan II. razreda Rupnik. — V tekmovalnem moštvu pa so: poročnik Švigelj Jože, narednik Brumec Martin, kaplar Knific Jože in redov Gmajnarie Miha iz Delnic, v rezervi pa poročnik Krajc Emil, narednik Jazbec Ladislav in redov Pogačnik Tone. Moštvo je pripravljal na težko tekmovanje naš znani smučar Franc Smolej. Z vojaki potuje tudi dr. Hubert Heim kot zdravnik, ki služi prav sedaj svoj kadrski rok. Tekmovalci v našem vojaškem moštvu so prav dobri, saj je Švigelj Jože že nekaj let najboljši smučar I. planinskega polka in tudi Kranjc Emil že sedem let vodi smučarske patrole II. planinskega polka. Prav dobra sta tudi naša znana smučarja Knific Jože in Pogačnik Tone od jeseniškega Bratstva. Tekmovalci so bili že od 14. decembra na Pokljuki, vendar pa niso mogli smučati, ker ni bilo snega. Tedaj so porabili čas le za telesno okrepitev. Ko je pa zapadel sneg, so pa dopoldne smučali in streljali, popoldne pa samo streljali, kajti streljanje je *aU> važno pri vojaških patrolnih tekih. Na postaji so se poslovili od naših vojako»-smučarjev funkcionarji Zimskošportne zveze in jim želeli mnogo uspeha. Mariborčani, ne odrecite prispevka za zimsko pomoč Maribor je bil eno prvih mest, ki je začelo po hudi zimi leta 1928-29, ko inu njena proračunska finančna sredstva niso več zadoščala, s sodelovanjem dobrodelnih in narodnih društev organizirati med meščani mesta akcijo za pomoč brezposelnim in siromašnim someščanom. Ustanovljen je bil tako imenovani odbor »Pomožne akcije«, ki je zbiral prispevke v gotovini in darove v naturalijah ter jih po socialnopolitičnem uradu mestne občine delil med najpotrebnejše. S temi prispevki, podporo banske uprave iz bednostnega fonda in največ z rednimi občinskimi proračunskimi sredstvi je občina začela izvajati javna dela, kjer je zaposlovala preko zime več sto delavcev, ki izgubijo na zimo zaradi končanja sezonskih del svoj zaslužek in s tem kruh za svoje družine. Mnoge je prehranjevala v svojih kuhinjah in jim nakazovala življenjske potrebščine. Letošnja zima pa je najkritičnejša, kar jih preživljamo. Potrebe revnih rastejo iz dneva v dan, draginja narašča in z njo pomanjkanje. Čedalje bolj se množi število brezposelnih in pomoči potrebnih. Dosedanjim prošnjam so se mariborski meščani sicer odzvali s primernim zneskom, ker so nekateri prispevali večja darila, toda število daro- valcev je za naše mesto premajhno. Dosti jih je še med nami, ki ne bi čutili škode in pomanjkanja s primetnim, pa četudi z najmanjšim darom. — V nabiralnem tednu od 31. dec. lanskega let« do 5. januarja letos, ki je bil odrejen istočasno za vso državo in ki ga je občina izvedla s sodelovanjem Slovenskih fantov, Sokola in skavtov, je bilo nabranih le 18.114 din. Odbor zimske pomoči za dravsko banovino je zaradi nezadostnega odziva in velike potrebe odredil ponovno teden zimske pomoči v času od vštevši 2. februarja do vključno 8. februarja tega leta. Mestna občina ponovno prosi vse meščane, naj se v teh dneh spomnijo s prispevki teh, ki so zaradi socialnih in gospodarskih pretresov zadnjega časa ostali brez sredstev in zaslužka in čijih otrokom primanjkuje kruha. Vse plemenite dosedanje darovalce prosi, da priskočijo na pomoč s ponovnimi prispevki. Vsa društva, združenja in ustanove naj izvršijo v tem tednu zbirko med svojimi člani. Po možnosti naj se v letošnjem letu nameravane prireditve vršijo ta teden v korist zimske pomoči. Denarni zneski naj se nakazujejo mestni blagajni, Slomškov trg 11, darila v naturalijah pa v smislu svoječasnega poziva socialno-političnemu uradu, Rotovški trg 9. Stvari, ki jih vsak dan vidimo Ljubljana, 23. januarja. Siromaštvo in pomanjkanje sta iznajdljivi včasih do bridkih resnic. Zadnje čase hodi po ljubljanskih javnih lokalih možakar srednjih let s komaj petletno deklico, o kateri trdi, da je njegova hči, drugi zopet vedo povedati drugače. Čim stopi v lokal, površno pozdravi ter odloži gornjo obleko, isto stori tudi z otrokom. Oba se tako pokažeta v nekakšnih akrobatskih oblekah od Bog ve kje. Začne izvajati z otrokom posamezne telovadne točke, prav za prav jih izvaja otrok ob njegovi pomoči, medtem ko sam ne pokaže najmanjše akrobacije. Pri tem otroka zvija, premetava, pre-kucuje na vse mogoče načine, deklica dela prave mučeniške obraze, ker