Podlistek. Kmeeki kralj Matija Gubee. Iz hrratgkega Harko Kr>ise. (Konec.) XXII. Ka sredi trga je stalo vellkansko kolo in žaief železen prestol. V, temni zagrebSki ječi je ftakal Matija Gube^', vkcvau v težko železje, sodbe in gotove smrti. Z najfiistejšiiiu nameni se je bil dvignil za s^to stvar, za ravnopravnost ljudi pred Bogom in svotom — in zato ga bodo zdaj usmrtili kakor največjega eločinoa! A tolažil se je kmeftki kralj s trdnim upanjem, da pride čas, ko solnce pravice razžene temne megle krivice in ko poreCe svet: PoStenjak je bil Matija Gubec! Slava njegovemu imenu! Med tem pa je sod sodil, hitro sodil, a ničpisal. da bi ne prišla sramota gospode,\ ki z nogami tepta pravico, 8rno na beltem potomoem v roke. Drugi dan se je zbralo na ¦Markovem trgu v Zagrebu sila ljudstva. -Na sredi trga je stalo velikansko kolo in žareft železen prestol. Ljudstvo je radovedno ogledovalo te priprave in nestrpno finkalo, kaj Še iz tega bo. Velikanske duri mestno hiSe s& odpro in vrsta ljudi se ,pojavi skozi njo na trg: niv Celn stopa •mestni sodnik z žezlom v roki, za njim pa korakata med dvema vrstaraa mestnib stražnikov vklenjena — Matlja Gubec in kmet Andrej Pasanee. Divji rabelj s svojimi pomočniki sklepa žalostni sprevod. Sodnik stopi precl ljudstvo, dvigne žezlo kvišku, pa zakliče: To jo Matija Gubec, kmet iz Stubice, razbojnik in budodebiik, ki se je vzdignil proti božje in ftloveSke pravice, zoper kralja in deželno gospodo. — To pa je Andrej Pasanec, tovariš raz1x>inika Gubca in sam razbojnik! Pravica je zmagala in sodba je fiista! Pasanec lx) naiprej zdrobljen na Jcolesu, potem pa izgubi glavo. Gubeo pa, ki se je drznil igrati ulogo kmefikega kralja, bo na tem žarefiem stolu kronan z razbeljeno krono, potem pa na fietvero razčesan! Gubec in Pasaneo prebtedita, ljudstvo zatrepeče od strahu in sočutja do nesrečnežev, sodnik pa iPretomi belo palico, jo vrže obsojencema pod noge in zakliče rablju: Rabelj, tvoja sta! Pasanec poljubi Gubca, pa že ga popadejo krvniki in ga potegnejo na kolo, nasajeno z ostrimi zobci; edon izmed rabljevih pomočnikov zgrabi za velikansko kladivo in razbije Pasancu na rokah in nogah kosti. Bolesten krik se izvije pri vsakem udarcu iz omodrelib ust'm*ačen6evib. Nato ,ga vzamejo s kolosa in ko vse zlomljeno telo loputne na eemljo, ga popade rabljev pomo&nik za lase, rabelj sam pa zamahne z mefiom in — pokaže strmevSi množioi odoekano krvavo glavo. Zdaj se lotijo Guboa. Strgajo mu s telesa obleko in ga siloma posndijo na žareo železen prestol. Rabelj pristopi k njemn in mi zaftne z razbeljenimi Meščami trgati meso z rok, prsi in nog. Potera potegne s kleSftami iz ognja žarefa) železno krono in jo spusti na Gub- fievo glavo. Koža poka, kri brizga, smrtna bledoba pokrije Gubcu obraz, — Še nekaj tronotkov — ia kmečki kralj izdibne svojo blago dušoA Telo pti mu razsekajo na čvetero in kose razmefiejo na vse štiri strani sveta. Ljudstvo se zgraža nad toliko krvoločnostjo in od ust do ust gre nevoljno mrmranis; Proklete zverine! Konec. Poteptan je lirvaSki narod, poraženo slovensko Ijudstvo, zadušena zavest, ki je dvigala roke proti nebesom in prosila Boga, da se usmili svojih otrck in jib reši mefta krvolokov. Ali se naj terrrn porazu kmetov žudimo? Saj se je vse plemstvo in vojska celega cesarstva vzdigniltt proti malemu koš^«ku zemlje raed Savo in Sotlo, <5egar prebivalci so sc drznili zaklicati svetu, da so vsi Adamovi sinovi enaki! Gnbec in Pasanec, ki so ju bili ujeli nrajprej, sta kon-5ala najgroznejSe smrti. Kmalu po njuni smrti pa so bile vse zagrebškc, celjske in ljubljanske je<5e polne upornih kmetov in besnost gospode je izmiSljala zanje pod krinko svete pravice najhujše muke, zato ker so hotelu biti tudi ljudje, ker so hoteli.biti tudi svobodni. Pozebca so odpeljali v Zagreb in mu po nagli sodbi odsekali glavo. Druga smrt pa je bila nam!en.iena Iliji Gregoriču iji GusetiCu. Ujeli so ju bili najkasneje in ju pozvali pred dunajsko sodi&6e, kjer so ju nnu&ili na najkrutejši naGin. Gusetifi je vsled prevelikib ran kmalu potem v j«fii nmrl, Ilija Gregorifia pa, ki je prebolil rane, odpravijo v verige vklenjenega v Ła.greb, kjor mit na trgu svetega Marka kroniški mteS odseka glavo. Bil je zadnja žrtev kmečkega punta, kajti nadaljne nrake je zabranil sam cesar. V ljubljanski jeci so trepetali pred grozno amrtjo še hrvaški kmetje Bistrič, Surač, DrvodBli-5, Bartolič, Toirkovič in Nožina. Pa v noči, ko bi se drngi dan imela nad njimi izvršiti smrtna obsodba, srečno uidejo iz ječe. Toda domu niso smeli, ampalc kot berači so se morali potikati po neznanih krajlii. v neprestanem strahu, da ' jih kje ne zasafcijo. Kaj pa *ffah? Protin ga je ščipal in grizel kakor ka<5a po vseh kosteh. Plemenitaši so ga zapuščali kot glavn«ga krivca kmefikega upora. Pravda z Uršulo Heningovo ie bila reSena ravno ob času, ko je kraečki upor plamtel z največjim žarom, in sioer Tahu na tSkodo. Moral je namreč odstopiti Uršuli posestvi 8-us.jed in Stubicoza isto svoto, za katero je bil Impil pred leti ti posestvi od Bator|a.- Vse to je s tako silo uplivalo nanj, da! je trl mesee« po kinečkem uporu izdahnil svojo krvoloCno daSo. A kmečka.kri ni tekla zaman! Plemstvo je 6utOo, da j 8e s kmecko pestjo ni šaliti in lcmet ni trpel v©č tako |g!roznib muk. Kmetje pa so si šepetali to-Ie povestjo Matijl G"abeu: Ni umrl Matija Gubec; zagrntta ga Je gora in ondi živi. Ko pride njegov 6as, se bo odprla ror&, Gubec bo vstal in tedaj bo kmet samsvoj. In niso s« motlli. Kmet je poštal Bvoboden, sam svoi gospodar, ki -veljajo zanj iste postave kakor za »ajlmenltniBigega ptemenitafta; kmečki stan se razvija lep$e tow vsi drugi stanovi, prav kakor da hoče zdal poprav-pp, i»T J» za-tad-U pod iii-aj^inskira iaruiom.