OB JUBILEJIH - 146 NOVIH ČLANOV ZK Slavnostna seja občinske konference ZK Osrednja prireditev ob letošnjih jubilejih, ki je bila 20. ®»ja v veliki dvorani kina Vič, je predstavljala pravzaprav Prispevek viških komunistov k proslavljanju 40-letnice ustanovitve KPS, 40-lelnice prihoda tovariša Tita na čelo P Jugoslavije in njegovega 85. rojstnega dne. Hkrati pa 1« bila pomemben, deloven in praktičen izraz aktivnosti vseh komunistov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki je n*^s*M^nje izpričevala tudi krepitev Zveze komunistov v °Wini. Na slovesnosti so sprejeli 146 mladih članov, ki so s svojim vstopom v vrste Zveze komunistov potrdili svoi° Pripravljenost in trdno voljo, da si bodo z vsemi riovnimi ljudmi prizadevali za napredek in uresničitev Programskih in kongresnih ciljev ZKJ. VeM komunistov v občini trajno uresničuje začrtano J®* ^ glede njene notranje krepitve, kar se kaže tudi ' repitvi in povečevanju svojih vrst. Tako je bila še pred 1*11 *.e^’ *t0 50 se v ljubljanskih občinah ponovno formi- občinski komiteji ZKS, Zveza komunistov številčno in rganizacijsko mnogo šibkejša kot danes. V krajevnih •upnostih in delovnih organizacijah, ki jih je v občini 2ks vse8a skupaj le 43 osnovnih organizacij • Potrebni so bili precejšnji napori komunistov, da se oh#.*v**° ,eb organizacij do danes potrojilo, saj je danes v »rj-anizanj oo oanes poiropio, saj je uanes ' »I 126 osnovnih organizacij ZK. Pred petimi leti j< jj “Povezanih le približno 1500 komunistov, danes pt «. "banska organizacija Zveze komunistov 2.583 “■'»■■»»a orgamzaaja /.veze Komunistov z.anj ov. Vsako let j se je članstvo povečevalo za približno l,,** “rklotkov, pretežno mladih tovarišev in tovarišic, 01« je danes tudi struktura članstva mnogo ugodnejša. To pa nas vsekakor obvezuje tudi vnaprej. Obvezuje, da bomo pri tem še posebej skrbno in vztrajno skrbeli, da bo v naše vrste stopilo čimveč delavcev iz neposredne proizvodnje, tako da bo tudi ustreznejša socialna struktura v kar največji meri zagotavljala tesno povezanost z delavskim razredom in bo njena politika tudi vnaprej veren in trden odraz interesov delovnih ljudi. Prav v tem je bila življenjska moč revolucionarne in progresivne Komunistične partije Jugoslavije. Vsi skupaj smo dolžni pred slehernim delovnim človekom ta njen ugled, avtoriteto in zaupanje, ki ga je partija uživala in si ga je v vseh 40 letih svojega razvoja tudi priborila, čuvati in vedno ter povsod na vsakem koraku tudi zagotavljati. Leto 1937 je vsekakor tudi mejnik za celotno KP Jugoslavije, mejnik, ko je na njeno čelo stopil tovariš Tito. Jasno je formuliral politično smer, ki do takrat ni bila enotna in je pogostokrat vnašala zmedo v vrste komunistov. Tito je njeno nadaljnjo pot preokrenil. Jasna in še vedno živo nam je v očeh njegova opredelitev, da mora partija jmstati politična gibalna sila napredne socialne, demokratične, kulturne in druge akcije množic na vseh področ^h. Razvoj Komunistične partije Jugoslavije je to nedvomno jMrirdil, dokazal v. najtežjih trenutkih zgodovine jugoslovanskih narodov, v trenutkih povojne izgradnje, v času, ko uresničujemo v vseh delovnih sredinah zakon o združenem delu, svoje srednjeročne programe, naš jutrišnji dan. ^ "ostne seje občinske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik so se poleg članov udeležili tudi predvojni »ih n,sl’’ sekretarji osnovnih organizacij, narodni heroji in revolucionarji, predstavniki družbenopolitič-0r8anizacij mesta in občine. Gost na seji je bil tudi član sveta federacije Franc Leskošek-Luka. »Današnja slovesnost in vse številne jubilejne proslave,o katerih smo spregovorili, niso le priložnosten pogled na preteklost in dragoceno pričevanje našega herojskega in revolucionarnega narodnoosvobodilnega boja. To je opomin, da moramo težko priborjeno svobodo in dragocene desežke povojne graditve z vsem ognjem čuvati kot punčico svojega očesa. Ne nazadnje smo to dolžni milijon sedemstotisočim žrtvam druge svetovne vojne v Jugoslaviji, to smo dolžni mlademu rodu, ki prihaja za nami.« (sekretar OK ZKS Darko Perovšek na slovesni seji) v avi*Sl01?!’ki ie sicer geslo letošnje akcije časopisa Komunist, je bila prav na dan slavnostne seje OK Razstavo je odprl in ob tem podal kratek zgodovinski razvoj tovrstne literature pri nas ter poudaril njen 1 °^tnske skupščine odprta razstava marksistične literature. pomen dr. Božidar Debeljak. OBVESTILO BRALCEM • OBVESTILO BRALCEM • OBVESTILO BRALCEM • OBVESTILO BRALCEM • OBVESTILO N#še^vo Naše komune se je odločilo organizirati distribucijo organizirani distribuciji pa se je dogajalo, da so predvsem v mnogih 0n,unc po mestnih krajevnih skupnostih prek raznašalcev. individualnih hišah dobili več izvodov, kolikor je dejansko število Ijeno S,e mno8' prejeli zadnjo številko našega glasila nenaslov- gospodinjstev in ponekod manj. Zato vljudno naprošamo vse v občin 0tn ^er na*e 8*as'l° namenjeno vsem gospodinjstvom občane, ki so naleteli na takšno dostavo, da javijo na sedež kra- s*tuPnos* ”rezP*a^no’ !imo namenili za vsako mestno krajevno jevne skupnosti, kjer živijo, število, koliko izvodov naj bi naši raz- Joliko izvodov, kolikor je gospodinjstev. Ob tej tako našalci dostavili. To pa velja seveda tudi za vse tiste, ki do sedaj glasila niso dobivali. Takšna dostava se je po naših prvih ugotovitvah izkazala kot uspešna in zanesljivejša. Prosimo, da naše opozorilo vzamete na znanje. Uredništvo Naše komune ■■■■■■■■■■■ PODELJENA ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ODLIKOVANJA SO PREJELI: RED ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO SONJA DR. KUKOVEC RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI Z ZLATIM VENCEM MARIJA — BAVEC PERVANJA IVAN KREFT RED DELA Z RDEČO ZASTAVO VIKTOR KOROŠEC RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI BRONISLAV DR. SKABERNE RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI S SREBRNIM VENCEM JANEZ PRELOG RED DELA Z ZLATIM VENCEM JERNEJ ČERTANEC ANGELA FERBEŽAR JANKO KUŠAR IVAN LAMOVŠEK BRANE PEČAN ANGELCA ŽIBERNA PREDLAGATELJ: Družbenopolitične organizacije KS Krim-Rudnik ZZB NOV Rožna dolina Koordinacijski odbor pri KK SZDL Milan Česnik Poslovno združenje energetike SR Slovenije, Ljubljana Društvo defektologov Slovenije Koordinacijski odbor — Republiško združenje podjetja za distribucijo električne energije Jugoslavije Gasilska zveza Slovenije ZZB NOV »Dušan Kraigher« Trnovo Predsedstvo sindikalne konference združenja cestnega podjetja Slovenije Družbenopolitične organizacije KS Krim-Rudnik Družbenopolitične organizacije KS Krim-Rudnik OO ZK Vič Visoko odlikovanje predsednika republike Red zaslug za narod z zlato zvezdo je predsednik občinsk* skupščine Vili Belič izročil dr. Sonji Kukovec RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM STANE BIZJAK IVANKA DOVJAK MATIJA KUZMA JANEZ ŽAGAR Družbenopolitične organizacije KS Krim-Rudnik Družbenopolitične organizacije KS Krim-Rudnik Ljubljanske mlekarne, TOZD Kooperacija Družbenopolitične organizacije KS Krim-Rudnik 11. JUNIJA RED DELA S SREBRNIM VENCEM BOŽIDAR PROF. BUČAR JOŽE CIGOJ MARIJA ČAMERNIK IVAN GOLOB FRANC HLUPIČ DUŠAN JANEŽIČ JOŽE KORDIŠ JUSTA KOŠČAK SLAVICA KUMAR LUCIJA KUMŠE JANEZ KUPLJEN TATJANA LIKAR BOGOMIR MAKOVEC IVAN MENCEJ LEANDRA MOČIVNIKAR JOŽE OREŠKOVIČ LUDVIK SEČNIK LJUDMILA SMREKAR — TERČELJ BORIS ZAJC ANICA ŽARN FRANCKA ŽNIDARŠIČ Plavalna zveza Slovenije Elektromontaža Ljubljana Ljubljanske mlekarne, TOZD Kooperacija Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Kolesarska zveza Slovenije Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine OZD Osnovna šola Ljubljana-Vič Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Kolesarska zveza Slovenije ISKRA TOZD Tovarna napajalnih naprav Osnovna organizacija SZDL Tomišelj Ljubljanske mlekarne, TOZD Kooperacija Kolesarska zveza Slovenije Elektromontaža Ljubljana Ljubljanske mlekarne, TOZD Kooperacija Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovina Elektromontaža Ljubljana Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine RED ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MEČI MARGETA ANTE Skupščina mesta Ljubljane, ULO MEDALJA DELA BRANKO ANČIČ NADA BANO ANTON JUG GIZELA KOHEK JOŽE LOČNIŠKAR TATJANA MIKEC JOŽE MRVAR MARIJA PODRŽAJ MARIJA RUTAR ANGELA STANOVNIK IVAN ŠTEPIC TEREZIJA ZEKIČ JULIJANA ZUPANČIČ ANGELE ŽUŽEK Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Elektromontaža Ljubljana Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine Ljubljanske mlekarne, TOZD Trgovine PROSLAVA NA ZAPOTOKU V dneh od 9. do 12. junija 1942 je bil na Zapotoku pri Ljubljani ustanovljen 1. slovenski proletarski udarni bataljon »Toneta Tomšiča« kot jedro kasnejše brigade z enakim imenom. Po nalogu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet so vanj prišli partizani delavskega izvora, ki so se v dotedanjih bojih posebej izkazali s hrabrostjo. Na ustanovnem zboru pred zapotoško šolo dne 12. junija 1942 je Janez Hribar — Tone Pogačnik poudaril, da bo proletarski udarni bataljon dobil najtežavnejše bojne naloge. Ob tisti priložnosti so izbrani borci dobili nova pokrivala z amblemi rdeče zvezde s srpom in kladivom ter prvo proletarsko bojno zastavo, kar vse so izdelale zavedne zapotoške mladinke. Komandant bataljona je postal Stanko Semič-Daki, politični komisar pa Anton Za-ločnik-Nikola. Takoj po ustanovitvi je bataljon odšel proti Polževemu, da bi zamenjal enote druge grupe odredov ter tamkaj izvedel vrsto uspešnih napadov na Italijane. Največjo zmago je bataljon izvojeval 16. julija 1942 pri Lesah v dolini Krke skupaj zEfenkovo četo ZDO, ko je potolkel četo fašistov iz Zagradca. V spomin na ustanovitev 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona »Toneta Tomšiča« bo 11. junija letos ob 10. uri velika slovesnost, združena z otvoritvijo Doma borcev in mladine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Zgodovinski kraj je bilo namreč treba primerno urediti, zakaj že dolgo ga je kazila opuščena in zanemarjena šola. Borci tega bataljona so skupaj z vodstvom družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik sklenili to šolo preurediti zunaj in znotraj, s tem pa bi pridobili prostore za razne mladinske tečaje in posvetovanja, za taborjenja pohodnih enot; svoj prostor naj bi v njej dobil tudi vaški odbof iz. Zapotoka, v posebni sobi pa bodo uredili še muzej' sko zbirko o 1. slovenskem proletarskem udarneif bataljonu. Uredili bodo seveda okolico, cesto v Zapotok. končana pa bodo tudi dela za napeljavo vodovoda, k bodo veljala najmanj 600.000 dinarjev. Največ bo prispevala Jugoslovanska ljudska armada, veliko de pa bodo opravile mladinske delovne brigade iz občine Ljubljana Vič-Rudnik skupaj z vaščani in okoličani- Na sami proslavi 11. junija 1977 ob 10. uri bo nastopil Partizanski pevski zbor, gledališka igralk8 Alenka Svetelova ter vojaki iz enote »Toneta Tom? ča«, slavnostni govornik pa bo predsednik skupščin6 občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič. Za to priloz nost bodo izdelali posebne značke, udeleženci slav) pa bodo dobili za spomin tudi lesene žlice. Najp° membnejši dogodek na tej prireditvi bo odkrit) spominske plošče v spomin na ustanovitev tega edin- stvenega bataljona na Slovenskem. To je treba P°se, bej podčrtati zategadelj, ker je bil tak spomenik pre triindvajsetimi leti pomotoma odkrit blizu Ambrus8' na katerem je naveden napačen datum ustanovit^ Na Zapotok je možen dostop z Iga čez Golo ter Velikih Lašč skoz Rob in druge partizanske kraje obrobju Mokrca. Ceste so makadamske,vendar dobt® vzdrževane, okolica je čudovita. PRIPRAVLJALNI ODBOR ^.c PROSLAVO 35. OBLETNI USTANOVITVE 1. SLOVENJ GA PROLETARSKEGA UL"' NEGA BATALJONA »TONb TOMŠIČA« SLOVESNO OBELEŽENI JUBILEJI • SLOVESNO OBELEŽENI JUBILEJI • SLOVESNO OBELEŽENI JUBILEJI • SLOVESNO — V krajevni skupnosti Milan Česnik so svoj krajevni praznik počastili nadvse slovesno. Slavnostni govornik je bil Alojz Dolničar — namestnik sekretaija občinskega komiteja ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo slovenske ornamentike. — predsednik zbora delegatov te največje viške krajevne skupnosti. STANKO SMOLE JE PREJEL PRVOMAJSKO NAGRADO DELA INOVATOR JE CENJEN 6 Trideset jih je v Jugoslaviji in le Pel jih je v Sloveniji. Eden njih je STANKO SMOLE iz TOZD Galan-'erija-Hoja iz Podpeči. Priti med ^eleset izbranih v 21- milijonski ®2avi niso mačje solze, nasprotno* ^lik uspeh je to. In kakšen je uspeh, 'ga je dosegel ta strojni ključavni-ar' ki je ob rednem delu naredil .'CdnJ° tehnično šolo, skrbel za dru-. zgradil hišo in še in še in končno 'S,° naivažnejše: izumil je celo vrsto levosti, izboljšav, celo vrsto stvari, ki ^Prinesle njegovi delovni organiza-I kpe uspehe na področju kvalite-^■Pa tudi precej denarcev je privar- Za te svoje izume je letos prejel I lstino dela« oziroma kot pravimo tn,u P° domače »Prvomajsko na-^ado dela«, ki jo podeljuje zvezni et sindikatov Jugoslavije. To vi-0 Priznanje podeljujejo za izje-plovne uspehe, dosežke na °čju inovatorstva, racionaliza-Proizvodnje, gospodarske uspe-> skratka za tiste izjemne zasluge, ^ Pomenijo napredek, velik korak Prej za gospodarstvo. Na K L>^rado sle dobili za inova torstvo. so vaši izumi v podpeški j, Proizvodnja je zelo speci-^na. nekaj posebnega, saj je le še en ^°izvajaiec lesenih obešalnikov v Hj*0Slaviii- Zato za naši) proizvod-Se, kakih posebnih strojev, treba '«)& Znai*'' To pa mi delamo,« pravi t>j . niehanične delavnice oziroma j evanja v Galanteriji Podpeč. . agrad° so mi podelili za izpo-določenih strojev in za izde- laVo"ovih., ^ a^en primer takega stroja? |jl .. a*ne in rezkalne stroje smo "ajj oztroma smo jih prilagodili pt^Ottvodnji. To kar je bilo treba a,.. ..arediti vse na roke, to sedaj Cs'roj.av" Sea.. dela,t tri Kdo pa potem to idejo praktično izvede? »Sami v delavnici. Stroj oziroma izboljšavo si zamislim in potem jo naredimo.« Stanko Smole pa svojih izboljšav in izumov ni patentiral, ni zaščitil, ker pravi, da je to tako redka proizvodnja, da se ne bojijo kraje izumov. Kako pa vi sami gledate na svoje inovacije? »Izume mi v službi štejejo kar nekako v delovno dolžnost. Sploh pa je večkrat težko dokazat^ kaj je novo in kaj ni, kje se začenja novo in končuje staro. Seveda pa je nemogoče delati le v delovnem času, nasprotno, ideje inovacij se porojevajo v miru, izven tempa rednega delovnega časa. Potrebe po izumih pa so očitne v delovnem času, ko vidiš, kaj manjka.« stroj avtomatično. Prej so Pa le ( pri takem stroju, Ptj JV' er>a. To pa je že prihranek ti*tn 0Vn' S'*'’ k' jo je mogoče ko-Uporabiti drugje.« . . kakšne novosti, prednosti, ki t,e jih uvedli? 1« ^^erim. racionalizacijami se sit)0 . 1 Pfoces pocenil, uspeli pa tts., ' Zboljšati tehnološki pro- *n kda »M • ^SC u*'varjate z vsem tem? - !*laufa°t a nal°ga je skrbeti, da vse S lesa ’ “a jo vzdrževano. V okviru ‘laloi^no razmišljani kaj bi se Stanko Smole Kako pa gledajo v tovarni na vaše izume? »V tovarni nas ne gledajo po strani. Pozdravljajo to, kar delamo, saj vidijo, da so uspehi za celoten kolektiv tu. Sploh pa je izumitelju lažje v malem kolektivu, kjer ni toliko birokracije, ki je lahko resna ovira.« So vas v tovarni že nagradili? »Že pred tremi leti. Tedaj sem dobil nagrado in priznanje.« Kaj vam pomeni sedaj ta nagrada? »Odkrito povedano, nisem je pričakoval. Presenečen sem bil in srečen. To priznanje mi resnično veliko pomeni in to je spodbuda za delo naprej. Sploh vse, tudi podelitev, ki je nadvse svečana, vse da človeku resnično priznanje za njegovo delo in elan za prihodnost.« Milovan Dimitrič 80 CVETOV ZA MAMI Spoštovati je treba vsako delo Angela Miklavc oziroma Mami, po tem partizanskem imenu jo pozna malodane ^sak, praznuje v teh dneh svoj 80. življenjski jubilej. S svojimi tovariši, družino in seveda z otroki, ki jih ima neizmerno rada, v teh dneh Mami zopet obuja spomine na nebroj žalostnih in veselih dogodkov, ki so se zvrstili v pestrem življenju te še vedno živahne, preproste in neuklonljive žene, predane naši revolucionarni poti. Njena predanost naprednemu boju našega naroda sega daleč nazaj, v leta pred drugo svetovno vojno, ko se je že leta 1924 udeležila demonstracij proti Orjuni in neposredno pred drugo svetovno vojno proti takratnemu nazadnjaškemu režimu. Z okupacijo pa se je skupaj s svojo družino aktivno vključila v organizirano delo proti okupatorjem iri tako že leta 1941 postala aktivistka Osvobodilne fronte. Živo se spominja odhoda svojih štirih sinov in moža v partizane. »Bila sem bolna, pustili so me pri družini Ažman, saj bi bilo doma prenevarno. Skupaj s to družino sem nadaljevala aktivistično delo. Moji fantje niso pozabili name, želeli so, da se jim priključim in tako so poslali pome voz, da me odpelje v začasno partizansko bolnico na Hruševo. Toda le pol ure preden naj bi me odpeljali, so nas zajeli fašisti in odpeljali v zapor. Strašno so n as pretepali, toda nismo klonili. Od tam sem odšla v taborišče na Rab. Bilo je grozno, nisem vedela, kaj je z mojo družino in tako dolgo časa sploh nisem vedela, da sem ostala brez sina Francija. Bila sem strašno oslabela. Toda taboriščnih muk in trpljenja ni bilo konec. Vse to se je nadaljevalo v Gonarsu.