očividno trpi pri tem pre-mikastenju. Predvajanje je kmalu končano, sam pa pobere najbližji pepelnik ter z njim pobira »vstopnino«. Ni pa možakar zadovoljen z dinarskim novcem, temveč zahteva mnogo več, češ da je brezposelni akrobat. In tako gre to mučenje — mogoče celo tujega otroka — iz lokala v lokal! Drugi, ki obiskuje lokale, je slepi vojni invalid, ki sicer nosi na cesti črna očala ia baje poseduje dobro idočo trafiko. Do sem je vse v_redu in ubogemu slepcu to privoščimo. Toda ženska, s katero ni v nobeni zakonski zvezi, takoj zname slepcu črna očala, čim stopita v lokal. In pokaže se grozno razdejani obraz od šrapnela ter grozni očesni votlini! Vsakemu gostu je mučno gledati to razdejanje na obrazu in takoj odrine slepcu svoj »obolus«. Ženska pa pri tem dobro živi in jo lahko čez dan vidiš na cesti elegantno oblečeno. Tretja, ki obiskuje lokale, je komaj 15 letna deklica, sicer le po letih, a po doživetju 50 letnica! Prodaja cvetlice in pri tem opazuje dvomljive goste. Kaj kmalu zgine in za njo slučajni gost, pač človek brez srca in morale! Deklica prodaja cvetlice, a proda tudi svoj nailepši cvet — svoie poštenje I Vsak se mora zgrozili, kako dandanes posamezniki izrabljajo otroke, invalide ter tudi — sami sebel Prebivalstvo Milana in Turina je z včerajšnjimi manifestacijami takoj odgovorilo na nagnusno obrekovanje nizkotnega ameriškega časnikarstva, ki je skušalo svetu povedati, da so se Milanci izneverili domovini. Te manifestacije tudi jasno govore italijanskim zaveznikom, da angleške spletke v Italiji nimajo nobenega učinka in da je ostalo prijateljstvo med Italijo in Nemčijo nedotaknjeno tudi v širokih ljudskih množicah, pravi agencija Stefani v daljšem poročilu. Italijanski tlsk_ je začel ostro napadati Združene države, češ da si hočejo prisvojiti otoke, ki leže blizu Evrope ter hočejo Evropo spraviti pod svoje gospodarsko in politično nadzorstvo. Vse to delajo Združene države pod pretvezo, da hočejo braniti demokracijo, pravi laški tisk. ^ \ n ,, -n* i ' „ . "v 4 -C; s v i ’ ^ ''■«'« V» 4 v V. ^ - \ >' 4" « ^ ^ * K *. ^ Jr mr \ v S -i * * četrt ure, »Čudno je, da nisem jaz nič zapazil ker sem moral samo nekaj trenutkov prc* oditi iz pekarne, ki je na oni strani ce*te' Bilo je to približno ob dveh.« Brigadir ga ljubeznivo pogleda: (Dalje sl«MT Štev. 24. >StšO VENSKI % DOM«,* dae^30.f jauuatja^lSttb^.. Stran 3. tu in ta O gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo je včeraj govoril nemški generalni konzul v Zagrebu, dr. Freund na sprejemu, ki je bil prirejen v hotelu »Esplanade« ob priliki, ko se v Zagrebu mudi podpredsednik »Mitteleuropaische Wirt-schaftstag« dr. llgaer in njegov poslovni ravnatelj dr. Dietrich. Dr. Ilgner pa je za njim v svojem govoru poudarjal obojestransko korist in povezanost gospodarskega življenja obeh držav. Govoril je o sodelovanju in prilagoditvi industrijskih in kmetijskih področij. »Namen nemškega gospodarstva ni samo plasiranje nemških industrijskih proizvodov v Jugoslaviji ter jugoslovanskih kmetijskih pridelkov in surovin v Nemčiji. Nemško gospodarstvo gre za tem, da bi 6e čimbolj povečala kmetijska proizvodnja v Jugoslaviji, s čemer bi 6e dvignila tudi življenjska raven, da bi potem imela svoje koristi tudi nemška industrija. Govornik je tudi napovedal, da bo odšlo z dovoljenjem hrvaškega bana dr. Šu-bašiča nekaj hrvaških kmečkih sinov v Nemčijo, kjer 6e bodo seznanili z najsodobnejšimi metodami nemškega poljedelstva.« Pokojnine in invalidske podpore sme zvišati Glavna bratovska 6kladnica z dovoljenjem Rudarskega ravnateljstva v Zagrebu, in sicer tako, da sme draginjska doklada na svoječasno odmerjene pokojnine in invalidnine znašati skupno z že prej dovoljenim povišanjem pri staroupokojencih 30%, pri novih upokojencih in invalidih pa 25%. Isto se je zgodilo že nekoliko prej tudi v 'Sarajevu. Draginjska doklada velja od 1. januarja t. 1., izplačali pa jo bodo rudarskim upokojencem in invalidom, kakor hitro bo Glavna bratovska skladnica naredila obračun zvišanja doklad. Silni snežni viharji so divjali včeraj na liški progi, zlasti pri Vrh o vin a h ob Plitvičkih jezerih, kjer še vedno sneži. Pri Virovitici pa ee je pripetila celo železniška nesreča, ki pa se je še dosti 6rečno končala, čeprav bi lahko imela hude posledice. Tam je skoči! s tira tovorni vlak in se je nekaj vagonov prevrnilo. Vlaki so zaradi tega imeli daljše zamude. Nad 5 milijonov kg različnih malih rib so vjeli letos poleti ribiči na našem Jadranu. Statistični podatki pravijo, da so ribiči letos poleti ujeli samo sardel 4,()95.585 kg, dalje 478.270 kg skuš 122.440 kg lokard, 2226.400 kg brgljunov, 139.7(0 takoimenovanih šnjur. V svežem stanju so letos ribiči prodali 2,509.420 kg rib, predelanih /. oljem, nasoljenih in na druge načine pripravljenih pa 2,753.060 kg. Odlok o omejitvi porabe živil v banovini Hrvat-ski je izšel te dni v hrvatskih »Narodnih novinah«. Za vse prebivalstvo so s tem uvedene posebne legitimacije, na podlagi katerih bodo ljudje lahko dobili posebne kupone za racionirana živila. Potrošniške legitimacije se smejo uvesti tudi po drugih hrvatskih občinah, ne samo po mestih, to pa samo z dovoljenjem preskrbovalnega banovinskega urada. Izdane bodo na ime poglavarja družine, vanje pa bo treba vpisati vse družinske člane in služinčad. Prav tako bodo takšne legitimacije dobili tudi gostilničarji, slaščičarnarji, internati, bolnišnice, javne kuhinje in podobno. Veljale bodo leto dni, Z banskim odlokom pa je omejena poraba naslednjih živil: pšenice, rži, ječmena, koruze, dalje moke iz teh vrst žita, testenine, jedilno olje, mast, sol, sladkor, kava, pralno milo in petrolej. Določena je končnoveljavna odkupna cena lanskoletne sladkorne pese za področje sladkorne .tovarne v Osijeku ter tovarn na Čukarici in v Belju. Pridelovalci, ki prodajajo sladkorno peso tovarni v Osijeku, bodo odslej dobivali za 100 kg sladkorne pese po 34.43 din, tovarna sladkorja na Čukarici bo metrski stot pese plačevala po 35.52, tovarna na Belju pa samo po 33.65 din. Tako je določil oddelek za upravo državnih posestev v linančnem ministrstvu. Nov kredit za javna dela v znesku 7,377.000 dinarjev je odobrila banska izpostava v Splitu. Za graditev mostov in cest je odobrenih od tega 5 milijonov 534,000 din, za razna arhitektonska dela 2,379.000, za vodnotehnične naprave pa 1,464.000 dinarjev. Ogromno cerkev sv. Save, ki jo že dalj časa grade na Vračarju v Belgradu, in ki pri njej dela še nekaj let ne bodo končana, si je te dni ogledal gradbeni minister Danilo Vulovič. Pri ogledovanju teh del te nenavadno mogočne stavbe je minister dejal, da bo letos gradbeno ministrstvo podelilo odboru za zgraditev »Svetosavskega hrama« pol milijona din podpore, še poleg dveh milijonov din, ki jih je isto ministrstvo podelilo v ta namen že prej. Švicarska vlada je najela nekaj naših ladij in sicer pri splitski paroplovni družbi »Grgič«, ki je z njo sklenila tozadevno pogodbo. Ladje omenjene splitske družbe bodo prevažale za švico žito in druge življenjske potrebščine iz prekomorskih držav. Včeraj je že nastopila svojo novo službo naša ladja »Talas«, napovedujejo pa, da jo bo v najkrajšem času tudi ladja »Vihor«, ki pripada isti paroplovni družbi. Maksimiranje cen modri galici zahteva Zadružna Matica v Splitu. Poslala je že na pristojno mesto v Zagreb vlogo, v kateri dokazuje upravičenost te svoje zahteve. Modre galice vinogradniki v Splitu in okolici mnogo potrebujejo in so nekateri navijalci cen tudi tu začeli s svojim poslom. Modra galica se je že zdaj tako podražila, da se resno boje, da si je mnogi vinogradniki ne bodo mogli kttpiti niti toliko, kolikor je najnujneje potrebujejo. Zanje se je torej morala zavzeti Zadružna Matica, obenem pa je bansko oblast tudi prosila, naj ukine carino na žveplo, ki ga tamkajšnji vinogradniki uvažajo v velikih količinah od drugod. S tatovi in dragimi podobnimi tiči se menda mesto Karlovec med vsemi drugimi našimi mesti lahko postavi. Letos pa je na tem polju dosegel še prav posebno presenetljiv rekord. Dozdaj se nobeno leto niso ujeli toliko te vrste tičev kot lani. Številka za leto 1939 je razmeroma še kar precej nizka, saj so tedaj policijske oblasti v Karlovcu imele opravka le s 120 takšnimi nepridipravi. Lani pa je njih število poskočilo kar na 940, Največ je med njimi tatov, kar 289. Karlovec, ki slovi kot po živahnih živinskih kupčijah, je za takšne posle tudi dokaj pripravno mesto. To so dostikrat povedali tudi že slovenski mesarji, ki so hodili kupovat živino v Karlovec. Posebnega junaka, ki se