« Po internaciji je delala najprej v Ljubljani pri Slovenski narodni pomoči ter bila med organizatorji in udeleženkami znanih ženskih demonstracij. Januarja leta 1944 je odšla na Primorsko, kjer je vestno delovala v partizanskih ilegalnih tehnikah. Pripovedovala nam je o številnih dogodkih iz tega časa, o tem kako je bilo vse skupaj tako nepredvideno kot npr. takrat, ko so brodili Bačo in jih je nenadoma presenetil 'dež sovražnikovih krogel. Neizbrisni, bridki in boleči ostajajo njeni spomini na njene tri padle junake — sinove. »Bili so tako predani borbi, hrepenenju po boljšem in pravičnejšem življenju, do poslednjega trenutka so verovali v zmago, žrtvovali so svoja mlada srca. Najmlajši je svoje življenje živel tako radostno, kot da bi vedel, da bo z nasiljem pretrgano. In Vlado, narodni heroj, ki do zadnjega ni spustil puške v trenutkih umika iz pečine nad Drvarjem, tudi takrat ne, ko mu je sovražnikova krogla ugasnila življenje. »Sječam se Vlada, moga dobreg junaka i Angelca Miklavc-Mami predanog druga«, tako mi je dejal tovariš Tito, ko so me pred leti predstavili ob enem izmed njegovih obiskov v Ljubljani. Ferdo je padel tretji in nisem lahko sprejela te krute resnice. Bilo mi je hudo, ko je bil ranjen četrti sin, mislila sem, da ne bom prenesla, toda postala sem še bolj neuklonljiva in uporna.« Ko smo Mami vprašali, kakšne vrline naj bi slehernega izmed nas vodile v življenju, nam je kaj hitro povedala, da človek mora ostati neuklonljiv, pa vendar ostati človeški. »Znati moraš spoštovati vsako delo, kakršnokoli je, lepo ali grdo, vsako, ki prinaša rezultate nam vsem.« V povojni izgradnji domo- vine je bila s svojim družbenopolitičnim delom prisotna povsod. Sekretar Zveze komunistov je bila v Komunalnem zavodu in Tekstilni, dvanajst let je bila član upravnega odbora socialnega zavarovanja, član republiškega odbora za socialno in zdravstveno varstvo, osem let predsednica mestnega odbora Rdečega križa in še bi lahko naštevali niz zadolžitev, bilo jih je enaindvajset in še več. Neprecenljivo je bilo njeno delovanje v krajevni skupnosti Krim-Rudnik, kjer danes živi in je še vedno aktivna kot častna predsednica Društva upokojencev te krajevne skupnosti kot tudi republiškega odbora. Če ji zdravje dopušča, še vedno zelo rada prihaja med otroke v šolah, kjer jim obuja spomine na težko obdobje naše revolucije. »Imamo zelo dobre otroke, tako lepo jih je videti. Samo če se spomnim, da je bilo pred vojno mnogo, mnogo žalostnih otroških oči, lačnih in včasih tudi prezeblih! Danes pa sama žareča lička in veselje. Moramo jih vzgajati v tem smislu, da bodo znali ceniti in upoštevati prehojeno pot izgradnje, ki ni zahtevala malo žrtev in včasih celo nerazumljivih odrekanj. Vse, kar imamo v naši domovini, je zgrajeno s srcem in pridnimi rokami. Danes je vse veliko lažje, mogoče za mladino včasih še prelahko, pa vendar, morajo se tudi oni zavedati, da jih čaka še vedno veliko dela, saj vsi stremimo po boljšem.« Za svoje nesebično družbenopolitično delo je Mami sprejela številna odlikovanja in priznanja, je nosilka spomenice 1941, pred časom je prejela visoko odlikovanje predsednika republike Red dela z rdečo zastavo, pred mesecem dni pa je prejela Zlato priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob njenem življenjskem jubileju se pridružujemo številnim čestitkam za njeno osebno srečo in zdravje. JANJA DOMITROVIČ NEPOZABNO SREČANJE S TOVARIŠEM TITOM Pionir Stanko je voščil TKu Pred odhodom slovenske delegacije »Po Titovem rojstnem kraju« sem novinarju Komune obljubil, da bom poročal o srečanju s tovarišem Titom. Čeprav je bila pot lepa, zanimiva ter polna tovarištva in prijateljstva, smo vsi nestrpno pričakovali vrh našega pohoda »Bratstvo in enotnost« — srečanje s trikratnim herojem maršalom Titom. Tudi ta veliki trenutek smo dočakali. Vsi smo si želeli ostati dolgo v njegovi bližini, saj smo mu imeli toliko lepega povedati. Zaradi drugih obveznosti je bilo naše srečanje kratko in brez pogovora med Titom in pionirji. Srečen sem bil, ko so me izbrali, da Titu predam pozdravno pismo Kurirčkove pošte in spominski album: »Tito v Kamniku pred in po vojni.« Dan pred slovesnostjo, ko so me izbrali in mi povedali mojo nalogo, sem se bal, da se bom pred tako legendarno osebnostjo zmotil ali pa sploh ne bom mogel spraviti besede iz sebe. Toda ko sem stopil pred Tita in njegov nasmejan, prijazen obraz, poln dobrote in razumevanja, me je strah minil in sproščeno sem mu voščil in predal darilo. Vrh sreče pa je bil zame trenutek, ko me je stisnil in poljubil. Tisti trenutek mi je šinilo v glavo, da si lic, ki mi jih je Tito poljubil, nc bom nikoli več umil. Pozneje pa sem to misel opustil, ker vem, da ima Tito rad čiste in urejene pionirje. Srečanje s Titom je zame nepozabno in vem, da mi bo spomin vedno dražji. STANKO ŠTEMBERGER Osnovna šola Bičevje O ^ev,,ega prnla,'L>V 'n Preserja ter okolice se je v nedeljo, 22. maja, udeležilo proslave svojega “ 'ka, na kateri je spregovoril tajnik skupnosti slovenskih občin Ludvik Golob. — Tudi v mesecu maju se je zvrstilo niz proslav ob letošnjih partijskih jubilejih. Zgornji posnetek je iz Ilirije — Vedroga, kjer je zbranim spregovoril na slovesnosti sekretar OOZK Ivan Koželj in kjer so ob tej priložnosti sprejeli več novih članov v vrste ZKS. RAZŠIRJENA SEJA OK SZDL SMELEJŠE URESNIČEVANJE NAŠEGA RAZVOJA Delegati občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik so se 30. maja 1977 zbrali na seji OK SZDL,razširjeni s člani komiteja OK ZKS, člani predsedstev OO ZSS, OK ZSMS, OO ZZB NOV in OO ZRVS, člani predsedstva skupščine občine in izvršnega sveta SOb, predsedniki skupščin in izvršnih odborov SIS naše občine ter člani sveta za družbenoekonomske odnose, razvoj in planiranje pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Za tako razširjen sestav seje pa so se v občinski konferenci SZDL odločili spričo tako pomembne tematike, kot so gospodarska gibanja v naši občini v letu 1976 in že v prvem četrtletju letošnjega leta. Iz razprave, ki je sledila uvodnim besedam ob pregledu teh gibanj in stališč, predlogov oziroma ugotovitev, ki'jih je pripravil svet za družbenoekonomske odnose pri OK SZDL,lahko poudarimo predvsem to, da premalo kontaktiramo z manjšimi delovnimi organizacijami v naši občini, to so predvsem obrtne dejavnosti, zasebna obrt in kmetijstvo^ pogostoma pa govorimo o nosilcih družbenoekonomskega razvoja občine, ko imamo v mislih le najimenitnejše OZD. Iz prakse pa vemo, da prve potrebujejo največ strokovne pomoči V obliki nasvetov, priporočil in širše družbene skrbi za njihov nadaljnji razvoj. Nadalje lahko ugotavljamo, da še vedno nimamo točne evidence, ali in katere delovne organizacije nimajo izdelanih planov srednjeročnega razvoja, ki so za vse te obvezni in ki so osrednji dokument vseh nadaljnjih gospodarskih načrtovanj v delovnih organizacijah. Povezovanje delovnih organizacij v tehnološkem, proizvodnem, panožnem, integracijskem in drugem smislu je še posebno pomembno v tem času, ko se mora celotno združeno delo organizirati v duhu zakona o združenem delu, v smislu dohodkovnih povezanosti. Prav tako bo potrebno zaostriti in pa posvetiti več skrbi kadrovski politiki v gospodarstvu in v zvezi s tem skrbeti tudi za vodenje bolj načrtne štipendijske politike za potrebe gospodarstva. Iz analize zaključnih računov je moč ugotoviti, da 19 TOZD, ki sicer niso končale poslovnega leta z izgubo, ni sposobnih vlagati sredstev v razširjeno reprodukcijo in ne morejo poravnati svojih družbenih obveznosti. Tem organizacijam moramo posvetiti posebno družbeno skrb in priporočati izdelavo sanacijskih programov. Od samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v teh TOZD pa zahtevati, da analizirajo vzroke takega stanja. Ugotavljamo pa tudi, da je 12 TOZD prekoračilo svoje grupacijske samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov in da je nekaj od teh organizacij tudi sicer doseglo slabše poslovne rezultate, zato bo potrebno takoj sprejeti ustrezne ukrepe za uskladitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke z načeli o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije in preko skupnih komisij podpisnic samoupravnih sporazumov predlagati postopek proti tem kršiteljem. Ob analiziranju stanja in izdelavi programov delovnih organizacij ter prilagajanju samoupravnih aktov, notranjega organiziranja, dohodkovnih odnosov, Zakona o združenem delu je potrebno poiskati vse morebitne možnosti nadaljnjih integracijskih procesov zlasti malega gospodarstva^ širše reprodukcijske celote. Intenzivneje bi kazalo kot doslej iskati možnosti in oblike sodelovanja raznih strokovnih, znanstvenih in drugih tovrstnih organizacij združenega dela s proizvodnim združenim delom v naši občini, zlasti na področju tehnoloških, proizvodnih, še posebno pa na razvojno programskih usmeritvah. O stanju izkoriščanja kapacitet v našem gospodarstvu nimamo podatkov, kar je tudi problem in kaže na to, da imamo pri ocenjevanju gospodarskih gibanj vse preveč statistični pristop v obliki »procentov in trendov«, vse premalo pa se vsebinsko poglabljamo v probleme. Marsikdaj pa je vzrok problemov v tem, da nimamo vpeljanega načina nagrajevanja po rezultatih dela, kar od nas prav sedaj zahteva zakon o združenem delu. Naša občina je specifična tudi po svojem prostoru in pogostoma se sliši beseda »bivalna« občina. Kljub vsem objektivnim pa tudi subjektivnim težavam je skrajni čas, da načrtneje in smeleje pristopamo k urejevanju našega prostora. V prostor želimo pritegniti novo industrijo, dopolnitvene dejavnosti, akumulativne panoge ipd., kar je tudi v skladu s sedanjim gledanjem na problem samostojnejšega in celovitejšega razvoja vseh in posameznih ljubljanskih občin, po drugi strani pa tudi naša družbena, socialna, prometna potreba ob ugotovitvi, da 45 % naših aktivnih občanov dela v drugih občinah. Pri vsem tem pa moramo tudi razširiti razreševanje problema urbanističnega urejevanja celotnega našega območja, stanovanjsko, družbeno in zasebno gradnjo, komunalno problematiko ipd. Prav v sedanjem času, ko potekajo intenzivni razgovori za čimvečji dohodek in za njegovo porazdelitev med skupno, splošno in osebno porabo, je primerno, da ugotovimo, da obseg družbenih dejavnosji ne sme preseči finančne zmogljivosti združenega dela, kar se nam je praktično zgodilo v preteklem letu, kjer smo tudi odstopali od resolucijskih načel. Četudi ni izključno v naši moči, si moramo vseeno prizadevati, da se bodo plani družbenih dejavnosti v bodoče pravočasno sprejemali in da bodo njihove potrebe usklajene z možnostmi združenega dela. Pod to točko dnevnega reda pa so bila na seji podana s tem v zvezi tudi stališča in sklepi Centralnega komiteja ZKS, z njegove 8. seje, dne 4. marca 1977. Temu je sledila informacija o organiziranju in izvedbi javne razprave o skupni in splošni porabi, to je o samoupravnih sporazumih o temeljih planov družbenih dejavnosti za leto 1976—1980 in družbenem dogovoru splošne porabe za leto 1977. Te razprave naj bi potei kale po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v mesecu juniju in sicer naj bi bile zaključene do 20. junija letos, podpis teh sporazumov pa je datiran na 10. julij 1977. Ob koncu seje so delegati občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik soglasno pristopili k podpisu samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za delovanje lokalne radijske postaje »Glas Ljubljana« za leto 1977. NALOGE, KI OBVEZUJEJO VSE Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na skupni seji vseh zborov, dne 22. marca 1977 ustanovila komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu občine Ljubljana Vič-Rudnik. Naloge te komisije pa so predvsem v tem, da spremlja izvajanje določil zakona o združenem delu ter ustrezno samoupravno prakso, opozarja na njene izkušnje in predlaga izboljšave. Nadalje, da pri vsem tem sodeluje s pristojnimi organi, organizacijami in službami ter akcijskimi odbori oziroma komisijami za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri OZD in samoupravnih skupnostih na območju naše občine. Prav tako je ena od nalog, da sodeluje s tovrstnimi komisijami skupščine SR Slovenije in skupščine mesta Ljubljane, daje pobude za sprejem ukrepov, za pričetek postopka ali za izvedbo nalog oziroma zadev, za katere je pristojna občinska skupščina in da opravlja vse druge naloge, ki jih vsebuje program za delo te komisije v zvezi z zakonom o združenem delu. Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je imela svojo prvo sejo dne 18. maja 1977, na kateri je podrobneje opredelila akcijski program s prioritetnim vrstnim redom nalog, poleg tega pa sprejela še posebna stališča, predloge in priporočila predvsem v tej smeri, da naj organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti takoj oziroma najkasneje do 31. maja 1977 imenujejo komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. Komisijo imenuje delavski svet oziroma pristojni samoupravni organ OZD. Prav tako naj OZD do 15. junija 1977 izdelajo ali dopolnijo analizo obstoječega stanja na področju izvajanja določil zakona o združenem delu. V skladu z obravnavanim navodilom OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik je potrebno tudi izdelati in sprejeti program za uresničevanje zakona o združenem delu. Rok za izdelavo je 30. junij 1977. Le-ta naj vsebuje predvsem tiste točke, ki so predvidene v navodilih sindikata. Glede na posamezne roke, ki jih določa zakon, pa je treba prioritetno in posebno skrb posvetiti urejanju odnosov pri pridobivanju dohodka, pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. NARODNA ZAŠČITA JE KORAK NAPREJ Narodna zaščita je novost, ki je bila sprejeta v lanskem letu kot del zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Že sam kontekst v katerem so izšla določila o narodni zaščit) jasno kaže na to, da je narodna zaščita del družbene samozaščite. Vsa tolmačenja, ki so se seveda v hipu pojavila, češ da je to podaljšana roka »policije v klasičnem smislu«, so zgrešena. Narodna zaščita namreč temelji na povsem neprofesionalnem, prostovoljnem angažiranju amaterjev, ljudi, ki jim ni do tega, da bi tujci pemoteno vohunili po tovarnah in iskali poslovne tajne, ljudi, katerim ni do tega, da bi vlomilci vi amljali pred njihovimi očmi, oni bi pa rekli, saj to ni naša stvar. Narodna zaščita pomeni velik korak k podružbljanju tistih opravil, ki jih doslej opravljajo izključno organi milice oziroma UJV. S tem postaja občan več kot le objekt ali subjekt, ki ga mora varovati z njegovim premoženjem vred profesionalni delavec milice, postaja aktiven dejavnik, ki zna in tudi skrbi za družbeno premoženje, splošno varnost in končno tudi za sebe. Zaradi že prej naštetega je uveljavljen v deželah zahodnih in vzboJu'*1^. Delovni ljudje v TOZD in krajevnih skupnostih bodo organizirali narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, kot tudi za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja. Sodelovanje v enotah narodne zaščite je pravica in dolžnost vsakega posameznika, ki jo opravlja izven rednega delovnega časa. V čem je kvalitativni skok naprej? ličnih sistemov običaj, da meni davkoplačevalec,kako njega nič ne brig*, sosedu vlamljajo in če soseda ravno nekdo davi, da je pač zato tukaj nuh _ se zgodi to njemu, je spet ogorčen na policijo, saj na svojo lastno silo računati, na soseda tudi ne, torej je prepuščen na milost in ngmilosl-mišljenje pa so ravno razširili tisti, ki jim je v interesu, da ostaja policij3^ državne prisile, odtujene od ljudi, saj tako ostaja policija v rokah vlada] razreda ali režima, ki je na oblasti. Narodna zaščita bo imela pravico sodelovati pri vrsti stvari. Občani, navadni ljudje, ki bodo izbrani v delovnih organizacijah od delavskegasV v krajevni skupnosti od sveta KS, bodo lahko sodelovali pri odkrivanju v delovnih organizacijah, varovanju raznih objektov, javnega reda in ^ pji Dašo res »pravi«,bodo včasu svojega opravila imeli rdečo označbo z ru^jj napisom na rokavu in po potrebi bodo lahko v okviru svojih ukrepali, istočasno pa bodo manifestirali, da zna vsak posamezni 1 čuvati in da ne rabimo za vsako stvar nekoga tretjega kot nebogljen MILOVAN DlM' Čeprav vse naloge in njih praktična uporabnost in uporabljivost še niso povsem točno določene, saj gre začetke, je jasno, da pomeni narodna zaščita napredek. V deželah kapitalističnega sistema ali vzhodnega bloka je splošna javna varnost v mirnem času povsem stvar policije — organa državne prisile s tem ali onim imenom. Občan ima praktično stik s takšno organizacijo le kot davkoplačevalec, ki jo financira ali pa kot objekt njene obdelave. Kot aktiven sočinitelj nima kaj iskati. Meja je jasna: na eni strani policijama drugi ljudje. Občan nima nikakršne osnove, niti najmanjše pravice sodelovati pri tem, da bi varoval sebe, svojo premoženje, skupno premoženje. Ta pravica mu je povsem odvzeta, mu je odtujena. Klasične policije celo ostro preganjajo vsak poseg v njihove »klasične pravice« in odklanjajo kakršnokoli vmešavanje nepoklicanih. Občan se sam ali organizirano kot skupina nima pravice zoperstaviti kriminalu itd. To pa mi z narodno zaščito presegamo. Narodna zaščita nudi možnost, da sami sebe zaščitimo, saj je jasno, da npr. dežurna patrola miličnikov za eno celo občino ne zadostuje, pa tudi če bi bili miličniki čudodelniki. Zaradi položaja, ko je treba nekaj čuvati, ali zavarovati, pa morajo to opravljati miličniki, čeprav to ni zahtevno profesionalno delo, so organi milice večkrat preobremenjeni. To bo pa ena možnih oblik sodelovanja, če se bo pokazalo kot potrebno. POUČNO SREČANJE VZG0JN0VARSTVENIH DELAVCEV Aktiv pedagoških delavcev v vzgojnovarstvenih zavodih že dalj časa F ; deluje. Pred dnevi je za vse svoje člane, se pravi za vse vzgojiteljice iz v^j varstvenih zavodov v naši občini organiziral enodnevno ekskurzijo siri Oh tf»i nrihvžnnsti so si udeleženci ooledali več SDominskih krajev J ski. Ob tej priložnosti so si udeleženci ogledali več spominskih ^raiev Žužemberk, Bazo 20 in v Dolenjskih toplicah poslušali zanimivo pr® I1 na temo »Marksistična misel v predšolski vzgoji«. ZAHVALA , Pripadnikom JLA, gasilcem GD Golo in Skrilje, vsem čanom Zapoloka in ostalim, ki so nam priskočili na pomoč f gašenju požara na gospodarskem poslopji^se iskreno zahva»J jemo. Posebej velja zahvala tovarišu Malešiču za nesebič” ^ pomoč. USENIKO^]/ LETOS 10,8 ODSTOTKA VEČ ZA SPLOŠNO PORABO Pred minulo sejo vseh zborov občine Vič-Rudnik smo se o osnutku občinskega proračuna pogovarjali z Jankom Šolmajer-jem, načelnikom oddelka za gospodarstvo naše občine. Pri tem nas je posebno zanimal osnutek posebnih računov ter program gradenj in rekonstrukcij lokalnih cest v tekočem letu. Kakšen proračun predvideva vaša občina, za leto 1977? »Skupni prihodi občinskega proračuna — splošne porabe — za letos so 107,537.000 din. S tem se je proračun v skladu z usmeritvami družbenega razvoja povečal za 10,8 odstotka. V proračunu je zajeta tudi komunalna dejavnost, ker trenutno še niso ustanovljene Komunalne interesne skupnosti. Dalje je tu zajeto še socialno varstvo, to so na primer borci NOV in borci za severno mejo ter negospodarske investicije. Dokončno očiščevanje splošne porabe nam prav zato še ni uspelo. Končno so tu še sredstva, s katerimi sofinanciramo dejavnost mesta ter sredstva za dokončno izgradnjo objektov iz samoprispevka L« V kakšnem finančnem odnosu je naša občina do drugih občin in mesta? »Naša občina že dosega take dohodke, da v primerjavi s prejšnjimi leti ni več dotirana. Zato dajemo za združevanje sredstev v Ljubljani in za prelivanje med občinami prek 22 milijonov dinarjev.« Koliko ste iz proračuna namenili KS? »Za osnovno in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti smo predvideli 5,77 milijonov din za osnovno dejavnost.« Verjetno tudi na kmetijstvo niste pozabili, saj je v kmetijstvu ta občina najmočnejša v Ljubljani? »Za pospeševanje kmetijstva so zagotovljena sredstva ■ ^ 100 milijonov dinarjev. Zavedamo se, da to ni veliko, vCl' nekaj je le.« . ^ p Za konec nam opišite še praktični del proračuna, torej kar krajane še najbolj zanima. Tu mislimo na ceste in p°a adenJ »Res je, da krajane še najbolj zanimajo programi gra°'''^rl f rekonstrukcij lokalnih cest. Za vse to je pripravljen finančni , posebnega računa za ceste in posebnega računa prispevkata .p rabo mestnega zemljišča v višini 10,7 milijonov din. PrC J bomo nadaljevali dela na že začetih objektih in objektih, ki^ nezadostnih sredstev še niso bili niti v začetni fazi. To s° Rašica—Rob, Želimlje—Pijava gorica, Cesta na Brdo in j, Mateni, ki bo povezovala Vrhniko in Škofljico. Za ceS,0|ej£>i|1 I; ca—Rob pri Velikih Laščah so dali občani svoj prispevek in udarniškim delom. Tu je še Cesta na Rudnik, oziroma V° ceste v Mestni log, torej povezava Viča z Rudnikom. Za za tu predviden most čez Mali graben. ^jfil Naštejmo še nekaj novogradenj. Riharjevo ulico bomo r‘ .jjlJ Si uredili pločnik in s tem prispevali k urejanju prve etape P0 p^|j, c|cUP Titove ceste v Gorupovo ulico. Iz viška posojila bomo k občino Šiška uredili Večno pot. V prvi etapi bo naša občina ^jjf tj vozišče do Živalskega vrta. Na vrsti sta tudi cesta v PoC*s0lf(.dv' Pokljukarjeva ulica. Gradnja vseh teh objektov je torej dena z občinskim programom za tekoče leto.« I< URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU MERCATOR JE ODSLEJ SOZD Mercator je organiziran po novem. Sedaj je to SOZD, ki vključuje 18 delovnih organizacij. Deset delovnih organizacij od teh je enovitih, osem delovnih organizacij pa ima skupaj 32 TOZD. Pri reorganizaciji Mercatorja v SOZD pa ni šlo le za organizacijske premike in spremembe v smislu zakona o združenem delu, temveč se je Mercatorju pridružilo še nekaj novih delovnih organizacij. Nekatere od teh so se vključile v obstoječe delovne organizacije Mercatorja, nekatere v njegove TOZD, nekatere pa so obdržale status delovne organizacije v okviru SOZD Mercator. Sedanja organiziranost Mercatorja je speljana iz prejšnje organiziranosti delovne organizacije in novo priključenih delovnih organizacij. V glavnem sta uporabljena dva principa: teritorialni (to predv-*em pri novo priključenih) in branžni. Za ta dva postopka so se odločili v Mercatorju iz več vzrokov. Pri prejšnji organiziranosti Mercatorja (še pred mesecem dni) je imel Mercator na Tržaški cesti v Ljubljani na primer tri trgovine, ki so pa sodile pod tri različne TOZD. To je jasno nesmisel. Iz vsake od TOZD, kamor so sodile te tri trgovine, so morali delegirati delegata v občinski sindikat, mladino itn. skratka vse je teklo po treh linijah. To pa je bilo neracionalno. Zato so sedaj to preutedili v tem smislu, da so vso Ljubljano razdelili v tri področja in tako tudi v tri TOZD. Na viškem področju je TOZD Dolomiti. Na Štajerskem, kjer so se sedaj priključile nove delovne organizacije, so tudi uporabili teritorialni princip zaradi zahtev lokalnih faktorjev. Na Štajerske^ niso hoteli, da bi njihove delovne organizacije postale TOZD, temveč so zahtevali status delovne organizacije. Jasno pa je, da bo v bodočnosti prišlo tam verjetno do ene del ovne organizacije s središčem v Ptuju, ostale pa bodo TOZD. Katere so nove delovne organizacije v SOZD Mercator? Devet jih je in sicer: Agrokombinat Krško, Kmetijski kombinat Sevnica, Slovenija sadje. Gostinsko I podjetje Idrija, Contal, Sadje zelenjava, Zarja Ormož, Preskrba Krško in STP Hrastnik. Kot TOZD pa so se v delovno organizacijo Hoteli in gostinstvo vključili trije: hotel Ilirija Ljubljana, Gostinsko podjetje Jelka Hrastnik in Gostinsko podjetje Sremič Krško. Po branžnem principu pa so poslej organizirali tri delovne organizacije: Gostinstvo, Velepre-skrba in Kmetijstvo. Te delovne organizacije, ki segajo teritorialno na vsa področja Slovenije, pomenijo tudi kohezivno združevalno moč SOZD Mercator . Emba pa je pri novi organizaciji postala enovita delovna organizacija. SOZD Mercator tako sedaj šteje 7500 zaposlenih. Kljub tej množici in številnim novim delovnim organizacijam, ki so se pridružile, pa je še vedno investicijska sposobnost premajhna v primerjavi s potrebami. Razen dveh izjem tudi novi člani Mercatorja niso prinesli v »zakon« kaj dosti »dote«, nekateri celo le nekaj starih milijonov. Mercator pa načrtuje kljub nizki akumulativnosti, ki jo ima trgovina v letošnjem letu;za 250 milijonov investicij. To je veliko, a premalo glede na želje in potrebe. Mercator pa se dogovarja naprej o združevanju v SOZD še s part- nerji Iz Notranjske in Primorske. Kot prvi pa so tudi začeli izvajati povezavo z industrijo. V Mercatorju ne izključujejo možnosti, da bi se nekatere delovne organizacije iz SOZD poslovno združevale z drugimi delovnimi organizacijami izven naše SOZD, npr. Agrokombinat Krško, kar zadeva mleko z Ljubljanskimi mlekarnami. Na jugoslovanskem področju pa se Mercator povezuje s tremi industrijami: industrijo konditorskih izdelkov, mesno-predelovalno industrijo in živilsko industrijo. Tako zasledujejo v Mercatorju smernice zakona o združenem delu. V Mercatorju pa so sedaj v okviru SOZD ustanovili tudi interno banko, v katero so vsi vložili pol amortizacije in pol ostanka dohodka, tako so se vsaj sedaj dogovorili za letos, saj bodo stopnjo določali vsako leto sproti. MILOVAN DIMITR1Č MINEVA DESET LETf ODKAR JE BIL USTANOVLJEN ONIKS "'a Puc r i Anuška Žgajnar Jani.slav Nagode Angelca Spasič IZ NIČ 00 MILIJONOV nenavadno 'me> člo‘ ‘Hliža *5r'^a*toval delovno orga-ilja'{ias^°’ k' kupčuje s kamninami V ra8i n^en'*c‘ a*‘ Pa poldragimi in i 1 kamni, ne pa obrtno C0 Pr°dajno zadrugo obrt- Komaj kdo ve ,fi *e bil°23' maja ^sta 00 *et’ odkar so jo na *ahionOVnem z^oru ustanovili k bilo0Ani obrtniki. Petnajst jih tazijf h'So ustanovili in to iz novi,"- S,r°k’ S,iri le,a P° usta' Onj^ Pa Se je preimenovala v /i t^žan ZV°^ ^n'*csa Pa je ozko ^ UC>kijedimen0m LJUB,CA ^ lcPrij]„ l ^dnes direktorica. Ko ^ ^0*, NPZ, ni bilo ničesar, °Sobo so dobili »Pnhiš. da so bili težki, ubožni, Mq IC£K1, UDOZIll, k O*, beraški. Danes pa btut0 Ssvojtnii 31,5 milijona ze kar lepa firma. Ut0 r!e,imi *et' je bil« namreč Vcijj. 'Joh°dek 0v’ u tn.eta vsega 19 tisoča- res tudi sedaj ni r^hek h C 'e 1,86 "rilijona, 0v, ve d°hodka P3 540 tisoča-^rejŠnipt1|ddr ie t0 napredek s Sau^ke palice. Ji' >ti Stn° dob r S° d°bili' *Pohiš‘ i ?a£eli . na reverz in smo e,3kaSn.,:°dPIačevati šele štiri „ , ^ Vse ,nneje- Zavese, pisalni stroj / V s te0 pa je bilo moja zasebna delah Sm° ZaČeli- V začetku dehoSajČaSabrezoseb- f , arja.Tf u ’ aj zani ni bilo C'Vrs,i s,vai-STJebil00dreka,i ^šNinskr, 8aSmOVajeni i* C rožna,0' °JpSniČno vse prej K^rja 2a Lr nismo imeli ^tku rePromaterial, smo v «,> erf" letn pa razvijali, do “■».i, i.. Pravičeno, okoli 50 milijonov btuto prometa.« Oniks prodaja oziroma posreduje material svojim članom, obrtnikom, zagotavlja jim dela in prodaja njihove izdelke, prevzema pa tudi v imenu svojih članov kompletna opremljanja stavb. ANUŠKA ŽGAJNAR, dolgoletna predsednica delovne skupnosti devetih ljudi, ki sestavljajo kolektiv ONIKSA: »V Stubiških Toplicah smo tako sedaj opremili kegljišče od začetka do konca — vse je naše delo, delo naših kooperantov. Na licitaciji smo uspeli, saj smo bili daleč najcenejši celo v primerjavi z domačimi podjetji iz tamkajšnjega okoliša. Kegljišče smo zgradili, ga opremili itd. Opremili smo tudi že kompletno prizidek osnovne šole Škofljica, prizidek šole Bičevje opremljamo, uredili smo celotno ozvočenje za objekt vojaške akademije itn. Naših uspehov je kar precej.« In s čim vse se ukvarja ta zadruga, ki ima 180 članov — obrtnikov vseh strok. Oniks skrbi za gradbince, kovinarje, izdelovalce plastike, kozmetike in še bi lahko naštevali. Če Oniks organizira delo in dobavi material, dobi za to sedem odstotkov, sicer pa manj. Člane zadruge imajo po celi Jugoslaviji, veliko jih je celo iz Srbije. »Tam nimajo še tako organiziranega obrtništva, saj smo Slovenci z zakonom prednjačili pred ostalimi,« pravi direktorica. Od prvotnih članov ustanoviteljev zadruge pa ni nihče več član. Nekateri so opustili obrt, drugi pa so šli v hudih časih tja, kjer so bili pogoji boljši in ugodnejši. V Sloveniji je več teh zadrug, 18 jih je. V Oniksu pa pravijo, da med njimi ni konkurence, saj je obrtnikov 25.000 in jih sploh ne uspejo pokriti. Zadrug bi lahko bilo še desetkrat toliko. Oniks pa ves čas svojega obstoja v bistvu dobro gospodari. Niti en dan niso imeli blokiranega računa niti v najhujših krizah, ko so ječala velika podjetja. Oniks veliko sodeluje z vojnimi poštami, Iskro, Kliničnim centrom in Lesnino. Kako je samoupravno organiziran Oniks? JANISLAV NAGODE, predsednik sindikalne organizacije: »Najvišji organ je zadružni svet, v katerem je tričetrt članov naših obrtnikov, četrt pa je članov kolektiva. Potem imamo pa še delovno skupnost oziroma zbor delovne skupnosti. Svojo posebno vlogo pa ima tudi sindikat, ki je edina družbenopolitična organizacija v Oniksu. Za mladino smo vsi že prestari, osnovne organizacije ZK pa ni. Sindikat dela predvsem pri organiziranju letovanj (kupili so prikolico na morju), dedku Mrazu in 8. marcu. Trudimo se, da bi ustanovili OZK, vendar nas je premalo zaposlenih. Morda bi lahko ustanovili aktiv, ko bomo večji.« Oniksovci želijo zrasti. O tem se bodo pogovarjali tudi na svečani seji zadružnega sveta ob 10-letnici. V industrijski coni bi radi dobili prostor in potem bi si sami zgradili svoje prostore. Vsaj osem pisarn in skladišče, kjer bi hranili material, ki je iskan in ga večkrat zmanjka, pa bi ga lahko imeli na zalogi. Sedaj so brez cementa, potem se to ne bi zgodi- lo. Če bi imeli nove prostorčki zaposlili še nekaj ljudi. V Oniksu bi radi sklenili aranžma z občinsko skupščino, da bi oni izvajali dela na VVZ in šolah, ki jih gradijo v občini Vič-Rudnik. Kako se ta mali kolektiv vključuje v različne solidarnostne akcije? V tem oziru pa je velik. Predsednica zbora delovne skupnosti ANGELCA SPASIČ: »Za Posočje smo prispevali tridnevni zaslužek. Za ceste smo posodili vsi, vsak po svojih zmožnostih. Za krajevno skupnost smo dali dogovorjena sredstva, vendar sploh ne vemo, če obstoja.« Kako, da ne veste, to je KS Kolezija, kjer ste. »Bo že res, vendar ni videti, da bi kaj preveč iskali stik z delovnimi organizacijami na svojem področju. Od KS ne poznamo nikogar in še nikoli ni prišel nihče blizu niti vprašat karkoli ali se zanimat za nas. Mi bi želeli sodelovati, vendar očitno to tovariši v KS ne želijo, saj bi se sicer že kdaj oglasili. Resnično škoda, da nimamo stika s krajevno skupnostjo, na področju katere smo. Pa nismo mi zaprti, saj z občino odlično sodelujemo in zato želimo tudi kot firma ostati v občini Vič-Rudnik,« pravi Angelca Spasič. »Že pet let se vključujemo v različne humanitarne akcije. Tako smo prispevali za onkološki inštitut, za aparat za odkrivanje raka na dojki, za Klinični center v materialu itn. Skratka, skušamo pomagati po svojih močeh,« pravi direktorica Ljubica Puc. Tekst in slike: MILOVAN DIM1TRIČ IZ ŽIVLJENJA IN DELA KRAJEVNE KONFERENCE SZDL MALČI BELIČ VEČJA SKRB ORGANIZIRANOSTI Potem ko je zabeležila viden napredek v povezovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju in okrepila svoj frontni pristop k skupnim nalogam, krajevna konferenca SZDL Malči Belič letos s še večjo gotovostjo izvaja svoj letošnji akcijski plan. O tem, kakor tudi o načrtovanih ukrepih za izboljšavo organizacijske strukture SZDL in njenih uspehih ter težavah, nam ie predsednik IO KK SZDL Nikola Maričič povedal naslednje: »Program IO KK SZDL za tekoče leto v skladu s principi frontnega delovanja obsega vrsto akcij, ki jih bomo skušali izvesti v sodelovanju z drugimi krajevnimi organizacijami. Ena takšnih akcij je v prvi vrsti izboljšava organizacijske strukture SZDL in povečanje njenega vpliva na druge organizacije v KS, kajti želeli bi, da bi prav vse organizacije v kraju občutile enotnost in učinkovitost SZDL. Pri tem bo treba seveda čim več pozornosti posvečati aktivnejši kadrovski politiki, kar je pomembno zlasti zdaj v predvolilnem obdobju. V zvezi z volitvami naj povem to, da ima KS Malči Belič od skupno okrog 7.000 občanov, približno 6.000 volilnih upravičencev, ki bodo ob smotrni razporeditvi volišč volili kar na desetih mestih. Na ta način bodo volišča močno razbremenjena, kar bo nedvomno ugodno vplivalo tako na potek, kakor tudi na samo udeležbo na volitvah. Število oziroma mesto volišč, odreja posebna volilna komisija, ki deluje v sklopu SZDL. Sicer pa soodvisno s tem ugotavljamo, da število naših obča- nov izredno naglo narašča. To botruje tudi vse večjim težavam pri organizaciji javnih razprav, kajti zlepa ne moremo dobiti vseh občanov na eno skupno razpravo. Prav zato v bodoče načrtujemo več javnih razprav, na katerih bomo obravnavali ista vprašanja.