je spravil nad živo volkuljo, imajo v vasi Rudopolje pri Andrijevici. Ime mu je Rade Radevovič. Zadnjič je opazil, kako se je volkulja lotila njegove krave, Stekel je tja in zverino odpodil proti reki Limu. Volkulja je pred njim skočila v vodo, Rade pa za njo, ker je bil prepričan, da ji bo v vodi lažje kos. In res. Posrečilo se mu je, da je zverino zgrabil za vrat in jo, močan in korajžen, kakor Rado je, privlekel iz vode na suho. Poklical je brž sosede, da so mu prinesli vrv, Žival je močno zvezal, da mu ne bi ušla, potem pa jo jc prinesel v Andrijevico, da bi dobil na okrajnem načelstvu kakšno nagrado za to. Če jo je res dobil, ni znano, brez nič pa gotovo ni bilo, saj jc Rade res korajžen, kakor ne kmalu kdo Zanimive številke mariborskih mestnih podjetij Poraba električnega toka je nazadovala, mestni avtobusni promet pa napredoval Vremensko poročilo Maribor, 30. januarja. Mestna podjetja v Mariboru so izdala zanimivo statistiko o svojem delu v pretečenem letu. Iz te statistike prinašamo podatke za dve največji mestni podjetji — elektriško podjetje in avtobusni promet. Številke o potrošnji električnega toka v lanskem letu pripovedujejo, da je mariborska tekstilna industrija, ta največja odjemalka mestnega elektriškega podjetja, v hudi krizi. Poraba toka je namreč v lanskem letu v Mari-l>ont v primeri s predlanskim letom močno nazadovala, gre pa to nazadovanje v prvi vrsti na račun zmanjšanega obratovanja v tekstilnih tovarnah. Lansko leto je Maribor potrošil 20,872.925 kw ur električnega toka — to je za 2,483.210 kw ur manj toka, kakor lela 1939, zato pa je na-rastla poraba svetilnega toka za 43.311 kw ur več, kakor 1. 1939. Mestna podjetja so tedaj za električni tok v preteklem letu kasirala dosti manj, kakor prejšnja lela, ko je industrija obra- tovala v polnem obsegu. Zaenkrat še nič ne kaže, da bi se obratovanje industrije v letošnjem letu povečalo in imajo zaradi tega MP tudi malo upanja, da bi se poraba električnega toka v letošnjem letu dvignila na višino prejšnjih let Statistika avtobusnega prometa pove, da so mestni avtobusi lansko leto prevozili 6885.796 km — to je doslej največ, odkar obratuje mestno avtobusno podjetje v Mariboru, ki je eno največjih v državi. Potnikov je potovalo z avtobusi 1,569.570. Zvišanje števila prevoženih kilometrov odpade predvsem na obe novi avtobusni progi Maribor—Murska Sobota in Maribor—Ptuj. V letošnjem letu se nam v avtobusnem prometu obeta novost, da bodo dobili tudi podeželski avtobusi sprevodnike. To bo neke vrste poskus, ki pa bo stalno upeljan, če se obnese. Na ta način 1)0 potekalo obratovanje še v večjem redu ter bodo izostale zamude, ki se zlasti v zimskem času kaj rade pojavljajo. Bioke - zibelka jadralnega letalstva Nekdaj so naši jadralci spali pod šotori in kuhali na prostem Ljubljana, 29. januarja. Snoči je priredil ljubljanski oblastni odbor Aerokluba v dvorani Delavske zbornice predavanje o jadralnem letalstvu. Škoda, da je bila propaganda za to predavanje dokaj šibka, saj bi skrbno sestavljeno predavanje in res izbrani barvni diapozitivi zaslužili, da si jih ogleda čimveč občinstva. Posebne pozornosti so bili vredni vsekakor izredno lepi barvni posnetki. Predavatelja, predsednika krajevnega odbora Aerokluba v Trbovljah, g. Jura Paumgartna je predstavil predsednik oblastnega odbora načelnik dr. Filip Orel, ki je poudaril, kako važno je za vsakogar, da pozna letalstvo, kako važno je v mirnem, še bolj pa v vojnem času. Predavatelj je navzoče seznanil uvodoma z osnovnimi pojmi barvne fotografije, ki mu je omogočila z dokaj enostavnimi sredstvi — z »Leico< in Roguljevimi filtri — serijo zelo lepih posnetkov, uvodoma splošno barvnih motivov, kasneje pa izbranih in poučnih posnetkov iz jadralnega letalstva. Priznati pa je treba, da ima predavatelj tudi dobro oko in roko. Mogoče je precej vplival na njegov fotoamaterski razvoj ljubljanski Fotoklub, ki ga tudi šteje med svoje člane. Iz včerajšnjega predavanja posnemamo naslednje misli: Središče slovenskega jadralnega letalstva so Bloke, ki leže 50 km od Ljubljane na cesti proti Sušaku. Tu so hribčki in cvetoči travniki, na katerih vse poletje živi naša mladina, naši bodoči letalci. Okolica je kmetijska. Na Blokah je postavljen dom Aerokluba, namenjen našim jadralcem. Nekdaj so naši jadralci spali kar pod šotori in kuhali na prostem. Danes je to že drugače. Dom je sodobno urejen. Spalnice so prostorne in zračne. Upravitelj doma je znani jadralec Stane Raznožnik. Življenje v domu je strogo. Letalska lopa je pet korakov od doma. Zjutraj vse vrvi v lopi. Vsi sc pripravljajo na let. Letalci so razdeljeni na skupine. Kmetje so se jadralcev že navadili, vse neugodnosti se po mirni poti urede. Najbolj delavni so oni, ki spadajo v skupino »A«. Uče se v drsenju. Kako so šle letos kože v denar Kakor je že znano, je bila dne 27. in 28. t. m. v Ljubljani 31. dražba kožuhovine. Dražba kožuhovine je bila, kakor vsako leto, na Ljubljanskem velesejmu. Letošnja kakovost krzna je bila za nekaj slabša od one lanskega leta. Kljub temu, da je bilo mnogo kupcev, zanimanje ni bilo bogve kako veliko, to pa zaradi tega, ker je izvoz kožuhovine v druge države otežkočen. Tudi inozemskih kupcev je bilo precej manj kakor druga leta. Veliko pa je bilo letos zanimanje jugoslovanskih krznarjev. Na dražbi je bilo tudi nad 300 srebrnih in čez 100 modrih lisic, vzgojenih na domačih farmah. Do večjih kupčij pa ni prišlo, ker se lastniki farm niso mogli zediniti s kupci zaradi cen. Blago domačih farm je bilo že prav dobro, z leti pa bo poslalo prav gotovo odlično. Na dražbi so prodali skoraj vso razpoložljivo kožuhovino, razen srebrnih in modrih lisic. Znatno je poskočila cena za divje zimske zajce, jazbece, pižmovke, pa tudi za domače zajce. Dosežene cene za prvovrstno krzno so naslednje (v oklepajih lanske cene na dražbi 22. januarja 1940): lisice 180 do 220 (120 do 180), lisice, posebni komadi do 305, kune zlatice 1400 do 1600 (1300 do 1700), kune zlatice, posebni kosi do 1830, kune belice 750 do 760 (7-50 do 900), kune belice, posebni kosi do 1060, dihurji 150 do 180 (110 do 140), vidre 600 do 1000 (500 irlo 600), zimski 15 (10), letne srne 27 (26), zimske srne 16, jazbeci 130 (75), divje mačke 50 (44), pižmovke 88 (40), veverice 14 (14), rjave podlasice 7 (3), bele podlasice 35 (35), domače mačke 10 do 40 (10), domači zajci 3 do 6 (3), polhi 3, krti 1 in pol dinarja. — Prihodnjo dražbo krzna bo priredila spet »Divja koža« in bo dne 10. marca 1914 na Ljubljanskem velesejmu. Odbor za zimsko pomoč v Laškem Vljudno vabimo vse občinstvo mesta Laškega in okolice brez razlike na pripadnost in stan na akademijo s plesom, ki bo v nedeljo, dne 2. febr., ob 4 popoldne v prostorih Radio-Therme v Laškem. Akademija bo obsegala vrsto orkestralnih, solo-pevskih in soloiustrumentalnih točk, pri katerih bodo sodelovali domači umetniki. Po akademiji bo ples ob zvokih plesnega orkestra. Cisti dobiček je namenjen akciji za podporo najrevnejših slojev v občini Laško. Vstopnine ni! Težki časi, ki niso prizanesli mnogim revnim družinam, narekujejo, da se te socialne akademije udeležite v čim večjem številu ter tako pripomorete do uresničenja pregovora: »Odpri srce, odpri roke, sirotam olajšuj gorje!« Prosimo udeležbe 1 — Odbor. Nabava drv za mariborsko garnizijo Intendantura štaba dravske divizijske oblasti bo dne 3. februarja t. 1. nakupila večje količine drv vseh vrst. Pogoji so razvidni v mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Manjše količine (izpod 100 kub. metrov) pa kupuje neposredno tudi od kmetov garnizijska uprava v Mariboru po dnevnih cenah. Pripominjamo, da se smatra vsak dobavitelj drv, ki se obveže nabaviti preko 100 kub. metrov, za vojnega dobavitelja in je v tem primeru oproščen orožnih vaj, dokler ne izvrši celotne dobave. Vsi pogoji so prav lako razvidni na mestnem uradu v Mariboru. (Ves potek starta je bil lepo predstavljen na slikah.) Letalo se dvigne s pomočjo dvojne gumijaste vrvi. Prva stopnja letenja je drsenje, potem pa slede skoki, to so leti, ki trajajo do 10 sekund. Jadralno letalstvo, to je jadranje, temelji na izkoriščanju vetra in raznih zračnih tokov, ki jih je pač treba znati pravilno uporabljati. Vsak pilot mora začeti z gugalnico, na kateri se vadi »pari-ranjac. To je vaja, pri kateri mora pilot obdržati letalo v pravilni legi, pa čeprav piha močan veter in letalo premetava. Letalo je enokrilnik. Pilotov sedež je spredaj, tik pod krilom, dno letala pa tvori smučka, na kateri drsi letalo pri vzletu ali pri pristanku. Letalec je dvakrat