« Poleg tega se je Nikola Maričič nadalje dotaknil še drugih pomembnih nalog, ki čakajo SZDL v letošnjem letu. Med drugim razvoja usmerjenega izobraževanja v KS, pri čemer SZDL zlasti aktivno sodeluje pri možnem uvajanju celodnevne šole, organizacije SLO in družbene samozaščite ter akcij za varstvo in zaščito okolja. Posebno pri slednjih so zabeležili hvalevredne rezultate, saj so preko KS uspešno organizirali odvoz večje količine odpadnega materiala v za to določene zbirne centre. »Ne veliko manj pomembno pa je nenazadnje tudi delo naše socialno-zdravstvene komisije, poravnalnega sveta, zbora stanovalcev in še nekaterih drugih akcijskih enot, ki uspešno delujejo v SZDL,« je ob koncu dejal Nikola Maričič. »In kar prav tako ne gte prezreti: tudi informiranost članov in vseh občanov je zadovoljiva, za kar gre predvsem zasluga glasilu OK SZDL »Naši komuni«. Slednje je namreč — tako kot tesno sodelovanje z vsemi krajevnimi dejavniki — konec koncev prav tako potrebno, kajti le tako bomo lahko uspešno in neovirano opravljali naloge, ki so še pred nami«. B. VRHOVEC Nikola Maričič OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ŽELIMLJE Želimlje, čim zaslišim to ime,se mi zazdi, kot da je to nekaj daljnega, nekaj odmaknjenega, nekaj tam čisto na koncu. Morda je tega krivo ime, ki se začenja z zadnjo črko naše abecede, morda spomin na tisto razbito, ozko cesto, ki je bila pred stoletjem glavna prometna žila do Kočevja, še prej pa sploh pomembna prometna vez do morja. Po njej so tovorili sol, po njej so se pomikali mimo Želimelj proti turjaškemu gradu, skratka Želimlje so tedaj utripale s polno močjo. Imele so bodočnost, danes pa so mrtev rokav, / cesta,ki za tujca ne pelje nikamor. Do Želimelj nihče ne pride, prej j se obrne na travniku in pelje nazaj. Na cesti ne moreš obrniti, je preozka. Če pa že kdo pride do vasi, do table,se razočaran obrne, ( saj vidi le nekaj hiš, začetek vasi, ki se razteza malce razkropljeno kar tri kilometre ob cesti. Nova cesta do Kočevja je ta nekdanji turjaški fevd povsem odrezala od sveta. Pretežno kmetijsko področje brez dohodkov, ki se nabirajo ob prometni poti, ni moglo več preživljati vseh prebivalcev in začeli so se odseljevati s trebuhom za kruhom; največ v Ameriko. Ostali so životarili. Čas se je takrat ustavil, razvoj pa tudi. Šele čas po vojni je prinesel novosti, prinesel nekaj utripa, nekaj življenja. Med NOB je bila vas vključena aktivno v OF in za našo stvar je dalo življenja 46 prebivalcev te vasi. Želimlje so bile porušene, požgane, poškodovane, prebivalce je po vojni čakala obnova, obnova porušenih domov, toda s čim? Še bogatejši predeli niso imeli nič. Pa so zmogli. Obnavljafi smo... Sekretarka KK SZDL CILKA CENTA se spominja: »Obnavljali smo. Težko je šlo, a je le šlo. Leta 1954 smo v vas napeljali elektriko. Želeli smo dobiti si tudi kako gospodarsko organizacijo, da naši ljudje ne bi več hodili po svetu za kruhom, pa nam ni uspelo. Izseljevanje se je nadaljevalo. Tudi ceste, po kateri bi se lahko -' od doma vozili v službo v Ljubljano ali kam drugam,ni bilo primer- } ne Tako tisti, ki je enkrat pomolil glavo preko želimeljskega plotu m ni prišel nikdar več nazaj. Morda kdaj na obisk,« se spominja učiteljica Cilka Centa. Trinajst let je moralo miniti, da so za elektriko dobili Želimelj-čani vodovod. Osrednji vodovod in še nekaj manjših po zaselkih so zgradili leta 1967. Številni manjši vodovodi pa jim povzročajo težave, saj je njih vzdrževanje izredno drago. Potem je šel razvoj hitreje. Član sveta KS in delegat IVAN GIOVANI: »Postavili smo garažo in dobili avtobus, redno linijo, ki nam je odprla okno v svet. Ni bilo treba več pešačiti nekaj kilometrov do prve avtobusne postaje. Leta 1968 pa smo dobili telefon, ki smo ga napeljali v veliki meri udarniško. Potem pa se je začela bitka za novo, širšo cesto. Ta prizadevanja pa tečejo še danes. Upamo, da bomo do leta 1985 dobili asfalt. Mi verjamemo v to in delamo na tem.« Kje so pravzaprav te Želimlje, da so tako odmaknjene? Deset in pol kvadratnega kilometra velika KS je na skrajnem jugovzhodnem delu Barja. Tam sta zaselka Želimlje in Klada. Vseh zaselkov pa je v KS devet. Razdrobljeni so in tako se tistih 346 prebivalcev kar porazgubi. Tudi videti ni veliko ljudi. Predvsem starejši živijo tukaj, takšni nad 40 let. Razmerje stari: mladi je dva proti ena. Zaposlenih je sto, ostalo pa so gospodinje. Zaposleni doma obdelujejo še zemljo, ki so jo podedovali, vendar jih zemlja ne more preživljati in jim je to bolj postranski zaslužek. Kmetje so le še štirje, vendar je kljub temu značaj naselja kmečki. Veliko pa je gozdov. Šola — središče vsega Središče vsega je pravzaprav v Želimljah šola, ki jo je ustanovil še Franc Šaleški Finžgar. Po vojni je bilo v njej še 100 otrok, danes pa jih je le še 24 v dveh kombiniranih oddelkih; takih prvi in drugi razred skupaj, tretji in četrti skupaj. Želimlje so 20 km od Ljubljane, od Name ali Maximarketa/kot hočete. Število prebivalcev nenehno upada. Pred vojno jih je bilo krepko nad tisoč, prej pa še več. Vendar kraji izumirajo, ker ljudje beže, novih pa ni. Nekaj gradbenih parcel je sedaj, pa tudi nekaj interesentov je, vendar zazidalno še ni vse urejeno; kot je treba. V Želimljah so že imeli prostor za gradnjo, pa je bil preveč od rok in se ni nihče odločil, da bi tam zidal. Zato so Želimljčani zaprosili za nov protor za gradnjo, kjer bi v času srednjeročnega programa lahko zraslo okoli 40 gradenj. Vendar je zaenkrat vse ostalo pri prošnji. Preden bo mogoče začeti graditi, pa bo treba urediti še vrsto stvari kot je elektrika, vodovod, kanalizacija in šele potem bo mogoče graditi. Na sedanje komunalne instalacije je skoraj nemogoče priključiti karkoli še. Tajnik KS TONE ŽUNIČ: »Ko so napeljevali elektriko,ni bilo sodobnih električnih strojev. Tedaj je bila v vsaki hiši žarnica in vtikač za likalnik, kaj drugega pa ne. Danes je zato zaradi množice električnih aparatov napeljava preobremenjena. »Elektrika je resnično problem, saj onemogoča razvoj kmetijstva, saj ni mogoče uporabljati sodobne mehanizacije. Visokonapetostno omrežje je prešibko,« meni predsednik KS STANE ŠKERJANC in nadaljuje: »Poseben problem pa je salezijanski zavod, ki je tukaj. Oni porabijo več elektrike kot cela vas skupaj z vsemi zaselki. Sploh nam še danes ni jasno, kdo jim je dal dovoljenje, da so si tu zgradili stavbo. Krajevne skupnosti ni tedaj nihče vprašal za soglasje in to ni prav. Sedaj oni obremenjujejo našo revno krajevno skupnost s svojimi potrebami, ki so mnogo večje kot naše. Cesto več uporabljajo kot mi, elektriko tudi itn., mi pa vse to financiramo iz svojega žepa. Cesto namreč popravljamo s samoprispevkom.« Samoprispevek za cesto Leta 1973 so prebivalci Želimelj odločili za dva odstotka samoprispevka za pet let. S tem denarjem so sklenili popravljati cesto. Zbrali so 340 tisočakov. »Pogovarjamo se o podaljšanju samoprispevka. Drugega izhoda tudi ne bo, saj je bila vrednost del ocenjena leta 1972 na 12 milijonov, mi pa smo doslej vložili milijon in 340 tisočakov. Vrednost del je res večja, saj so ljudje dali zemljo zastonj in to kar precej(okoli dva hektarja,« pravi delegat FRANCI APOVNIK. Ozko cesto razširiti, to je največja in najbolj goreča želja Želi-meljčanov. V prihodnjem letu računajo na nadaljnja zemeljska dela in končno razširitev vsega odseka. Sedaj so namreč že razširili del ceste, del pa je še ostal tako ozek,' da se dva avtomobila ne moreta srečati. Ko pelje avtobu^pa je cesta sploh enosmerna in sicer v tisto smer, kamor pelje avtobus. To določa tudi prometni znak. Prebivalci računajo na vlaganja interesnih skupnosti in občinskega sklada za ceste, pa na svoje roke in menijo, da bo leta 1985 do Želimelj asfalt. Franci Apovnik: »Pri nas smo tudi posodili za ceste. Morda pa bi lahko kaj dobili iz presežka. Se bo kdo spomnil na nas?« Želimeljčani skušajo napredovati. Poskusi so šibki, saj jih je malo in so revni, vendar uspehi so. Osnovna šola ima novo igrišče, j tudi otroško igrišče je novo. 20 otrok pa se potika okoli sosedov, j ker varstva ni. V bodoče bo treba poskrbeti zanj in računajo, da bodo leta 1980 začeli graditi vrtec. To bo takrat že nuja. Bo v naslednjih letih postal v Želimljah delavski predel? Prv* j poteze v tej smeri so že očitne. Če bodo uspeli, da bo avtobus vozil še enkrat zvečer v Želimlje, potem se jih bo vozilo še več na delo io potem bo vse manj kmetov. »Kmetom tu slabo kaže. Le eden ima sodobno urejeno kmetijo- • Kredite bi potrebovali, vendar ne take kot so sedaj. Sedaj so poso- ! jila na prekratek rok in prehude so obresti. Kmetje tega ne zmorejo in zato posojil ne jemljejo,« pravi Stane Škerjanc. Gozdovi so sicer površinsko veliki, vendar niso bogati. Družben* j so v lasti GG Škofljica. Gozdovi pa tu ne pokrivajo potreb prebi- j valstva, saj je njihov donos premajhen. Kakšne želje imajo še v Želimljah? Cesta, družbeni dom in še kaj... Predsednik KK SZDL JANEZ KRAMAR: »Za cesto smo že povedali, potem je na »top lestvici želja« družbeni dom. Sedaj *e vsi gnetemo v gasilskem domu in šoli. Za sestanke ni prostora, za predstave in igre tudi ne, sploh so prostorske težave. KS nima svojih prostorov, niti izbice in arhiv selimo kot mačka mlade. Ob tem se marsikaj izgubi, pa če upoštevamo,da so nekateri dokumenti KS | strogo tajni in zaupni... Gasilci nam pomagajo, vendar večno tako ne bo šlo. Že večkrat j smo načrtovali nov dom. Pogovarjamo se, potem ugotovimo, da denarja ni in razgovor se konča. Tako je že leta.« Tri transformatorske postaje bi rabili v Želimljah, saj so ob gradnji računali, da bodo morali oskrbovati le svoje vasi, ne pa raznih vsiljenih priseljencev. Transformatorji bi veljali 1,52 mili" jona, tega denarja pa seveda nimajo. Pozicija je tako v matu. Pri cesti v Želimlje pa se domačinom v brk smejijo Škofeljčanf Nekaj kilometrov ceste je namreč na področju njihove KS, Ško-feljčanom pa je popolnoma vseeno.kakšna je ta cesta, saj je oni ni<* najmanj ne rabijo. Pelje v Želimlje in je na koncu KS Škoflj*ca’ torej zanje brez vrednosti. Zato tudi ne sodelujejo pri delih **a razširitvi. Osnovne organizacije ZK v Želimljah ni. Nekaj članov ZK je’ vendar so vključeni v delovne organizacije. Njihov odhod od ta**1 na teren pa bi ogrozil obstoj OZK v delovni organizaciji. BreZ dvoma pa bi lahko ustanovili aktiv ZK in to bi bilo nujno potrebn0’ O tem menda v Želimljah že razmišljajo. Priseljeni krajani premalo aktivni Organizacija SZDL deluje dobro in je nosilec vseh akcij, patuC*' veliko delajo. Žal pa se v delo sploh ne vključujejo nekateri pf*se" Ijenci, ki so si zgradili hiše v Želimljah, vendar ne želijo iti*6'1 opravka s krajem, temveč hodijo sem le spat. Krajani jih vabijo aa sestanke, vendar se ne odzivajo. Pa mladina? FRANCKA JAKIČ, predsednica aktiva ZSM^j »Pet let že delamo po svojih močeh. Za delovne akcije je mlad'0 težko pridobiti, ker moramo delati doma. Smo pa aktivni na k*d turnem področju in naših 35 mladih se tam kar udejstvuje. leto pripravi KUD eno igro in z njo nastopimo večkrat, pa tu gostujemo. Prirejamo še proslave, recitale,družabnega življenja?9 ne organiziramo.« ZORKA JURHAR, tajnik za SLO: »Prostor je hud proble01’ saj pozimi prezebamo na sestankih v domu. Radi bi nov do**’; vendar nimamo denarja. Tare pa nas tudi potok Želimeljščica’^| je hudourniškega značaja in povzroča poplave. Regulacija teč£ izliva navzgor in to počasi. Potok pa nanosi letno 15000 kubik proda.« ... Ivan Giovani: »Gasilski dom je star, iz leta 1939 je. Preno smo ga in kupili kombi ter motorno črpalko. Imamo 35 akt'vl^j članov in pionirsko desetino. Med 70 tekmujočimi društvi so n pionirji bili deveti ih to je uspeh!« Razmišljajo, da bi rešili problem prostora z garažo avtobuSa> bo v bodoče stal na prostem, ker je KS sklenila povečati se najemnino (80 din mesečno) pa povečanja v željeni višini SA pripravljen plačati. Vodja zbora delegatov JOŽE JAKIČ je opozoril še na pr0 ^ evarnosti, ki preti otrokom višjih razredov osnovne š0'e', j Oredo v šolo in morajo ali peš skozi sneg in dež in so vsi mokri a ^ že dve uri prej v šolo. To bi bilo mogoče rešiti s krožno linijo Pf ^ turjaških rid mimo turjaškega gradu, vendar bi bilo potem tam razširiti cesto. > Tekst in fotografija: MILOVAN DlMl'1^ AKCIJE RDEČEGA KRIŽA ODRAZ HUMANOSTI IN VZAJEMNE POMOČI Razpet na vse širši splet humanitarnih dejavnosti, ki vključujejo tako prostovoljno krvodajalstvo, nego bolnikov na domu in organizacijo tečajev prve medicinske pomoči, kakor tudi boj proti TBC, razne zbiralne akcije in higienizacijo okolja ter naselij, odbor rdečega križa občine Ljubljana-Vič-Rudnik letošnje leto nedvomno doživlja eno najbolj razgibanih obdobij svojega delovanja. A še več kot to: Če se le bežno ozremo na razvojno pot RK, ki ima svoje začetke v ozki, čisto samaritanski organizaciji vojaškega tipa, ki jo je osnoval francoski Švicar Henry Dunant (1863), vidimo v današnjem RK resnično vsestransko humanitarno organizacijo, ki vse masovneje, predvsem pa učinkoviteje pokriva zdravstvene ter druge potrebe delovnega ljudstva. V tem smislu nam je orisal delo in razvoj občinskega odbora RK Ljubljana-Vič-Rudnik tudi njegov predsednik prof. Alojzij Bertoncelj. Pri OO RK aktivno deluje že več kot tri desetletja, za svoje zasluge in dolgoletno požrtvovalno delo v tej organizaciji pa je bil med drugim odlikovan z zlatim in srebrnim znakom RK Jugoslavije. »Profil organiziranosti RK tvorijo predvsem tri osnovne skupine«, je prof. Bertoncelj predstavil temeljno strukturo RK. »Prvo sestavljajo mladi člani RK v osnovnih šolah (cca 8.000), drugo mladina RK v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah (cca 3.000) in tretjo odrasli člani RK (cca 16.000). Celotna organizacija RK tako skupno šteje približno 27.000 članov, ali 41 % celotnega prebivalstva naše občine. Za kar uajbolj učinkovito, predvsem pa koordinirano delo z drugimi organi-2acijami, skrbi petčlanski nadzorni odbor, ki deluje v okviru občinske delegacije RK. To je — tako kot tudi siceršnja medsebojna poveza-n°st z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v KS — edino jamstvo za uspešno delo, kajti boljše ko je sodelovanje v bazi, boljši so “spehi. Krvodajalstvo — pomembna akcija Sicer pa med najpomembnejše akcije RK prav gotovo sodi prostovoljno krvodajalstvo. Letni plan krvodajalcev v naši občini zajema skupno 2200 krvodajalcev, ki pa ga vsako leto presežemo za cca 10 — 12 odstotkov. Letošnji plan je že zdaj realiziran 75 %, imamo pa še nekaj odvzemnih dni, tako da bo po vsej verjetnosti tudi letos presežen. Pri tem bi rad posebno pohvalil tov. Silvo Baus — prizadevno delavko RK, ki je zaslužna za uspešno izvedbo velikega števila tovrstnih akcij. Z ozirom na to, da prostovoljno krvodajalstvo pri nas poteka že vrsto let (drugo leto praznujemo 25-letnico), pa je ta oblika naše dejavnosti v delovnih organizacijah že tako dobro vpeljana, da nimamo več posebnih težav pri nabiranju darovalcev krvi. Pri tem so se zadnji čas zlasti odlikovale delovne organizacije kot so Hoja, Inštitut Jožef Stefan in obrat ISKRE na Tržaški cesti. Ne dosti manj pomembne so tudi akcije zbiranja odrabljenih oblačil. Takšno akcijo smo pripravili letos že desetič, praviloma pa poteka vedno zadnji četrtek v mesecu maju. Lani smo tako nabrali nič manj kot 15 ton rabljenega, a še vedno uporabnega tekstila. Po strogem sortiranju en del deponiramo v centralno mestno skladišče (za nujne primere v primeru elementarnih nezgod ipd.), del pa oddamo manj razvitim občinam na podeželju. Pri takšnih akcijah, ki so sicer mišljene na vsega dve uri, med drugim sodelujejo zasebni avtoprevozniki in tovornjaki iz delovnih organizacij in pa seveda veliko število mladine ter odraslih aktivistov RK. •Podobna, a še obsežnejša akcija RK, je tudi zbiranje odvečnega papirja. Te mestne in primestne organizacije RK organizirajo štirikrat letno in sicer po natanko določenem razporedu. Pri takšnih akcijah dosegamo vidne uspehe zlasti v količinskem oziru, pa seveda tako, da zbrani papir vrnemo industriji kot sekundarno surovino in s tem nekaj zaslužimo. Lansko leto smo tako na primer nabrali blizu 350 ton rabljenega papirja. Nadvse pomembna oblika zdravstveno-prosvetne dejavnosti RK je prav gotovo tudi organiziranje tečajev PMP po osnovnih in srednjih šolah ter tekm ovan ja v znanju. Pri slednjih tesno sodelujemo s civilno zaščito v KS, oziroma z občinskim štabom civilne zaščite. Na letošnje tekmovanje v znanju, ki je bilo 14. maja v Domu gradbenikov v Gerbičevi ulici in ki je potekalo v znamenju letošnjih jubilejev predsednika Tita ter jubileja KPS, se je prijavilo skupno kar 52 ekip: od tega 19 ekip mladih iz OŠ, 6 mladinskih ekip in 27 ekip civilne zaščite. Od najmlajših tekmovalcev so bile najboljše ekipe iz OŠ Brezovica, Trnovo in Polhov Gradec, ki so si z enakim številom točk podelile prvo mesto. Od mladinskih ekip je dosegla najboljši uspeh ekipa Doma mladine v trgovini in gostinstvu, od civilne zaščite pa ekipa KS Ig. Slednja bo odšla 11. junija letos na republiško tekmovanje v Celje.« Težave s finančnimi sredstvi Pri svojem humanem delu pa se občinska organizacija RK dobri volji in delavnosti navkljub neogibno sooča tudi s težavami. Gre predvsem za težave s pomanjkanjem finančnih sredstev, ki pa jih ob hvalevredni uvidevnosti in pomoči odgovornih dejavnikov na občinski skupščini skoraj vedno uspešno premosti. To pa je konec koncev tudi neobhodno, kajti le tako, z dovoljnimi finančnimi sredstvi in ob permanentnem koordiniranem sodelovanju z drugimi organizacijami, bo lahko delo RK potekalo neovirano in z želenimi rezultati. BRANKO VRHOVEC URESNIČUJEIM0 PROGRAME SAMOPRISPEVKA I IN II Program gradenj šol in VVZ prvega samoprispevka se uspešno bliža koncu. Do danes je bilo dano v uporabo 34 šol in vrtcev, osem šol in vrtcev je v gradnji, večina teh objektov bo dana v uporabo do konca leta, nadalj-njih osem objektov, ki so v pripravi, pa bo predvidoma izgotovljenih in danih v uporabo do konca leta 1978, ko bo tudi izpolnjen program gradenj šol in vrtcev iz prvega samoprispevka. Od desetih šol in vrtcev v naši občini je bilo zgrajenih in danih v uporabo še osem objektov, na preostalih dveh pa pravkar končujejo gradbena dela. Vrtec v Murglah bo lahko predvidoma sprejel prve otroke v varstvo avgu-sta, vtem ko bo osnovna šola Vrhovci pripravljena še kakšen mesec dni Prej. S tema dvema se tudi zaključuje gradnja osnovnih šol in VVZ iz prvega samoprispevka v naši občini. Od vseh petih ljubljanskih občin najbolj nerazvita naša občina je namreč najbolj akutno kazala pomanjkanje toksinih objektov, zato so pač načrtovalci uskladili terminske roke izgradenj Posameznih objektov po izkazanih potrebah. Tako smo prvi dobili načrto-vane objekte. Z izgradnjo teh desetih objektov še zdaleč ne bodo odpravljeni vsi pro-emi otroškega varstva in osnovnega šolstva, zato smo se občani Ljubljane »• novembra 1976 ponovno odločili za samoprispevek, s katerim je program razširjen še na reševanje problematike domov za starejše občane in Problemov zdravstva. S samoprispevkom, ki pomeni neznatno odrekanje (1 % oziroma s>5 %) mnogo prispevamo k našemu družbenemu standardu. Pravzaprav antoprispevek sploh ni odrekanje, saj vse te objekte, ki jih zgradimo z našim skupnim denarjem, gradimo za sebe — za nas, poleg te materialne plati, ki se kaže v zgrajenih objektih, pa z zavestnim samoupravnim odločanjem gradimo tudi sami sebe, saj takšne akcije, ko sami odločamo o pomembnih vprašanjih našega družbenega standarda, pomenijo pravo šolo samoupravljanja. Priprave na izgradnjo VVZ Vnanje Gorice in OŠ Krim Rudnik Komaj pet mesecev je minilo od pričetka leta (takrat smo občani Ljubljane pričeli prispevati v sklad samoprispevka II), lahko že ugotovimo, da sta skupščina in izvršni odbor skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin že marsikaj storila pri uresničevanju programa gradenj drugega samoprispevka. Predvsem naj opozorim na to, da prav sedaj končujejo gradnjo dveh domov za starejše občane za Bežigradom in v Šiški. Pričeli pa so z gradnjo osnovne šole Črnuče in izgradnjo druge faze osnovne šole Koseze, ki poteka vzporedno z izgradnjo prve faze. Predvidoma bo gradnja v Kosezah končana konec oktobra letos. Kakšno pa je stanje v naši občini? Da nimamo več »dolgov« iz programa prvega samoprispevka bržkone vsi vemo, pričelo pa se je tudi s pripravo dokumentacije za izgradnjo prvih dveh objektov, to sta VVZ Vnanje gorice in osnovna šola Krim-Rudnik. Za prvi objekt je programske osnove že potrdi! Izvršni odbor. Ko bo LUZ izdelal predlokacijsko dokumentacijo, bo že možno naročiti izdelavo projektne dokumentacije. Ob ugodni po -nudbi se bo investitor odločil za Marlesov tipski objekt. Izdelava dokum-mentacije za drugi objekt pa malce bolj kasni. Poleg teh vprašanj so delegati Izvršnega odbora skupščine skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin na seji 19. maja obravnavali še nekatera načelna vprašanja, kot je primer z zaklonišči, katerih gradnja je po trditvah gradbenih strokovnjakov zelo draga, so pa v tem času,ki ga sedaj živimc^ popolnoma neuporabna, primerna le za skladišča. Zlasti v šolah in otroških vrtcih naj bi ti prostori po besedah delegatov rabili tudi za druge namene, kot so kabineti za razne krožke, rekreacijo ipd. Če bi namreč hoteli uporabljati zaklonišča tudi za druge namene, bi le-ta morala imeti okna, ki bi se v primeru vojne nevarnosti lahko tako zaprla, da bi zaklonišče lahko služilo svojemu namenu. Vprašanje je, če bo uprava za ljudsko obrambo dovolila gradnjo takšnih zaklonišč. Drugo vprašanje se nanaša na spreminjanje programskih osnov posameznih objektov. Na programske osnove so upravičeni dajati pripombe tudi samoupravni organi delovnih skupnosti zainteresiranih zdravstvenih delavcev, če gre za zdravstvene objekte, oziroma zainteresiranih pedagoških delavcev, če gre za šole, vendar dodatni predlogi ne smejo presegati investicijske vrednosti, oziroma je predlagatelj sprememb dolžan zagotoviti dodatna sredstva. F. PREŠEREN J MORAMO MNOŽIČNOST — »V svojih vrstah se bo kamf^ s*efierna osnovna organizacija mladine boriti proti vsem obli-a*l,'viraITla*'Znia c*e*u’sa^ k° mladinska organizacija mobilizirala in ^0*8oroč SV0'*e član«vo le takrat, ko bo reševala vsakodnevne pa tudi s* jih nC 'n,erese svojega članstva.« To so le nekatere naloge, ki so h^din av"1 mladi ljudje v občini. Posebej pa so opredelili naloge klikah ^ POdročiu vz8°je in izobraževanja ter sodelovanju pri vseh e'ovanja krajevne skupnosti. »DOGOVORI« LJUBLJANA-CENTER io^1 SE •mamo lepše — 2000 član V občini Ljubljana-Šiška je kar Sv°jdo ,OV dru*tva upokojencev, ki deluje že 27 let. Društvo ima . jih je^ 'Ud' stanovanj^v katera se je 1973 vselilo tudi 40 družin, ^rajanj . 140 prosilci izbrala posebna komisija. Toda, dasiravno so Ce,1itj. 2, 'Z2 2e*° *ežkih stanovanjskih razmer, tega vsi ne znajo * nj>mi izi° J° ,e^a 'ma društvo zaradi nenehnih prepirov dokaj težav V'r *'vah ^ S*t° 2'v*jenje je zel° razvito,saj se člani zavedajo, da je Tak<>St' V nenefinem 'n praktičnem spremljanju vseh doga-Vedno mladoSta-a^° upokoienci kljub sedmim in več »križem« še »JAVNA TRIBUNA« Ljubljana-Šiška Usklajenost med etažnimi lastniki in najemniki — Na Vl.seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je delegatska skupščina sprejela naslednji ključ delitve stanarin: amortizacija 15,2%, tekoče vzdrževanje 20,00%, invest. vzdrževanje hiše 10,5 %, intervencijska sredstva 7%, invest. vzdrževanje 33,4% delo Staninvesta 10%, prispevek za zaklonišča 2 %, zavarovalnina 1,7 %, civilna zaščita 0,6 %. Iz navedenega ključa izhaja, da zbor stanovalcev hiše s svojim izvršilnim organom direktno gospodari in je odredbodajalec za tekoče vzdrževanje 20% in investicijsko vzdrževanje 10%. Poleg teh sredstev iz naslova stanarin družbenih stanovanj bi moral HS odnosno zbor stanovalcev hiše dobiti ekvivalentni delež tudi od etažnih lastnikov. Zaradi vrste nerešenih vprašanj v Ljubljani na področju relacij z etažnimi lastniki pa v mnogih primerih pride do sporov z njimi, ki svojega soglasja iz upravičenega ali neupravičenega razloga ne dajo in s tem zavirajo izvajanje programov. Do takih nesoglasij ne bi prihajalo če bi se etažni lastniki vključevali že v zborih stanovalcev hiše pri sprejemanju programov, kjer bi že v oblikovanju predlogov morali etažni lastniki uveljaviti svoje obveznosti in pravice. »DOGOVORI« LJUBLJANA-CENTER UVELJAVITI DOHODKOVNE ODNOSE — Občinska konferenca ZK je razpravljala o združenem delu in dohodkovnih odnosih. Ugotovili so ter zlasti opozorili, da je do poteka roka za normativno ureditev dohodkovnih odnosov v organizacijah združenega dela sicer še precej mesecev, da pa je v dosedanjem obdobju uveljavljanja zakona o združenem delu na tem področju še dosti pomanjkljivosti. Zlasti ni bilo opaziti kdo ve kako velike aktivnosti... . »JAVNA TRIBUNA« Ljubljana-Šiška ZAVZETO O KULTURI — Občinska konferenca ZKS Moste-Polje je razpravljala o kulturni problematiki v občini. Dogovorili so se, da se bodo zavzemali za takšno pojmovanje kulture, ki jo obravnava kot celovit proces družbenega in človekovega razvoja in ki jo vzpodbuja ter oplemenjuje človekove ustvarjalne možnosti na vseh področjih življenja in dela, Zavzemali se bodo za tako dejavnost na tem področju, ki notranje motivira in angažira delovnega človeka v sleherni temelji organizaciji združenega dela ter v krajevni skupnosti... »NAŠA SKUPNOST« Ljubljana Moste-Polje STANOVANJE IN BARAKE — Na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, na kateri so razpravljali o stanovanjski problematiki, so delegati ugotovili, da se barakarska naselja za Bežigradom ne širijo več, kar je prav gotovo rezultat prizadevanj in odločnih stališč občinskih dejavnikov. Občino pesti le pomanjkanje finančnih sredstev, da bi dokončno odpravili ta naselja, ki se ne morejo pohvaliti s čistočo in higieno, tako da preti nevarnost epidemij širšemu območju Ljubljane. Nevarnost je tolikanj večja, ker so barake v ožjih vodnih rezervatih, iz katerih črpa mestni vodovod vodo za vse mesto. Delegati so se zavzeli, da denar, ki je zbran v te namene na ravni mesta (okoli 50 milijonov) razdelijo občinam, ki imajo že narejene programe za odpravo takih naselij; druge naj bi prišle na vrsto pozneje, in sicer takrat, ko bodo imele izdelane programe. »ZBOR OBČANOV« Ljubljana-Bežigrad 170 NOVIH ČLANOV — V občini je že več kot 4000 članov ZK. Pred praznikom Osvobodilne fronte je občinski komite pripravil sprejem za 170 novih članov iz številnih bežigrajskih osnovnih organizacij ZK. »Pritegnimo vse mlade delavce, dijake in študente in dogovorite se ter prevzemite skrb za ohranitev in urejanje zgodovinskih obeležij, spomenikov zgodovinskemu boju Komunistične partije in socialistične revolucije«, je bilo med drugim močno poudarjeno na tem sprejemu. »ZBOR OBČANOV«, Ljubljana-Bežigrad XVI. SREČANJU GLEDALIŠKIH SKUPIN NA ROB Kdo bi znal sešteti vse ure in poti, ki so vodile v zadnjih mesecih iz samotnih domačij, skozi gozd, čez rebri, naravnost z dela, proč od družine v črn namrgoden pogled zavite; ko sta mama, predvsem pa ata, sin, hči ali brat odhajali v večernih urah z doma — s skupno željo IGRATI. Kdo bi znal izračunati vse tiste kilometre in ure — računovodja pri ZKO je beležil samo tiste, ki jih je opravil režiser, pa še ne vse — ki so jih preživele učiteljice pfc spet učiteljice, računovodja, trgovski pomočniki, ključavničarja, delavci na žagi, prodajalke, uradnice, dijaki, študentje, gospodinje, zdravnica, profesorica, inženirka, sodnica, učitelj, učenci, učenke (posebej še tisti s Šentjošta, pa oni iz Polhovega Gradca, katerih imena sem si vsakega posebej zapomnila), mizarji, zidarja, skladiščnik, tesarji, aranžer, mehaniki, gasilec, telefonist, trafikant itd., da bi sneli obleko vsakdana in si nadeli veličastne prašne cunje IGRALCA, da bi stali za odrom kot suflerji, da bi prižigali luč na odru, da bi dvignili zaveso, da bi pomagali pri sceni, da bi ob pravem času pritisnili na tipko magnetofona. Ne bi bilo mogoče našteti vseh imen. saj jih je samo v občini Vič-Rudnik okrog 200. Štirinajst predstav se je vključilo v revijo (ki je trajala od 19. marca do 23. aprila), plakat, ki je vabil k obisku, je bil objavljen v predzadnji številki Naše Komune — »Sreča na kredit« Marcela Francka v posodobljeni in skrajšani različici Milana Malnerjaje sicer zamudila (za en dan) XVI. srečanje, pa napolnila dvorano in razveselila gledalce v Domu Svobode v Podpeči, ki so se • poleg dobre režije, zanimive, realistične scene in veselega poduka igre začudili nad prisrčnim talentom posameznih izvajalcev, ki so presenetili z obvladovanjem prostora, govorno tehniko, zanesljivim nastopom, pa tudi tremo. TREMO: tem motorjem vsakega dobro opravljenega dela na odru. Tremo — strahom, da se bo besedilo, ki se je po tednih skrbnega usedanja v spomin nenadoma razgubilo, da bodo ostali samo jecljajoči zlogi, ki bodo izražali zadrego, tremo — to narobe obrnjeno željo, da bi bil uspeh velik, da bi bila predstava dobra, da bi se o njej slišalo tudi izven meja domačega kraja, domače krajevne skupnosti, izven občine — kar pa je več ali manj uspelo samo Horjul-cem. Tako ostaja v domačih mejah šestnajst gledaliških skupin. Ne tečejo kot maratonci častnega kroga, čeprav je na primer o »Butalcih« iz Iške vasi pisalo dnevno časopisje. Butalcih, ki so skupaj z režiserko Vesno Arhar najprej razstavili prelep domač kozolec, ta simbol našega domačinstva, naše domače estetike, veselja, pre.,emosti in truda vsakdana — ga razstavili in po kosih spet skrbno zložili na majcenem odru. Pa je oder postal vseslovenska vas, v ozadju si slutil griče, predvsem pa sosednje vasi, kjer živijo tako zoprni sosedje, z drugim naglasom in drugimi navadami »Tepanjci, pač,« »P’hni ga«. Ta lajtmotiv privoščljivosti in ogroženosti po nečem, kar je drugačno od tega, kar poznamo, je režiserka Arharjeva v izvrstni priredbi, pravzaprav spletu Miličinskega pov-vesti pokojnega Mitje Mejaka, posebej poudarila. S,svojo gledališko skupino pa je dosegla tisto, kar naj bi bilo prizadevanje vsake mlade skupine — ne- Neredko, zlasti v odročnejših krajih se dogaja, da se človek in žival tako navežeta med seboj, da praktično ne moreta več drug brez drugega. Toda najsi se sliši še tako nenavadno, to bržkone velja za gospodinjo in kmetovalko Frančiško Žakelj iz Grde doline pri Samotorici (nad Horjulom) in njenega ljubkega smjačka Mikija. Le-tega so jih namreč lani še vsega nebogljenega prinesli z bližnjega Vrzdenca, potem pa se je ob njeni skrbni negi po slabem letu dni tako udomačil, da ga ni bilo več moč spraviti od hiše. Miki ji je bil — tako kot drugi, smjaček Piki, za katerega je prav tako skrbela Frančiška — vse do nedavna nenehno za petami, potem pa ga je toplo spomladansko sonce zvabilo v zelene gozdove. Vendar pa še zdaj skoraj vsak dan zvesto prihaja k svoji dobrotnici in ji z dobrikanjem izkazuje svojo veliko ljubezen. Navse-danje mu je bila dobrotljiva Frančiška Žakelj prava krušna mati. Tekst in Foto: B. Vrhovec J i verjetno sproščenost, naravnost osupljivo gotovost v podajanju besedila in izjemno organiziranost postavitve s skrajno izkoriščenostjo skromnega prostora. , Ostajajo v prihodnost obrnjena možnost, z upanjem na še večje uspehe skupaj z vsemi ostalimi. Skupaj z zagnano, prisrčno, nadvse zanesljivo skupino iz Želimelj, kjer režiserki Centova in Jurharjeva nikoli igralcev ne čakata zaman, kjer kljub oddaljenim krajem in službi v Ljubljani prihajajo na vaje vestno in je »Matura« Podora Laszla zato poseben obet, kjer se kot malokje čuti kolektivno delo, prijateljski odnosi, želja po izpopolnjevanju in dograjevanju začetega. In kdo bi mogel zamolčati skupino iz Žažarja, ki načrtno, zagnano iz leta v leto izgrajuje svoj stil. Letos si je izbrala izvrstno komedijo Valentina Katajeva »Dan oddiha«. Ali bi pretiravala, če bi rekla, da so to sijajno napisano komedijo s troedinostjo kraja, časa in prostora, s trpkim posmehom na privilegije, birokratizem in pomanjkanje časa z odrešujočo poanto o ljubezni — zaigrali PROFESIONALNO. Ali se nam v profesionalnih gledališčih pogosto dogaja, da nam tečejo solze od smeha, splet kolobocij in zamenjav pa se vrtinči brez predaha, brez zatika? Žažarčani so to dosegli. Pa še nekaj je: neverjetno so nadarjeni za igranje. O »Stezi do polnoči« Saše Vuge je izčrpno pisal Ljubljanski dnevnik, poleg »Operacije« Mire Pucove sta to predstavi s tematiko NOB in predstavili sta jo na lepem nivoju. Ocenjevalka Eta Durjava je o »Operaciji« napisala: »Scena je bila funkcionalno in lepo zasnovana... zelo dobri so bili svetlobni elekti. Skupina je pod skrbnim vodstvom tovariša Novellija in njegovega asistenta vložila v svoje delo veliko truda...« Dejstvo, da je KUD Dobrova pridobila pesnika in igralca Toneta Kuntnerja za svojega mentorja, je programsko politiko tega kraja povsem preusmerilo. Žal, letos niso mogli v gledališke vrste pridobiti več ljudi, sicer bi bilo smotrno razmišljati o alternacijah.se pravi dvojnih zasedbah, kadar je v gledališkem tekstu le premalo število nastopajočih. Tone Kuntner, ki ima velikoizkušenj tudi na amaterskem področju, saj je na Štajerskem vodil svojo skupino, bo na Dobrovi tako lahko vzgojil novo generacijo, ki se bo naselila v preurejeni dvorani. Seveda pa bi veljalo pomisliti tudi na veterane, na tiste gledališčnike, ki so znali zaživeti na odru že pred dvajsetimi leti. Za to je poskrbela KUD LAVRICA, ki je pripravila za gledališčnike posebno poslastico, retrospektivo dvajsetih let, z originalnimi igralci. To velja posnemati. Saj smo nekateri o Anzengruberju že veliko slišali, kako se je pa to zares igralo, pa smo si do obiska Lavrice kar težko predstavljali. Ni več prostora, da bi se pomudili še pri kom. Vsi, prav vsi, brez izjeme ostajajo obet za prihodnost. Jim bodo k temu pomagali mentorji: VESNA ARHAR, TONE KUNTER, ROMAN NO-VELLI, FRANCI KONČAN, ANTON MALAVAŠIČ, BOJAN MARTINC, CENTA CILKA ali MIRO PELJHAN, MARKO IN IVANKA KAVČIČ, JULE ŠKRABA, ZORKA JURHAR, BRANE AŽMAN, CVETKA BOFULIN, TONČKA MELIK, MARIJA SMUK, EMA BLAŽIČ? Bodo seminarji, ki jih prirejata Mestna zveza kulturnih organizacij in republiški odbor ZGSS uspeli prebiti tisti zid, ki jih zapira, ali bo dolgoročnejša izbira repertoarja, tisto, kar ni uspelo profesionalnim gledališčem, zagotovila, da se bo gledališka dejavnost občine Vič Rudnik profesionalizirala do stopnje, ko bo lahko resnično predstavljala kulturne dosežke, brez zadrege, da bi si nepoklicani tujci na predstavi od obupa in dolgega časa sezuli čevlje — kajti priznati je treba, domači gledalci so zmeraj zadovoljni. Ali pa je že to, kar naše skupine počnejo, tisto pravo in je važna POT in ne CILJ. Pot, na kateri je veliko srečnih obrazov, pot na kateri so tudi Narobe stvari v mestu Petpedi pomembna stvar, saj so povezale mladino za skupne stvari in nekateri so ušli narobe stvarem in se vključili v organizirano delo s čutom za kolektivno odgovornost. Prav gotovo je treba dati priznanje tovarišici Smukovi za vzgojno delo, saj bo marsikateri mali igralec z rasel v velikega, izkušenega igralca. Vsem režiserjem, ki jim ni žal časa za seminarje, ki negujejo mladinsko igro, mladinsko in otroško gledališče — je treba dati priznanje, pa čeprav se doslej še niso vključili v Našo besedo. Pohvala naj velja Ivanki Kavčič iz Šentjošta in vsem tistim znanim in neznanim tovarišicam po šolah, ki se zavedajo, da je sproščen nastop in kultivirana beseda navsezadnje eden od otipljivih rezultatov vzgojne metode »igrajmo se gledališče«, če pustimo vnemar sporočilu o, miselno, kulturng vzgojno in estetsko vlogo gledališča. Pohvalo zaslužijo vsi tisti čudovito potrpežljivi mentorji, ki jim je dež zmočil čevlje in hlače do kolen, pa so