privezan k trupu, kajti že v začetku je važno, da krmar čuti s svojim letalom. Krila šolskega letala so široka 10 do 12 m. Rep letala sestavljata smerno in višinsko krmilo, pod njima pa je posebna naprava, s katero je pričvrščeno letalo na oporo, preden je pripravljeno na vzlet. Ko se letalec po letu spusti na polje, mora ostati tako dolgo pri letalu, da pride posadka. Če se proti temu pregreši, mora takoj zapustiti dom jadralcev. Pri letanju je treba biti pač sila previden. Če take previdnosti ni, je nesreča tu. (Nazorne slike so pokazale tudi razbita letala.) V domu jadralcev so tudi dobro opremljene delavnice in jadralci morajo sami popraviti, kar so pokvarili. Življenje na Blokah je lepo in ga človek težko pozabi. Vsak začetnik si želi, da bi prestal začetne težave. Vsak si želi, da bi čimprej postal letalec-jadralec, da bi čimprej vzletel pod nebo, kakor zleti svobodni ptič. športne vesti »štanglov spominski smuk« SSK Maraton v Mariboru priredi v nedeljo, dne 2. februarja t. 1. »Štanglov spominski smuk< od Ruške koče do Ruš. Tekmuje se za pokal našega lista, čigar neumorni urednik je bil pokojni Zdravko Štangl. »Štanglov spominski smuke od Ruške koče do Ruš združi vsako leto najboljše smučarske tekmovalce na naši severni meji. Prenekaterim tekmovalcem in organizatorjem tega spominskega smuka je naš pokojni Zdravko še v živem spominu kot idealen tovariš, sijajen smučar in neumoren delavec. Tako kakor prejšnja leta bo tudi letos borba za naš pokal izredno ostra. Prireditelj SK Maraton iz Maribora je že dobil številne prijave od naših najboljših smučarjev. Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v SZSZ. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih SZSZ — vsak tekmovalec na svojo odgovornost. Ob 9 bo sv. maša za pok. Štan-gla pri Sv. Arehu na Pohorju, tako po maši žrebanje, ob 10 pa start pri Ruški koči s ciljem v Rušah. Prvak prejme prehodni pokal in diplomo, drugi in tretji prejmeta diplomi. Pokal brani sedaj Knific Jože, član Železničarja iz Maribora. Pokal preide v trajno last onega, ki si ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledlrih. Razdelitev nagrad bo po končani tekmi v kolodvorski restavraciji v Rušah. Prijave je treba poslati najkasneje do 1. februarja t. 1. do 12 s prijavnino 5 din za tekmovalca na naslov: SSK Maraton, Maribor. Koroška cesta 26-11. Zlet slovenskih smučarjev v Celju od 7. do 9. februarja Ker je bila Slovenska zimsko športna zveza zaradi neugodnih snežnih razmer prisiljena vse prireditve v Celju odgodili na nedoločen čas, odnosno počakati ugodnejših snežnih prilik, sporoča, da bo »I. izlet slovenskih smučarjeve v Celju v dneh od 7.-9. februarja 1941., v istem obsegu in i istim programom, kakor je bil razpisan. Vso vozne olajšave za udeležence in ugodnosti za tekmovalce ostanejo iste. Klubi, ki so prijave svojih tekmovalcev že poslali, naj javijo eventuelne spremembe. Kdor prijav še ni poslal, naj to izvrši čim preje. Doslej je prijavljenih že nad 500 tekmovalcev in pričakujemo, da se bo to število dvignilo nad 700. Opozarjamo, da si mora vsak udeleženec nabaviti izletni znak. Obenem sporočamo, da se morajo vse prireditve, ki so bile po zimskošportnem koledarju določene za 8. in 9. februar, preložiti na prihodnjo nedeljo t. j. 14. ali 15- februarja, ker morajo biti dnevi od 7. do 9. februarja prosti vseh drugih prireditev. Državno prvenstvo v hokeju V soboto in nedeljo bodo v Ljubljani na drsališču SK Ilirije pod Cekinovim gradom tri tekme v hokeju na ledu. Te tekme nam bodo : dale novega državnega krvaka v hokeju na ledu. Dosedaj brani ta ponosni naslov SK Ilirija, ki je doslej vsako leto brez večjega in vidnejšega napora z lahkoto premagala vse svoje nasprotnike. Letos bo pa konkurenca treh najboljših klubov v hokeju na ledu v Jucoslavi ji In sicer SK Pa-lič iz Sul>otice, kot najboljši klub v Srbiji, nato Varaždinski športni klub kot najboljši hrvatski ktut) ter končno naša Ilirija. Borba za naslov državnega prvaka v hokeju na ledu bo letos neprimerno večja kakor je bila prejšnja lela. Upamo, da bo tudi letos SK Ilirija kot zaenkrat še gotovo najboljši klub v hokeju na ledu premagala vse svoje nasprotnike. Kraj Barometer-sko stanje i empe-ratur t. v O X C > > **- cc iS T3 C "a C c s — IJ Veter Pada- vine