drgetaje v mrzli dvorani zaman čakali svoje tea-trsko moštvo. Igralci pa tisti dan niso bili razpoloženi in jih na v ajo sploh ni bilo. Ljubiteljsko gledališče je namreč vendarle specifično: zahteva veliko dobre volje, posluha in ljubezni. Ostra in huda beseda povzroča slabo voljo, nesamozavest in je sploh neumestna — navsezadnje igralec — amater za svoje delo ni nič plačan in gre lahko tudi kar domov. In zahvala velja tudi vsem društvom in gledališkim komisijam, če je bila ona tista, ki je spet spodbujala skupine, da so se odločale za domačo dramatiko: Miha Klinarja, Leopolda Suhadolčana, Miro Pucovo, Sašo Vugo, Jožeta Javorška, Žarka Petana, Milčinskega — Mejaka, Jurčič — Inkreta in Dragutina Dobričanina. J. TAUFER POUČNO PRIČEVANJE Kolona mladih ljudi, učencev zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, se je 7. maja letos, ob lepem sončnem vremenu, spustila v dolino Gradaščice. Ob njej je med vojno deloval Dolomitski odred, poveljeval je Glavni štab slovenske partizanske vojske, Centralni komite KPS in Izvršni odbor OF pa sta sprejemala razne sklepe in dajala politične direktive. Predstavniki OF so sprejemali tudi znano Dolomitsko izjavo. Spomini na takratne čase so še živi v glavah ljudi, ki so na terenu in v edinicah odreda odigrali važno vlogo v zgodovini narodnoosvobodilnega boja, tedaj, ko se je prav na tem terenu, ob nemško-italijanski zaminirani žični meji, v neposredni bližini Ljubljane, ob glavnih komunikacijah Ljubljana — Trst in ob obilici belogardističnih postojank, preizkušala moč partizanske vojske v krvavih spopadih z okupatorjem in njegovimi pomagači. Prav ob 35-letnioj velikega boja 28 borcev 2. čete Dolomitskega bataljona na Ključu in velike zmage Narodne zaščite v Žerovnikovem grabnu pod Hruševcem, so se odpravili na pot, da izvedo nekatere podrobnosti o tem boju in obiščejo nekatere spomenike iz naše bliž- : nje revolucionarne preteklosti. Na cesti v Žerovnikovem grabnu, zgrajeni ob spominski plošči, ki opozarja mimoidoče na veliko zmago Narodne zaščite, so pionirji poslušali enega izmed preživelih borcev Viktorja Zadnikarja, kako so zaščitniki napadli dolgo italijansko motorizirano kolono, ki se je vra- ! čala po neuspešni akciji na Ključu v Ljubljano. V obeh borbah so imeli ! Italijani (njihovi viri) 118 izgub, od tega 36 mrtvih. To je bila največja zmaga dolomitskih borcev na pragu Ljubljane, ki je imela tedaj v vojašnicah najmanj dvajsettisoč vojaštva in policije. V Gavgarjevi hiši pod Osredkom je bil bunker, ki je dajal zatočišče skupini osrednjega partizanskega vodstva. V marčevi ofenzivi 1943 so belogardisti pregledali vso hišo, a vhoda v bunker niso našli. Vedeli so, da so tam pogosto vodilni partizani in da tam nekaj mora biti. Z udarci po betonu v kuhinji so ugotovili, da je pod njo prostor. S krampom in z jeklenim drogom jim je uspelo prebiti kakšnih 20cm.Spustili so se v precej velik prostor, kjer so še pred nekaj urami prebivali partizanski funkcionarji. Uspeli so zaple niti le nekaj literature in nekaj kosov obleke. Seveda z »akcijo« niso bili zadovoljni. Besni so se znašli nad domačimi in jih odpeljali v internacijo. Gospodinja se je vrnila živa in tako je najlaž e posredovala dogodke v zvezi z odkritjem bunkerja. Pot kolone se je nadaljevala proti Hruševemu. Ob glavni cesti je Kelnačeva (Riharjeva) hiša, kjer je bil med vojno pod kozolcem velik bunker. V njem je med vojno delalo kakšnih osem čevljarjev za potrebe borcev Dolomitskega odreda. Bil je le dvajset metrov od glavne ceste, vendar zelo spretno skrit. Med ofenzivo v mesecu marcu 1943 so odkrili tudi ta bunker, ker je bil izdan. V bunkerju so dobili nekaj čevljarjev — borcev, ki so jih odpeljali v zapore in internacije. Kelnačevo Meri so grobo ustrahovali in pretepali ter jo odpeljali v internacijo. Nad njo so se znašali še posebno zato, ker je bil njen brat Frane (Radovan) komandant Dolomitskega odreda. Več o dejavnosti Kelnačeve i hiše in o pomenu bunkerja je povedala Meri sama, ki se je po vojni srečno vrnila domov. Čez most, mimo bivšega partizanskega mlina (Pretekljev mlin), je pionirski odred zavil po strmini na Hruševo pred Galčevo (Koširjevo) hišo. Tu jih je že čakala Galčeva mama, Petrovčeva Mici in še nekaj domačih. Krog mladih se je sklenil ob pričevalcih in prisluhnil njihovim besedam. Galčeva mama je povedala,'kakšno gorje so povzročili belogardisti, zlasti še potem, ko se je moral umakniti Dolomitski odred. Vse druge domače so pozaprli in odgnali v internacijo, njej pa so »prizanesli«, ker je imela šest majhnih otrok. Stalno so jo ustrahovali, saj so vedeli, da je bila pri njih osrednja ciklostilna in grafična tehnika glavnega poveljstva, da so bili v hiši noč in dan partizani. Tudi Petrovčeva Mici je povedala, kako so ji ubili moža, njo pa so, čeprav je imela majhnega otroka, odpeljali v internacijo. O delu Hruševega med NOB ju je dopolnjeval še Viktor Zadnikar, ki je spremljal mlade ves čas pohoda. Ob grobnici-pod cerkvijo so učenci pripravili kulturni program in se poklonili padlim borcem, Tako se je iztekel dan v prisrčnem srečanju z dobrimi partizanskimi ljudmi, mladi pa so odhajali obogateni z novimi spoznanji iz naše krvave, pa vendar zmagoslavne preteklosti. Zavod za slepo in slabovidno mladino na ta način nadaljuje boga!0 tradicijo obiskov partizanskih krajev in pomnikov in tako z živimi pri' čarni dopolnjuje zgodovino NOB in seznanja mladi rod z rastjo i*1 dosežki naše socialistične domovine. TONE KEBE OBISKALI SMO LUŽARJEVO MAMO Za dan žena smo obiskali v Krvavi peči najstarejšo članico krajevne skupnosti Rob Marjeto Lužar, ki je v februarju izpolnila 90 let starosti. Našli smo jo pri delu. Vezala je butarice »špine«, ki se zdaj v glavnem izdelujejo namesto zobotrebcev, saj je pri tem dohodek večji, čeprav tudi ta prinaša za celodnevno trdo delo le par starih tisočakov, toda nekaj je le boljše kot nič. Čestitko predsednika KS v imenu skupnosti in ostalih organizacij je sprejela z vedrim razpoloženjem, pritožila se je le, da ne sliši več dobro, še vedno pa je po svoji stari navadi skromna, zgovorna in gostoljubna. Njena življenjska pot je bila neprestan boj za vsakdanji kruh, polna napora, trpljenja in skrbi. Poročila se je z 2 L letom, mož je bil gozdni delavec pri graščini Ausperg, doma pa se je poleg tega ukvarjal še z čevljarstvom, da bi za lačna otroška usta zaslužil kruh, ki je bil takrat v glavnem črn, in še tega mnogokrat ni bilo. Od desetih otrok so jima trije še majhni umrli, sin Lojze pa je odšel kot 16-letni mladenič v NOV in padel čez leto dni kot borec pri vasi Dvor. Ostali otroci so se razšli, pri njej živi le sin Rude. Mama Marjeta se spominja, kako je bilo težko priti do denarja, kako ga je morala obračati, pri družinskemu dohodku so morali sodelovati tudi otroci, ki so že v nežni mladosti delali zobotrebce in tako prispevali svoj borni zaslužek. Redili so eno ali dve kravi, prašiča, ki so ga pa največkrat morali prodati, da je bilo za vsakdanje potrebščine, zaman so se veselili »domačega praznika«, ni ga bilo. Zdaj je že enajst let vdova, po možu dobiva skromno pekojninqs kater° je zadovoljna, skrbi pa jo za sina, kako se bo preživljal, ko nje ne bo več- Druga njena bolečina je vas Krvava peč, v kateri je čedalje manj prebivalcev, nekdaj znana lepa vas s šolo, družabnim življenjem in 150 prebivalci, kjer živi danes le 27 vaščanov in še ti verjetno ne bodo ostali, ker si °e morejo urediti družin. Dejstvo je.dunes se na kmetije dekleta nočejo por°' čiti;saj tu ni določenega delovnega časa, odmora in konec meseca kuver!e l denarjem. Za časa NOB je vas zaradi, svoje ugodne lege pod Mokrcem nudila zavetje in pomoč oboroženim enotam, prvoborcem in aktivistom ter bila zat° tudi dvakrat požgana. Koliko trpljenja so užili ljudje po takih krajih«n mogoče popisati, to ve le tisti, ki je sam to občutil. In po vojni so hiše 1° veliko muko obnavljali, nekaterih niso nikoli in koliko je bilo vložen' sredstev in dela za elektrifikacijo vasi, ki pa verjetno kmalu ne bo nikorn služila. ; In ko greš od Krvave peči, vidiš velike, lepe njive, ki niso obdelan > nekdaj rodovitno »krvavo polje«, ki žal to ni več, po njem se sprehaja d jačina, ki uničuje še tisto, kar ljudje vsadijo. il To so nevesele misli naše jubilantke, ki je z veseljem spremljala raz vasi, zdaj pa z žalostjo opazuje nazadovanje in to so misli vseh vaščan1 kolikor jih še živi tu. Marjeti Lužarjevi želimo še v naprej zdravja in vedrine. ANGELA pV* GLASBENA ŠOLA VIČ V TEKOČEM ŠOLSKEM LETU Glasbeno šolo v naši občini je obiskovalo v tem šolskem letu nad 550 učenk >n učencev. Na internih in javnih nastopih, radijskih snemanjih, tekmovanju glasbenih šol Slovenije, proslavah in drugih prireditvah so sodelovali z nad 900 točkami sporedov. Na tekmovanju glasbenih šol Slovenije (godala, kitara, pihala, trobila) je dobil drugo nagrado za violino Gregor Voje, učenec 4. r. osn. šole Bičevje, tretjo nagrado pa Matej Pavlič iz 8. r. osn. šole Vič; poleg tega so dobili naši učenci (vseh sodelujočih je bilo 7) še 5 pohval: 4 violinisti in 1 kitarist. V novo, devetindvajseto šolsko leto bo Glasbena šola evidentirala NOVE UČENCE: Ljubljana, Emonska 20: dne 22. in 23. junija od 10. do 11. in od 16. do 18. ure, Dobrova, nova osnovna šola »7. maj«, dne 22. junija ob 15.30, Velike Lašče, osnovna šola, dne 22. junija ob 10. in 16. uri. Preizkus posluha in ritmičnega občutka opravijo kandidati takoj, vpisovanje pa bo v začetku septembra. Prednost pri sprejemanju bodo imeli mlajši in naravno talentirani učenci, vendar s pogojem, da so doma, v vrtcu ali v šoli, pridni in vztrajni! Število učencev je zaradi kapacitete in pedagogov šole omejeno. Najnižja starost kandidatov je odvisna od njihovih psihofizičnih pogojev, splošne pa: violina 5, čelo 5, kontrabas 14, klavir 5, kitara 10, blokflavta 5, flavta 10, harmonika 6, trobenta klarinet saksofon in pozavna 12 let; solopetje po mutaciji; v oddelek predšolske glasbene vzgoje se lahko vpišejo otroci stari od 5 do 7 let. Po končani glasbeni šoli (pouk traja različno za različne inštrumente, 6—10 let) je možen vpis na strokovno srednjo glasbeno šolo, ki ima tudi svojo glasbeno gimnazijo in naprej na akademijo za glasbo in v glasbeniški poklic: orkestri, poklicni zbori, gledališča, RTV (glasbeni uredniki, tonski tehniki itd.), glasbene šole itd.; ali pa lahko sodeluje kot glasbenik-ljubitelj v mnogih oblikah aktivnega muziciranja: zborih, amaterskih orkestrih, folklornih ansamblih, gledališčih, zabavno glasbenih skupinah... Srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1977 je prejela tudi občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Kudnik na pobudo mestne konference SZDL Ljubljana SPREJEM PIONIRJEV V ZSMS Pionirji so naravna baza Zveze socialistične mladine in zaradi tega smo letos v okviru občinske konference ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik toliko bolj zavzeto začeli priprave pred sprejemom pionirjev v ZSMS. Letošnji sprejemi so bili toliko bolj svečani ob velikih jubilejih ZKS, ZKJ in tovariša Tita. Že januarja smo se domenili, da oblike izobraževanja pred sprejemom pionirjev v ZSM, ki smo jih oiganizirali leta poprej, ne ustrezajo več. Pri iskanju novih poti smo ugotovili, da bi bilo najprimerneje, če bi v ta namen izdali poseben bilten. Naše vodilo je bilo, da se morajo pionirji sami izobraževati. V biltenu »Naš korak« smo poskušali zajeti krajšo zgodovino mladinskega gibanja ter nekaj programskih smernic OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. fiilten smo pripravljali člani sekretariata predsedstva OK ZSMS Vič-Rudnik, zgodovino mladinskega gibanja pa je pripravil tovariš Zdravko Troha. S tako vsebino biltena so se skupaj z mentorji spoprijeli pionirji 7. razredov osnovnih šol na Viču. Delo je teklo po skupinah oziroma po manjših grupah. Pred sprejemom smo člani sekretariata P OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik obiskali pionirje po osnovnih šolah in jim odgovarjali na zastavljena vprašanja v zvezi z vsebino biltena. Spregovorili pa smo tudi o vlogi in liku mladinca. Prav tako smo se udeležili tudi prejemov, letos so bili toliko bolj svečani, na njih smo jim zaželeli čimplodnejšega dela v mladinski organizaciji. Ob tej priliki pa so za svoje požrtvovalno delo v mladinski organizaciji prejeli najboljši mladinci in mladinke priznanja OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. Tako smo letos sprejeli okoli 900 pionirjev v "Zvezo socialistične mladine Slovenije. Vsi ti novi mladinci in mladinke se bodo jeseni aktivno vključili v delo mladinske organizacije in tako krepili njeno idejno in akcijsko moč. M. ANŽUR NA OSNOVNI ŠOLI BIČEVJE DAN MLADIH SAMOUPRAVLJAVCEV Ravnateljica Mateja Štem-berger nam je opisala delovni dan na šoli, ko ga izpolnjujejo z delovnimi obveznostmi učenci, ki so delovna mesta zasedli lahko šele po izboru, opravljenem na podlagi odločitve komisije, ki je vse prošnje za razpisana delovna mesta tudi obravnavala. Prav na enajsto obletnico, odkar se je pionirski odred te osnovne šole poimenoval po Francu Leskošku — Luki, prvem komandantu partizanskih odredov Slovenije, to je 19. maja, so mladi šolarji opravljali pomembno dolžnost. Dolžnost pač v tem pomenu, da so za en delovni dan zamenjali svoje tovarišice in tovariše in vsa dela od poučevanja, kuhanja, vodenja šole, krožkov, podaljšanega bivanja do pospravljanja opravljali sami. Na šoli je bil »Dan mladih samoupravljalcev«. Tako so spoznali, da delo njihovih tovarišic in tovarišev ni prav nič rožnato, da so priprave na vsakdanji šolski delovnik zahtevna stvar in da tudi šolo voditi niso mačje solze. Pa vendar so vsi skupaj bogatejši za številna spoznanja, za prijetne in manj prijetne doživljaje in navsezadnje tudi za zaupanje, ki so jim ga izkazali njihovi sošolci in katerega so s svojim delom tudi opravičili. Pomočnik ravnatelja Tomaž Čebulj je povedal, da vse poteka po začrtanem programu, da je delovna disciplina zelo dobra, ob tem pa je še pripomnil, da bi takšen dan morali uveljaviti na vseh osnovnih šolah. __________ »m Pogled v zbornico, zadnje priprave in posvetovanja pred odho- Svoje znanje smo pripravljeni pokazati povsod! Kar poglejte, °n* v r»zrede. Učenci — učitelji kot tudi njihovi sošolci — učenci kako je naša »današnja« tovarišica zadovoljna! ° Mii s poukom zadovoljni. Za delo v šolski kuhinji so se prijavil sami fantje. Bflo jim je sicer vroče, a jim je odleglo, ko so jih sošolci pohvalili, saj so jedilnik tistega dne še posebej skrbno pripravili. VIŠKI ŠOLARJI PONOSNI NA USPEH SOŠOLKE DARJE *«nih kluba Organizacije zdru-katero , , ov »snovne šole Vič, na kluba jn° ahko P°nosni ne le člani "jeni dph n^en! so*°'c'' marveč tudi »sitiega a®°8'> Darja Zorec, učenka "‘"»reč h reda »snovne šole Vič je 1' orea v tekmovanju, ki ga ‘Ti,0.r ‘r,ala revija Kekec na temo ^»blišk? C,ia‘rnir‘1 leP u^b v ^Public. nierilu. Šesto mesto v ^ na in, 8r,ak°.