a ® « • Ljubljana / 711 -2-0 60 it 10 SE, 0.2 sneg Maribor <71*1 -7-4 -10.1 90 10 0 — — Zagreb 767-8 1-0 -5-0 9u 10 SWs — —■ Belgrad /68-4 -60 -8-0 70 10 we — —■ Sarajevo 766-3 4-0 -4-0 90 10 0 — — Vis 7623 5-0 4-0 90 10 SE, — —* Split 762-3 11-0 6-0 70 8 NE, — — Kumbor 763-C 15-0 8-0 00 6 NE, — — Žirje 764-L 9-0 3-0 80 10 E, — i— Dubrovnili 762-0 12-0 7-0 50 10 NE, — — Vremenska napoved: Delno oblačno in mrzlo vreme, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Najnižja temperatura na letališču je —6 stopinj Celzija Koledar Danes, čefrtek, 30 januarja: Martina, d. Petek, 31. januarja: Jan. Boška Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakareič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Ob 40 letnici Verdijeve smrti bomo v Ljubljani slišali njegov slavni Requiem, ki ga bo v ponedeljek 3. februarja ob 20 v unionski dvorani izvajal pevski zbor Glasbejie Matico z Ljuhljansko filharmonijo ter odličnimi solisti go. Zlato Gjungjenac, go. Franjo Golob, g. Jožetom Gostičem in g. Julijem Betettom pod vodstvom dirigenta g. Mirka Polica na žalnem koncertu mesta Ljubljane^ v spomin častnega meščana dr. Antona Korošca. Ker je ta prvovrstna glasbena prireditev gotovo glavna prireditev tedna za zimsko pomoč in je ves čisti dohodek namenjen ljubljanskim revežem za zimsko pomoč, da tako združuje toliko em-jenic, ki govore za obisk, bo koncert gotovo razprodan. Besedilo s prevodom in razlago Requiema ter vstopnic se v predprodaji dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. »Družba sv. Rafaelam se je z današnjim dnem preselila iz Tyrševe ceste št. 31-1. na Cankarjevo nabrežje št. 1-1. pri tromostovju (vogalna hisa Stritarjeve ulice). Telefonska številka ostane ista 35-01. Predavanje Pedagoškega društva. V soboto, 1. februarja bo predaval g. dr. Milan Perušek o temi: »Šport, zdravje, mladina«. Predavatelj bo razpravljal o predmetu z zdravniškega vidika. Vsi, ki se zanimajo za aktualno predavanje, vabljeni. Predavanje se bo vršilo ob 18 v dvorani Mineralošk. inštituta na univerzi. Vstopnine ni. Nabiranje *a zimsko pomoč. V ponedeljek in torek, dne 3. in 4. februarja bo v Ljubljani nabiralna akcija s posebnimi odkupnimi listki za »Zimsko pomoč«. Pri tej nabiralni akciji sodeluje nameščenstvo banovine, finančne direkcije, železniške direkcije, mestne občine, ženske in karitativna društva, Rdeči križ, akademiki in akajjeim-earke ter moštvo policijske straže. se nabiralke in nabiralce vabimo, da se udeleže posebnega skupnega sestanka v svrho podrobnega razgovora in navodil za izvedbo nabiralne akcije, ki bo v petek, dne 31. januarja ob 5 popoldne v dvorani Mestnega doma (Šentjakobski oder). Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, 30. jan.: Ugrabljene Sabinke. Red Četrtek. Petek, 31. jan.: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 1. febr.: Šesto nadstropje. Premiera. Red premierski. ... ,. . Nedelja, 2. febr.: Ob 15 Sneguljčica. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 20 Othello. izv. Opera. — Začetek ob 20. Četrtek, 30. jan.: Hlapec Jernej. Red A. Petek, 31. jan.: Ob 15 Fidelio. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Alfred Gehri: »Šesto nadstropje*. S pričujočim delom je uvrstila Drama v svoj spored igro, ki se je uveljavila z nenavadnim uspehom na raznih evropskih odrih. Igrali so jo tudi lansko leto v Belgradu z velikim uspehom. Dejanje slika prebivalce v šestem nadstropju panskega penziona, povezanost teh ljudi in razne vesele m žalostne prizore iz njihovega življenja. 1 renuera bo v soboto za Red premierski. Abonente reda A opozarjamo, da imajo drevi v Operi za svoj abonma predstavo Bravničarjeve opere množice »Hlapec Jernej*. Naslovno partijo bo pel Fr. Lupša. Dve sijajno zasnovani moški vlogi dajeta njunima nosilcema priliko, da razvijeta vse registre komike v SchSnthanovi veseloigri »Ugrabljene Sabinke*. To sta vlogi gledališkega ravnatelja Stri-zeja in profesorja Golviča. Igrata ju Cesar i» Gregorin. Tudi njuni soigralci imajo od avtorja odmerjen odgovarjajoč delež, ki jim omogoča, da ustvarijo posrečene like. Mariborsko gledališče Četrtek, 30. januarja, ob 20: »Lepa Vida-. Zadnjič. Znižane cene. Petek, 31. januarja: zaprto. Sobota, 1. februarja, ob 20: »Sumljiva oseba«. Premiera. Dve