čeupoštevamo, em° '»kmovala množica Sa 2 hCV Sirom P° Sloveniji.' , iftovan;. ie na republiškem »^ka, l: JI\ zmanjkala lista edina ^'»vrer/J0 na peto ^e*no tCL U lk' 'n s ,em na sklepno "*a)a v K m°Vanje, ki je bilo konec Ko SoK»'»rovcu ,Wan' Kluba OZN na viški ‘o'1 »vedeli za razpis tekmo- vanja, so se brž začeli pripravljati na to tekmovanje, ki sodi v okvir praznovanja petinosemdesetletnice rojstva tovariša Tita in štiridesetletnice njegovega prihoda na čelo KPJ. Vsebinski okvir priprav je petčlanski ekipi, ki so v viški osnovni šoli, dajala posebna izdaja »Kekca«, ki je bila v celoti posvečena življenju in delu tovariša Tita. Za izvzete mlade Vičane, zlasti še za Darjo »Kekec« ni bil edini vir informacij, marveč so si poiskali tudi dodatno literaturo na temo naše revolucije in osrednje osebnosti v njej — tovariša Tita. V pomladanskem delu kluba OZN so osrednjo pozornost posvetili prav temu tekmovanju, saj so vsi člani kluba pomagali Darji, ki se je iz te šole in naše občine edina uvrstila na republiško tekmovanje, pri izbiranju podatkov, saj je njen uspeh pomenil tudi njihov uspeh. Seveda s tem nočemo razvredno titi njenega prizadevanja in zlasti znanja, ki je bilo poglavitno. Glavni namen tega tekmovanja je bil seznanitev mladih iz vse Jugoslavije o težki revolucionarni poti, ki jo je moral v začetku prehoditi tovariš Tito, zato dejstvo, da se Darja ni uvrstila v sklepno tekmovanje, niti ni toliko pomembno. Pomembneje je njeno dokaj obsežno znanje o naši polpretekli zgodovini, kar se kaže tudi pri urah zgodovine, ko že marsikaj ve, česar v obveznem učnem programu sploh še niso obravnavali. Naša sobesednica je članica kluba OZN na šoli že od njegove ustanovitve oktobra 1974. O aktivnosti kluba pričata dva dosedanja največja uspeha, ko so zasedli prvo mesto na republiškem tekmovanju poznavanja svetovne organizacije in njenih specializiranih organizacij, drugi uspeh pa je ta, zaradi katerega smo jo obiskali in se pogovarjali o njenih vtisih s tega tekmovanja. Klub ima široko razvejeno dejavnost, ne obravnavajo in pogovarjajo se samo o Organizaciji združenih narodov, marveč tudi o marksistični teoriji, zlasti pa o novejši zgodovini naših narodov in delavskega gibanja nasploh, kar Darjo tudi najbolj zanima. Od šolskih predmetov jo najbolj zanima zgodovina, sledijo fizika, kemija, slovenščina in angleščina, tudi o drugih predmetih ne bi mogli reči, da ima kakršnekoli težave, saj to dokazuje tudi njen uspeh, ko skoraj ne pozna druge ocene kot odlično. Takšno skupno oceno bo imela tudi na koncu tega šolskega leta, ko se bo poslovila od osnovnošolskih klopi, ta uspeh pa ji bržčas omogoča tudi odličen start v njenem srednješolskem izobraževanju. Odločila se je že za vpis na gimnazijo Vič, ker pravi, da jo sedaj zanima mnogo področij, ne ve pa še, katero jo najbolj. V tem se ne razlikuje od svojih vrstnikov, saj je bržčas nemogoče zahtevati, da se bo dekle njenih let Odločilo za poklic, ki ga bo opravljal vse življenje. Zaupala mi je, da se sedaj navdušuje za medicino, vendar bo o tem študiju še temeljito razmislila, saj se ne gre prenagliti. Resneje bo morala razmisliti o svojem življenjskem poklicu čez štiri leta, do tedaj pa ima še dovolj časa. 10. STRAHI —T” Maja kroži po Sloveniji kurirčkova torba. V njej so pisma, v katerih so izrečene najlepše želje tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan. Torbo nosijo pionirji v spomin na pogumne kurirje med NOB. V četrtek, 12. maja, so se zbrali pionirji četrtih razredov osnovne šole Trnovo na bregu Ljubljanice, skupaj s harmonikaši. Jaz sem kot novinarka opazovala vse, kar se je dogajalo okoli mene. Mimo nas je tiho brzela Ljubljanica in se nalahno dotikala bregov. Naše oči so gledale na nasprotni breg, kjer so se pripravljali pionirji osnovne šole Barje za prevož torbe čez reko. Vstopili so v pisane kanuje, na veslo pa so privezali slovensko zastavo, ki je zaradi vetra plapolala in se v presledkih dotikala vode. Starejši fanti so spretno veslali in vozili pionir-je-kurirje proti nam na trnovsko stran, vse bliže in bliže. Izstopili so. Pionirka, ki je v roki držala torbo, se je z našim pionirjem sporazumela z geslom SOČA — SOLIDARNOST. Pionirka nam je zaželela, da bi torbo varno prenesli mimo zased in jo oddali naprej. Pionir ji je obljubil, da bomo varovali torbo in jo izročili pionirjem Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Trije pionirji so odnesli torbo. Harmonikaši so raztegnili harmonike in vesela pesem se je širila prek bregov zelene reke. , Naši pionirji so sprejeli kurirčkovo torbo in jo varno prenesli v šolo mimo naslednjih spomenikov, kjer so bile javke: spomenik partizanu m« Ivanu Habiču na Cesti dveh cesarjev, spominska plošča sedemnajstim padlim veterinarjem na Cesti v Mestni log, spomenik 173 padlim iz Trnovega in Kolezije na Riharjevi cesti, spominska plošča trinajstim padlim iz Krakovega v Kladezni ulici in spominska plošča tridesetim padlim v Partizanu Trnovo. Popoldne pa smo kurirčkovo torbo na mitingu pred hišo v Mencingerjevi ulici št. 29 oddali pionirjem Zavoda za slepo in slabovidno mladino. V tej hiši je bila L in 2. junija konferenca delegatov KP iz vse Slove- nije, kjer so začrtali smernice za organiziranje partizanske vojske in za začetek oborožene vstaje slovenskega naroda. Irena Ižanc, 5. b, članica novinarskega krožka OS Trnovo ŠOLARJI SO NAM POSLALI Objavljamo še nekaj prispevkov naših šolarjev, ki so jih napisali ob letošnjih jubilejih, svojih doživljajih in svojem delu. TITOVA MLADOST TITO JE BIL DOMA V KUMROVCU NA HRVATSKEM. KO JE ZAČEL HODITI V ŠOLO, JE MORAL ŽE POMAGATI PRI DELU. PASEL JE ŽIVINO, OKOPAVAL KORUZO IN VRTEL ŽRMLJE. RAD JE IMEL ŽIVALI. TITA IMAMO VSI RADI. ŽELIMO SI, DA BI NAS OBISKAL. UČENCI L A RAZREDA V ZAVODU ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO V LJUBLJANI. SPREJELI SMO KURIRČKOVO POŠTO OBISKAL NAS JE PISATELJ IVO ZORMAN Letošnje leto, leto 1977, je polno obletnic iz naše revolucionarne in borbene zgodovine, praznujemo pa tudi 85-letnico našega velikega prijatelja, ljubljenega maršala Tita. Premišljevali smo, kako bi tudi ta duh vključili vsvečanost ob podelitvi letošnjih bralnih značk. In že smo našli rešitev! Povabili bomo pisatelja Ivana Zormana, njega, ki je sam bil borec in zna tako živo opisovati prav to obdobje. Pridno smo se pripravljali na ta dogodek. Brali smo njegova dela, snovali iri snovali. 7. aprila smo se zbrali v nabiti dvorani društva Svobode na Brdu. Pod vodstvom naše slavistke smo izvedli kulturni program, ki je bil sestavljen iz dramatiziranih in recitiranih del pisatelja Zormana. Vanj smo vpletli tudi svojo ustvarjalnost, poezijo, ki jo pišemo učenci sami. Po programu se nam je predstavil pisatelj sam. Pohvalil nas je, da smo pripravili resnično nekaj edinstvenega. Prebral nam je svoje še neobjavljeno delo, ki nam je bilo vsem zelo všeč. Začetna nelagodnost in plahost je kar sama od sebe splahnela, saj je pisatelj zelo prijeten in neprisiljen človek, ki takoj najde stik s sočlovekom. Tako smo kramljali in kramljali ter se smejali njegovi iskrivosti. Spraševali smo ga, kdaj je začel pisati, kje je našel zamisli za zgodbe, ali so junaki zgodb in del resnični in še in še. Vsakomur jc z veseljem odgovoril. Nato nam je razdelil bralne značke in nam ob tem čestital. Nam vsem, zlasti mlajšim bralcem, nam bo to doživetje še dolgo ostalo v spominu. In ne samo mi, tudi starši, ki so prišli na slovesnost, smo notranje zadovoljni odhajali iz dvorane. Staršem ni bilo žal časa, ki so ga preživeli s pisateljem in nami. GORAZD SUHADOLNIK osnovna šola Vrhovci TOVARIŠ CURK NAM JE PRIPOVEDOVAL Sedel je na stolu in se nam smejal. V.rokah mu je tlela cigareta. Moj prvi vtis — prijazen, prav nič strah vzbujajoč mož rjavih živahnih oči. Nekje v srcu pa me je bilo še vseeno strah in sama nisem vedela, kaj naj storim. Vendar ko nas je zajel preprosti nalezljivi nasmeh, je začetna trema izginila. »Anton Curk sem,« so bile njegove prve besede, kratke in jedrnate in sama ne vem, kdaj in kako smo se znašli v pogovoru in po nekaj minutah smo se počutili že kot stari znanci. Vprašanja so kar padala, kljub temu, da smo se prej spraševali: »Le kaj naj vprašamo...« In odgovarjal nam je tako živo in neposredno, da smo pozabili, kje sedimo, kje smo. Trepetali smo zanj, ko ga je iskal gestapo, trepetali, ko je kljub temu, da je bil preganjan, odšel na gestapo in sc tam prijavil pod tujim imenom. Spogledali smo se in naše oči so govorile: »Pa je res pogumen, tale tovariš!« Kar oddahnili smo se, ko je tudi on z olajšanjem glasu rekel: »In tako sem se znašel v Ljubljani, na Vrhniki, v Dolomitih ... Na Vrhniki sem se povezal z OF in ni minilo dolgo časa, ko sem že imel pod svojim okriljem nekaj borcev.« Pa so prihajali novi, večno več jih je bilo. Tovariš Curk je imel že močno brigado, ki je vlivala upanje kmetom, Italijanom pa je pomenila strah in trepet. Ko je tovariš Curk spregovoril o Dolomitih, je biločutiti v njegovem glasu ljubezen do teh krajev in tudi nam je postalo toplo pri srcu. Kaj naj ne bi! Podlipa, Vrhnika, Koreno, Žažarso nam blizu, toda blizu so tudi njemu, še več, on jih je osvobajal. »Tovariš Curk, kaj pa potem... Tovariš Curk, kaj ste storili tokrat... smo se spraševali in tovariš Curk nam je odgovarjal, pripovedoval, pripovedoval. Toda ta ura, ti kazalci, ki so se vse prehitro pomikali, so nam prekrižali račune. Kaj vse bi nam še lahko povedal! Res škoda, pa tako prijetno je bilo. Vendar so tudi nas čakale šolske klopi, zvonec je neusmiljeno zvonil in morali smo se posloviti. »Res nismo vedeli, da lahko ura tako hitro mine,« smo se smejali, ko smo si stisnili roke. Tovarišu Curku bi radi kaj rekli, se mu zahvalili, toda nismo našli pravih besed. Naše oči so žarele in se mu zahvaljevale za prijetno doživetje. Andreja Končan, 8. a, Literarni krožek OŠ I. bat. Dol. odreda MESEC MLADOSTI S CICIBANI V maju, tem mesecu mladosti in veselja vseh otrok in mladine, so tudi v vzgojnovarstvenih zavodih pripravili številne akcije in niz programov za najmlajše. V teh programih pa so bili aktivno udeleženi tudi sami. Tako so, na primer, v vzgojnovarstvenem zavodu Vrhovci, mimogrede povedano, zgrajen je bil lani iz sredstev samoprispevka, cicibani risali po asfaltu in zidu, si ogledali lutkovno predstavo Žogica Marogica, poslušali zgodbice iz NOB, obiskali Ulovko, tekmovali v športnih disciplinah in se srečali z otroki iz VVZ Rožna dolina na pikniku, sodelovali na osrednji množični telesnokultumi prireditvi in predstavili svoje izdelke, ki jih s svojimi malimi ročicami oblikujejo skozi vse leto,na manjši razstavi. In tako je bilo v slehernem vrtcu. MAKOV TEDEN skom izrazili priznanje za njihovo delo in trud. Neža Maurer POGOVOR Ptiček čivka: Kam? Kam? Kam? Jaz mu odgovarjam: — Drugam' Drugam! Ptiček čivka: Pa zakaj? Zakaj? — Ptiček, kakor tebe vabi mene daljni kraj! Foto: BRANKO VRHOVEC. »TRIGLAV« V POLHOVEM GRADCU Vsako leto prireja OO ZSMS Krim-Rudnik v okviru Makovega tedna več različnih prireditev, ki pokažejo aktivnost mladincev v krožkih krajevne skupnosti. Simbol mladincev v KS Krim-Rudnik je mak, prav tako se imenuje njihovo glasilo, zato tudi naziv »Makov teden«. Marljivi mladinci so pripravili svoj teden, ki traja od 14. maja do 21. maja, pester spekter prireditev. Otvoritev foto razstave foto kluba »Uč« v soboto, 14. maja, je bila uvod v ostale prireditve. Dan za dnem vse do sobote, 21. maja, so se vrstile poleg foto razstave še večer ljubezenske poezije slovenskih avtorjev, v sredo so pripravili predavanje z barvnimi diapozitivi o turnem smučanju. V četrtek je bil na vrsti kviz Tito-partija, v soboto pa bo Makov teden zaključen z mladinskim plesom. Vendar pa to še ni vse. Vmes so se odvijale še športne manifestacije kot so streljanje, košarka, šah in nogomet. Makov teden naj bi bil pregled vseh kulturnih, športnih in zabavnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo mladinci v KS Krim-Rudnik. Posebej je treba omeniti kulturni krožek, ki skoraj vsak mesec prireja literarne večere, na katere so povabljeni tudi avtorji literarnih del. Tako sta se odzvala povabilu pesnik Srečo Zajc in pisatelj Branko Žužek. Seznanila sta nas vsak s svojim svetom poezije, ki se med seboj ločita po subtilnosti izražanja in po vsebini. Kako se ne bi, saj pripadata generacijama, ki se razlikujeta med seboj v letih, izkušnjah in doživetjih. Škoda, da je bilo tako malo poslušalcev. Majhna udeležba na takšnih prireditvah v naši KS je že skoraj kronična. Kljub plakatom, izobešenim na vseh izrazitih mestih, prihajajo na prireditve ponavadi le isti obiskovalci. Presenetljivo izjemen pa je bil obisk na otvoritvi foto razstave, ki jo je dopolnjeval še recital pesmi z naslovom Upor strojev. Mladinci, ki so posneli fotografije, so se predstavili z branjem pesmi različnih svetovnih avtorjev. Člani foto kluba »Uč« delujejo 2 leti in v tem času so pripravili že več razstav. Pri njihovem delu jim pomaga OŠ Oskar Kovačič, ki jim nudi potreben prostor. Razstavljene fotografije so bile razporejene tako, da je vsak pano predstavljal skupino slik, ki so se tematsko ali motivno skladale. Za mnenje o razstavi sem povprašala tri starejše obiskovalce. O sami razstavi so dejali, da je impresivna. Pripomnili pašo, da bi splošno slab odziv na mladinske prireditve v KS morali popraviti s spremenjenim načinom propagande in informiranja. Letošnji Makov teden se je tako končal, to pa ne pomeni, da bodo mladinci počivali do naslednjega leta. Kmalu nas bodo vabili na nove kulturne, zabavne in športne prireditve. Upam, da se bomo vabilu odzvali in jim že s svojim obi- LIDIJA PELCAR RAZSTAVA OB SPREJEMU UČENCEV V ZSMS Letošnji sprejem učencev v mladinsko organizacijo so v osnovni šoli Horjul proslavili še posebno slovesno. To tem bolj zato, ker je le-to sovpadalo z letošnjimi pomembnimi jubileji predsednika Tita in KPS, kakor tudi zavoljo novega šolskega okolja, v katerem je bilo prirejeno. Poleg učencev OŠ so se sprejema udeležili tudi člani sveta staršev, člani ZB in ISKRE Horjul ter predstavniki občinske konference ZSMS. Prav tako pa so ob tej priložnosti v avli osnovne šole pripravili zanimivo razstavo, ki je s svojimi izbranimi likovnimi izdelki, izdelki tehničnega pouka, čipkarskega krožka in slikovnim materialom o življenju in delu tovariša Tita, hkrati simbolizirala pomen letošnjih jubilejev ter prizadevanja horjulskih učencev pri njihovem učnem delu. Tekst in foto: B. Vrhovec OB OBISKU DOMA NA BOKALCAH V ponedeljek, 9. maja, je Mestna organizacija RK Ljubljane in občinska organizacija RK Vič-Rudnik pripravila kratko kulturno zabavno slovesnost a obdaritvijo za upokojence Doma na Bokalcah. Vse zbrane iz Doma, vključno s strežnim osebjem, je v uvodnem govon* pozdravila tov. Anica Gašperšič, sekretarka Mestnega komiteja RK. Topa1" pozdravnim besedam je sledil kulturni program, ki so ga, predvsem starejši, nestrpnostjo in radovednostjo pričakovali. Učenci osnovne šele Vrhovci i osnovne šole Vič so pripravili pester in zabaven kulturni program, sestavljc111 zborovskih pesmic, skupinskih deklamacij, baletnega nastopa, folklorna sku pina pa je zaplesala kola. Po končanem programu obeh osnovnih šol je zbrano poslušalstvo zabavala narodna glasba v izvedbi ansambla Toneta Žagarj • Poskočne melodije so nekatere upokojence tako odobrovoljile, da so jin1 ^ brundanjem ter dajanjem ritma z nogo priklicale v spomin tiste čase, k011^ rodno zabavne glasbe niso samo poslušali, ampak so se tudi zavrteli v njen® ritmu. Toda očitno so tisti časi samo še prijeten spomin, kajti nihče se ni odzva vabilu na ples. Po končanem programu so bili vsi upokojenci v Domu obdarovani z nage" nom, skromnim darilom ter z značko RK, ki jim je priredil proslavo in obdat' tev. Topel stisk roke vsakega obdarovanega predstavniku RK ter iskre »hvala«, so izrazili njihovo radost in ganjenost ob takšni počastitvi. Žal p" ^ vsi obdarovane! niso mogli udeležiti proslave, kajti od 360 varovancev Domu jih je približno polovica težko pokretnih ali čisto nepokretnih. Mestna konferenca RK in občinska konferenca RK Ljubljana Vič-Rud"^ obiskom Doma na Bokalcah vključili v številnt; manifestacije ob sta se z i letnici rojstva tovariša Tita in 40-letnici njegovega prihoda na čelo pat'ijj USPELA DELOVNA AKCIJA Objavljamo še dva krajša spisa viških učencev o vtisih z delovne akcije, bila uspešno izvedena in s katero so šolarji in njihovi starši ob pomoči učile” osnovne šole Vič uredili okolico te nove šole. Tovarišica ravnateljica je razglasila , da bo v sredo, četrtek in petek deloVl, akcija. Dečki bodo kopali, deklice pa presajale zemljo. ^ .^e, Tudi jaz sem prišla v petek. Tov. ravnateljica je napisala vse sodel' Prijeli smo za lopate. Vsi smo bili zelo pridni. Jaz sem nekaj časa kop1 ^ krampom, nato pa sta me nadomestila dva močnejša fanta. Bilo je zelovc** ala Kmalu pa smo bili že vsi potni. Prinesli so nam sok. Kopali smo z motik3" lopatami in krampi. Delali smo po pet ur. . u sel1' Ko smo končali, smo se utrujeni vračali domov. A vendar smo bili vese smo napravili tako koristno delo. KATKA BENČINA4 ' Ker smo dobili šolsko okolico neurejeno, se je šolsko vodstvo odloč' ^ tridnevno akcijo, v kateri bi lahko sodelovali vsi učenci in tudi starši-začela se jc akcija. Vsak udeleženec akcije je dobil svoje orodje. teri so s krampi kopali jarke, drugi so z loputami nakladali zemljo na sarr> Tjj niče. Kopali smo jarke za živo mejo in jame za breze. Preskrbljeno je h'1 ^ za pijačo, da smo se lahko odžejali . Tako so minili trije dnevi in akcija J končana. Sedaj nas pa še čaka posaditev brez, žive meje in cvetic. ^ j BOJAN BOZEU' ^ Kolektiv zavarovalnice Triglav se je odločil, da bo letošnje jubileje praznoval sredi Dolomitov. Povezali so se tudi s šolo Dolomitski odred Polhov Gradec, ki naj bi prispevala kulturni program. Učenci in učitelji so bili takoj za sodelovanje. Proslava je bila 5. maja pri Turističnem domu. Zelo zanimiv govor je imel Zdravko Vidrih, borec i/ Dolomitov. V njem je živo orisal pomembnost Polhograjskih Dolomitov med NOB. Delegacija zavarovalnice je položila venec k spomeniku NOB v Polhovem Gradcu. Učenci so prispevali ostali del kulturnega programa. Kvalitetni program, lepo vreme, izredno naravno okolje in domačnost ob partizanskem golažu — vse to jc prispevalo, da so se delavci zavarovalnice Triglav razživeli in se dobro počutili. Učitelji in učenci osnovne šole Dolomitski odred so tako kot tokrat pripravljeni sodelovati z vsemi delovnimi in dnigimi organizacijami, ki bodo prišle proslavljat, ali na rekreacijo in zabavo v Polhov Gradec. Tega ne vzamemo kot breme, ker vemo, da tisto, kar znamo, dobi pravo vrednost šele, ko to pokažemo ljudem. Učenci se učijo za življenje, življenje pa je sodelovanje. J. P. Člani folklorne skupine iz osnovne šole Dobrova so na nu* f našega uredništva poslali prisrčne pozdrave iz Beograda, KJ so na dan mladosti nastopili v sklepni prireditvi. t ''X "M* li „ *£ 1- * I CyfOOoLJ^&L^' PUTNIK lUUOSLAVIIA ALOM-J^ USPELA TELESNOKULTURNA PRIREDITEV Vihrajoče zastave so zaplapolale na čelu povorke Zbrano več tisočglavo občinstvo je pozdravil Nastop cicibančkov je bil pravi odraz veselja in Precejšnja je bila udeležba šolskih športnih druš- predsednik prireditvenega odbora Dušan Dobro- radosti volje DAN MLADOSTI. RADOSTI IN ŠPORTNIH UŽITKOV Tradicija javnih telovadnih nastopov, taborov in zletov sega pri nas daleč v čase, ko je bilo v Ljubljani usta-tovljeno leta 1863 prvo telovadno društvo Južni Sokol. Tem prvim množičnim prireditvam so sledile še številne d^ge, ki so bolj ali manj uspešno prikazale trenutno športno aktivnost v dništvih in med mladino. Pojavljali s° se občasno tudi glasovi o nepotrebnosti teh športnih zborovanj, češ da je to preživela oblika telesne kulturne dejavnosti in podobno. Pogosto so bili ti očitki opraviče-jti. vendar se je zdravo športno manifestiranje telesno kulturne dejavnosti ohranilo do današnjih dni. Priče smo vsakoletnih množičnih tekmovanj tako med tek-movalci, kot med rekreatorji, sodelujemo na množičnih sPotninskih pohodih, ne zamudimo telesnokultumih Prireditev v okviru društva, mesta ali federacije. Vsa ta aktivnost med prebivalci in delovnimi ljudmi kaže na Veliko zanimanje za športno rekreativno dejavnost. osnovnih šol in gimnazije ter večino telesnokultumih organizacij. Športniki so se gledalcem v svečanem mimohodu predstavili in s svojimi športnimi rekviziti predstavili svojo aktivnost. Spored so pred začetkom poživili godbeniki in skupina deklet iz Logatca, ki je s plesom prikazala vso radost mladosti. Vznemirjenost na zbirališču Najboljši pokazatelj, kakšno je razpoloženje tistih, ki nosijo vse breme uspeha ali neuspeha prireditve, je prav Slavje na igrišču Ob počastitvi dneva mladosti in življenjskem praz-n'ku tovariša Tita se je na centralnem igrišču Športnega Parka Svoboda v sredo, 25. 5. 1977 zbralo 2000 šport-nikov, ki so številnim gledalcem s svečano akademijo Pokazali svojo telesnokulturno aktivnost. Svoje pred-s,avnike so poslali vsi občinski VVZ, ŠŠD vseh trinajstih gotovo življenjski utrip na zbirališču vseh sodelujočih skupin. Kljub številnim napornim vajam in preizkušnjam, kljub soparnemu vremenu in nervozi pred začetkom, ni bilo v očeh sodelujočih videti utrujenosti in nezadovoljstva. Nasprotno, po izrazu njihovih nasmejanih lic je bilo videti, da so ponosni, ker sodelujejo na tako svečani prireditvi. Med seboj pomešani ne glede na starost in spol, so tvorili celoto, ki je izžarevala mladost, ki jo nosimo v srcu. KPS. Tej uvodni točki so sledile pozdravne besede, s katerimi je bila tudi v kratkem opisana telesnokulturna dejavnost v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Glavni spored so pričeli cicibani vseh VVZ na našem področju, ki so z igricami svojim staršem in ostalim pokazali,kaj že znajo. Na telovadnih orodjih so svoje sposobnosti pokazali tudi učenci osnovnih šol, ki so nemalokrat vzbudili spontan aplavz med gledalci. Dejavnost v svojih sredinah so prikazala športna društva in klubi, ki so program popestrili s svojimi športnimi rekviziti. Prav nenavadno je bilo videti sredi zelene trave čolne in smučarske priprave, ki so ponazarjale aktivnost v posameznih klubih. Bučno navijanje je spremljalo igralce kratke nogometne tekme, kjer so se med seboj pomerile pionirske ekipe NK Krim in NK Mercator. Poleg tabornikov, ki so postavili pravo šotorišče, so se predstavile tudi folklorne skupine z narodnimi plesi. Temu bogatemu in zanimivemu sporedu je sledil skupen zaključek vseh sodelujočih, ki so poslali našemu predsedniku iskrene čestitke za njegov rojstni dan. čene akcije in naloge. Vsi prisotni so lahko ugotovili, da je športnim delavcem TKS Ljubljana Vič-Rudnik, predavateljem telesne vzgoje na šolah, trenerjem in drugim sodelujočim, prireditev popolnoma uspela. Kljub velikim težavam pri pripravi in organiziranju akademije na sami prireditvi ni bilo čutiti nikakršnih zastojev in napak. Zato si organizatorji, katerim je veliko pomagal aktiv OŠ Bičevje in drugi, zaslužijo vse pohvale za vzorno izpeljano prireditev. Nekaj mnenj sodelujočih pa smo tudi zapisali: Franc Urbanc, vojak: »Čeprav sem daleč od doma, sem na tej prireditvi začutil neko domačnost, veselje, ki ga doslej nisem nikoli občutil. Težko bi opisal svoje občutke na tej prireditvi, mladost, radosti in veselja, vendarsi bom vednoželelsodelovati pri podobnih manifestacijah. Organizator te prireditve zasluži za vložen trud in neoporečno opravljeno delo vse pohvale.« Bogat spored Svečanemu mimohodu je sledila skupna točka v sodelovanju s pripadniki JLA kasarne Maršala Tita, ki so svojimi telesi izpisali TITO, rdečo peterokrako zvezdo in Prizadevnost izvajalcev Vsi še tako podrobno izdelani in dobro pripravljeni načrti ne pomenijo mnogo, če ni dovolj vestnih in prizadevnih izvajalcev. Od tega je tudi odvisen uspeh dolo- Evelin Gbltes: »Če bi lahko posebej izločila najbolj uspele točke, so bile to po mojem okusu karateisti in igralci nogometa. Čeprav na prireditvi sodelujejo učenci naše šole, nisem imela te sreče, da bi šolo predstavljala tudi v točki s kolebinicami. Upam, da bom v prihodnje imela več sreče in bom lahko resnično sodelovala na tako čudoviti prireditvi. Vanja Lesar, TVD Partizan-Vič: »Pogrešam še več tako odlično izpeljanih prireditev. Osebno menim, da je ta manifestacija najlepša oblika proslave dneva mladosti in življenjskega jubileja našega maršala. Osebno bi se v bodoče zelo rad udeležil podobnih prireditev.« n fkfeacija postaja sestavni del vsakdanjega živ- Šporlna društva so na prireditvi pokazala splet športnih veščin Folklorni skupini osnovnih šol Škofljica in Vič sta prireditvi dali poseben čar Franc Urbanc Evelin Goltes Vanja Lesar ? delu občinske taborniške zveze Več TABORNIŠKIH ODREDOV aVn°st n ?,be,ni °bstaja več taborniških organizacij. De-včasih vn xi*er!^ 'zme imlajšihi, ■ !° se trudijo pritegniti tem večje šte-"tesljiv,, vM'tako Zbko v prihodnjosti računajo niške kadre, ki jih bodo sami vzgojili in za katere je zdaj takšna suša. Starostna meja članov niha med prvim in četrtim, pa tja do osmega razreda osnovne šole. Kar je vodstva, je seveda starejše. Dobro organiziran in večji del samostojen, za razliko od nekaterih drugih, je odred Močvirskih tulipanov. Osnovna šola Bičevje jim je pred leti dala na razpolago prostor na šoli, ki pa je sčasoma postal premajhen. Tudi njih pesti vodniški problem. Letne finančne pomoči so deležni od TKS in občasno od KS Malči Belič. Ob nabavi opreme so vezani ha velike stroške in takrat je kakršnakoli denarna pomoč dobrodošla. Čeprav opremo postopno obnavljajo, denar kaj hitro poide in včasih morajo vrzeli mašiti z dohodki lastnih akcij. Materialno jih včasih podpre Slovenija-šport kot njihov ,patron’. Spekter dejavnosti Močvirskih tulipanov je zelo obsežen. Začen ši pri taborih, ki so v bistvu smoter njihove aktivnosti, pa do kulturno-zabavnega dela v okviru organizacije. Poleti imajo štirinajstdnevne tabore, kjer spoznajo naravo in življenje v njej. Mladega človeka skušajo čim prej osamosvojiti in hkrati vzgajati v njem socialni čut. Kot taki tudi zagovarjajo pomen skupine pred posameznikom. Obujajo in vzdržujejo tudi tradicije NOB. Sodelujejo na posameznih in skupnih taborniških izletih ter akcijah, kot so Ilegalec, Nič nas ne sme presenetiti, ipd. V času potresov na Tolminskem so priskočili na pomoč s šotori. Ob dnevu JLA imajo srečanje z vojak^s katerimi vzdržujejo stik. Poprečno gledano imajo na mesec eno večjo in nekaj manjših akcij. Večja akcija je odredova, medtem ko imajo družine in čete manjše. Zagreti so tudi za sodelovanje z SLO, kajti s to povezavo si obetajo obojestransko korist. Toda, glede te zamisli še ni bil storjen korak z nobene strani. V bližnji prihodn osti nameravajo izdajati svoje glasilo v občinskem merilu in tako sproti obveščati javnost o svojem delu in načrtih. Krajevna razbitost in nepovezanost sta tudi dve izmed težav, s katerimi se bodo morali spoprijeti taborniki skupaj z Občinsko zvezo, da bo možen enakomeren in sistematičen razvoj vseh odredov, ter dosežena razširitev in utrditev taborniške organizacije. Ena izmed nalog, ki so si jih zadali, je tudi ustanavljanje vodov po osnovnih šolah in delo z njimi. ROBI DOLNIČAR novno dokazali, da se ob dobrem strokovnem vodstvu in odličnih pogojih za vsakdanji trening ni treba bati za atletski naraščaj. Žal pa so pogoji za redno atletsko vadbo na drugih šolah naše občine veliko slabši in so dobri rezultati na področnih tekmovanjih bolj sad izvenšolske dejavnosti kot pa resnega dela in treninga v okviru šole. Atletski ljubljanski center je v sodelovanju z AK Olimpija odlično izvedel tekmovanje, ki je dalo nekaj odličnih športnih rezultatov. Občinski predstavniki so med pionirji zasedli drugo mesto, dekleta pa so bila šesta. Najvidnčjša mesta med posamezniki pa so: ' pionirji: tek na 60 metrov: L—2, A. Kušar (OŠ Brezovica) ...; višina: 4. M. Prebil (OŠ Brezovica)...; dal jina: 2. M. Skodlar (OS Brezovica)... Pionirke: tek na 60 metrov: 1 .—2. S. Kranjc (OŠ Trnovo), 4. M. Alatič (OŠ Bič.), višina: 2. N. Sivavec (OŠ Oskar Kovačičič)... DOBRI REZULTATI Na področnem atletskem prvenstvu osnovnih šol so se dobro odrezali tudi predstavniki naše občine. V močni konkurenci vrstnikov iz cele Ljubljane so zasedli nekaj odličnih mest. Učenci in učenke OŠ Brezovica so po- 9. IN 10. JULIJA TEKMOVANJE V BALINANJU V Naši komuni pišemo zelo veliko o športu. Pozablja pa se na balinanje, ki je zelo razširjeno, saj v naši občini obstaja 10 klubov, ki tekmujejo v ljubljanski ligi. Od teh jih 5 tekmuje v prvi ligi, v kateri zavzamejo zelo vidna mesta. KlubBSK ŽABA ima v svojih vrstah dva igralca, ki sta člana državne reprezentance, prav tako pa ne smemo pozabiti, da smo imeli v občini tudi zelo dobrega zbijalca člana BSK SVOBODE — Marjana Škofa, ki je že kot 15-letni dečko oblekel dres in zastopal državno reprezentanco z velikim uspehom. Žal nam pa je, da nas je tako kmalu tragično zapustil. 9. in 10. julija bo v naši občini republiško tekmovanje v četvorkah. Na tem tekmovanju bo nastopilo 24 moštev iz cele Slovenije. Mineva 26 let, odkar obstaja balinanje kot registriran šport. Prav BSK BRDO si lahko šteje v čast, da organizira tako tekmovanje. V pomoč mu bosta tudi kluba BSK SVOBODA in Rožna dolina. Vse tekme se bodo odvijale na šestih igriščih teh treh khibov. Finalni del tekmovanja kot tudi otvoritev bo na igrišču »BRDA«, ki bo nosil največje breme organizacije pod vodstvom Mestne zveze za balinanje. Ob priložnosti tega tekmovanja bo izdala Mestna zveza za balinarje večje številc plakatov po Ljubljani in Sloveniji, zato upam, da nam bodo pomagale delovne organizacije kot tudi občinska zveza za telesno kulturo. Tekmovanje bo povezano s proslavljanjem Utošnjih jubilejev. AVG UŠI N AŠELJ M, S i športne drobtinice Eden najboljših igralcev KK Trnovo Igor Kozamernik bo v naslednji košarkarski sezoni nosil dres ljubljanske selekcije v drug zvezni košarkarski ligi. Vsekakor je to veliko priznanje mlademu športniku, ki si je to priznanje prislužil z neumornim delom tako na treningih, kot na tekmah. Oslabljeni Trnovčani. V dvorani gimnazije Vič in Partizan Narodni dom je bil v počastitev dneva mladosti športni turnir društev Partizana. Sodelovalo je osem ekip, med katerimi so bili najboljši športniki TVD Partizan-Vič, na četrto mesto pa se je uvrstila ekipa ŠŠD Brezovica. Uprava kopališča Kolezija je omogočila dvakrat tedensko brezplačno kopanje v dopoldanskih urah za gojence doma Malči Belič in Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Tako so jim omogočili redno vadbo v ogrevani vodi in ob robu bazena. Posnemanja vredno dejanje! Od vseh telesno kulturnih orginizacij v paši občini se prireditve ob dnevu mladosti niso udeležile le tri športne organizacije. To so ŠD Dobrova, AŠD Veterinar in BK Olimpija. Morda mislijo športni delavci v teh organizacijah, da ta prireditev ni na ravni njihovega slovesa? Na evropskem prvenstvu v gimnastiki v Vi-Ijusu se je med našimi reprezentanti najbolje uvrstil Milan Kunčič, ki je me 1 75 tekmovalci zasedel 38. mesto. Na tradicionalnem strelskem tekmovanju z vojaško puško in svetlečimi naboji, ki ga vsako leto prireja v počastitev dneva mladosti SD Rajko Škapin, je sodelovalo kar 256 ekip iz vse Slovenije. Najboljši so bili strelci Elektro Ljubljane. Pionirji kolesatji so najprej opravili pismeno testiranje Sledila je ocenjevalna vožnja Pony kolo je bila nagrada za prvo mesto X. JUBILEJNO OBČINSKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ 0 PROMETU« SMOTRI IN DOSEŽKI PROMETNE VZGOJE »Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil, kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih predmetni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Tako pravi ena izmed ugotovitev v kodeksu etike udeležencev v cestnem prometu, ki jo potrjujejo številne nesreče na naših cestah. Statistični podatki o prometnih žrtvah otrok in mladine opozarjajo, da življenje v prometu zahteva tudi od nebogljenih, da se naučijo varovati sebe in druge. Potrebno jim je tedaj več vzgoje, več znanja, pridobiti si morajo čim hitreje in kar največ izkušenj. Pridobivali si jih bodo z nenehnimi vajami na primernih poligonih, vodiščih in drugod. Pomembna sredstva, ki občutno prispevajo k uresničevanju prometno vzgojnih in izobraževalnih smotrov, so prometna tekmovanja. Razredna, medrazredna, šolska in druga tekmovanja s področja prometne vzgoje so se doslej pri nas že močno uveljavila, vendar samo v osnovnih šolah. Postala so tradicionalna in kar je še posebej pomembno, uvrstila so se med najbolj množične prireditve osnovnih šol. Uspehi na področju prometne vzgoje so med drugim pokazali svoje vrednosti tudi na zveznih in celo mednarodnih tekmovanjih učencev osnovnih šol. V vsakoletnih tekmovanjih so dosegli slovenski pred- stavniki zavidljive uspehe. Vselej so se uvrščali med najboljše. Ne samo to, uveljavili so se tudi na mednarodnem področju, saj so dosegli na primer v Tunisu leta 1973 in v Parizu leta 1974 tretje mesto. V okviru prometne vzgoje je zelo aktiven svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri naši občini, ki je v letošnjem letu organiziral že X. jubilejno občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« z mladino osnovnih šol. Tekmovanje je bilo izvedeno dne 9. aprila, zaradi slabih vremenskih pogojev kar v zaprtih prostorih osnovne šole Polhov Gradec. Udeležilo se ga je 80 učencev razvrščenih v ekipe po štiri tekmovalce višje in nižje skupine, izbrane na predhodnih šolskih tekmovanjih. Kljub težjim tekmovalnim pogojem so se športno pomerili v ocenjevalni in spretnostni vožnji, na poligonih, svoje znanje o prometnih predpisih pa so zapisali v testne pole. Po štiriumem pričakovanju so bili razglašeni naslednji rezultati najboljših: I. Ekipno — nižja skupina (5. in 6. razred) 1. OŠ Vrhovci 2. OŠ Velike Lašče 3. OŠ Polhov Gradec 4. OŠ Trnovo II. Ekipno — višja skupina (7. in 8. razred) 1. OŠ Vrhovci 2. OŠ Polhov Gradec 3. OŠ Velike Lašče 4. OŠ Bičevje Med posamezniki v višji skupini: Zidar Bojan (OŠ Velike Lašče), Podlesnik Janez (OŠ Vrhovci), Zdešar Marko (OŠ Dobrova) in Tominec Rajko (OŠ Polhov Gradec), med posamezniki v višji skupini pa: Hebrlc Slavko (OŠ Vrhovci), Ziblenik Franci (OŠ Polhov Gradec), Jurca Tomaž in Urbančič Janez (oba OŠ Vrhovci). Vsi navedeni posamezniki so prejeli diplome, hkrati pa so uvrščeni v ekipi, ki nas bo zastopala na medobčinskem tekmovanju v Litiji. Že drugo leto zapored sta ekipi OŠ Vrhovci osvojili poni kolesa in pokala. Vsem tekmovalcem so bili podeljeni tradicionalni darilni paketi, ki so jih prispevali: tovarna llirija-Vedrog, Mercator TOZD Grosist, ČGP Delo — Dom tiska, Mladinska knjiga — tiskarna in Kemofarmacija. Tekmovanje je v celoti potekalo na zadovoljivi organizacijski ravni, za kar zaslužijo pohvalo vsi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri naši občini, predstavniki komunalnega podjetja Ljubljana, Postaje milice Vič in oddelka milice Rudnik ter predstavniki OŠ Polhov Gradec. Posebna zahvala vsem mentorjem ekip, predstavniku skupščine občine tov. Krumbcrgerju in predstavnikoma OŠ Polhov Gradec, tovarišici Kuclarjevi in ravnatelju tovarišu Praprotniku, ki sta v veliki meri pripomogla k uspešnemu tekmovanju. LOJ ZE ČEPON TEKMOVANJE PIONIRJEV GASILCEV Več kot 400 pionirjev iz naše občine se je 22. maja v Polhovem Gradcu udeležilo tekmovanja pionirjev gasilcev. ______________________ Najmlajši gasilci so se na tekmovanju dobro izkazali, saj sta bili tako njihova iznajdljivost kot tud' pravljenost na višini. SKRB ZA ČISTO OKOLJE Ta fotografija je iz Polhovega Gradca. Pionirji so se lotili akcije očiščevanja okolja spomenika v tem kraju. Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet — častni predsednik dr. Josip Vidmar — in uredniški odbor: inž. Janez Čemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Stane Florjančič, Ivo Zalar. Tehnični urednik Ivan Žitko. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDR 7-1, tel. 23-381, int. 26. tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tisk liskama Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRVA DOLŽNOST SLEHERNEGA OBČANA, MLADINCA IN PIONIRJA V okviru letošnjih pionirskih igerteče letos akcija zoper onesnaženo okolje. S številnimi fotografijami kot prispevki se vanjo vključujejo tudi naši pionirji. Objavljamo nekaj foto zapisov, ki so jih v objektive svojih fotoaparatov ujeli najmlajši. Borut Mavsar iz osnovne šole Brezovica je napravil posnetek ob smetišču Grmes.