zanimivi gostovanji v mariborskem gledališču se bosta vršili v kratkem. Ker sla prvič tako lepo uspela Moharjeva in Pilato e svojim plesnim večerom, ga bosta ponovila še enkrat ter dodala še eno zelo efektno točko. Ta tudi ob priliki gostovanja zagrebških umetnikov zelo simpatično sprejeta komedija »Ljubim Te«, se uprizori še enkrat; tokrat v Interpretaciji odličnih ljubljanskih umetnikov Vido Juvanove in Slavku Jana, ki sta s tem delom tudi v Ljubljani d >?,r ;■ i zelo velik uspeh. Vlomilec v kapucinskem samostanu Mauko Slavko, 21 letni delavec iz Studenic, je prišel pred sodnike zaradi vloma v kapucinski sa-j mo«tan v Ptuju. Tam je vdrl dne 17. oktobra lanskega leta v zaklenjeno »obo, v kateri je stanoval Andrej Magdalenič. Odnesel mu je dve moški obleki, telovnik, klobuk, čevlje, srebrno uro, denarnico z I gotovino itd.'ter povsroJil več 1000 din žkode. Svoje stare cape je pustil kar v sobi ter se od nog do glave preoblekel. Nato je t ostalim plenom odšel v Maribor ga pod roko poceni prodal ter denar ea-pravil. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora. Rodovitna zemlfa - Plodni svet je mogoče dobiti tudi s Tedaj, ko prebivalstvo še ni bilo tako gosto .naseljeno, kot je dane«, se tudi ni v tolikšni meri pojavljala potreba po pridobitvi novega ozemlja edino zaradi večje možnosti prehrane Stari narodi so sicer tudi osvajali nove pokrajine, toda ne toliko £ato, da bi se laije preživljali na novem »življenjskem prodoru«, pač pa le bolj zaradi trenutnega plena in bogastva, ki ga prejšnja njihova domovina ni imela. Toda nova zemlja 6e ne pridobiva samo na ta način, da vojska udari na soseda in se polasti njegove dežele, pač pa jo je možno pridobiti tudi v mejah lastne države same. Treba pa je zgrabiti seveda ne za meč, pač pa za lopato in kramp. Odkar je prišlo pravo spoznanje, da je poljedelstvo tisti vir, ki edini more prinesti ljudem potrebnega kruha, so pri raznih narodih začeli posvečati veliko skrb tudi vprašanju, kako pridobiti čim-več rodovitne zemlje, in sicer ne z vojsko, pač pa na miren način, s poštenim in pridnim delom. Posebno danes, ko je vprašanje prehrane tako važna stvar so začeli po svetu misliti na pridobivanje novega rodovitnega zemljišča tudi doma, da bi na ta način lahko povečali pridelek. Čimveč bi pridelali, tem lažje bi bilo potem tudi s prehrano in ne bi bilo treba živila drago plačevati drugod. Da so temu vprašanju že zgodaj tudi v Nemčiji posvetili veliko pozornost, naj dokažejo naslednji uradni podatki, ki jih je izdalo nemško ministrstvo za prehrano in poljedelstvo, in ki se nanašajo na zboljšanje in razširitev zemljišč v letih 1937—1938. Po teh podatkih je bilo v gorskih predelih uravnanih 172.4 km potov in hudournikov, ki so prej ob času poplav vselej prizadejali na posevkih veliko škodo, poleg tega pa še na debelo odnašali plodno zemljo. S tem, da so Nemci zgradili primerne nasipe, so pridobili 91.3 milij. kub. metrov tako imenovanega »zaprtega« prostora, kd ga uporabljajo za namakanje, za zaloge pitne vode in za pridobivanje električnega toka. Tudi z izsuševanjem 60 pridobili novih 185.000 ha zemlje za obdelovanje. 3558 km rek so regulirali in tako pridobili 100.000 hektarjev plodne zemlje, kjer se ni treba več bati kakšnih povodnji. Dela pa niso stala dosti, kajti opravili 60 jth tisti, ki imajo dolžnost do obveznega dela. Vsa ta dela so stala le 245 milij. mark. Za obdelovanje neplodnega zemljišča in za namakanje so potem izdali še nadaljnjih 27 milij. mark. Mnogo nove zemlje oa so pridobili tudi ob morski obali, nič manj ko 1864 ha. 54.778 ha nižinske zemlje so zavarovali pred poplavami na ta način, da so zgradili nasipe ob morju. Od leta 1933 dalje so v Nemčiji pridobili skupno 632.000 ha plodne zemlje, vsak hektar pa jih je stal 1400 mark. Vsega tovrstnega dela pa tudi v Nemčiji še ni60 opravili. Čaka še vedno 4.6 milij. ha livad in 4 milij. ha polja na izsušitev. Ča Inozemstvo 25 din *«* 8amo ponedoljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev polletno 26 dinarjev celoletno 60 dinarjev. Ureduiitvet Kopitarjem ulita 6/111 ~ Uprava: Kopitarjeva alica 8, Ljubljana ~ Teielon 10-01 da 4(K» ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ploj. Jesenlee, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.