področjaVzgojna Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 43 Izhodiščni motiv grafike Gugalnica je vsakdanji prizor z igrišča, kjer se otroci (v duhu slovenske ljudske pesmi jih je sedem) predajajo skupinskemu guganju na gugalnici, ki jo na obeh straneh poganjata stoječa odrasla. Vendar je umetnica celo v takem nedolžno igrivem in brezskrbnem dogajanju s svojim značilnim globinskim dojemanjem sveta ugledala skrit pomen oziroma širše pomenljiv življenjski položaj. Otroci in njihovi skrivnostni usmerjevalci Tinca Stegovec: Gugalnica, 1975 Bistveno zanjo je, da se v ugledane prizore vselej zastrmi neposredno in hkrati z mi- selne distance ter da v njih dojema zname- nja ali uvide, vedno z veliko odgovornostjo, tehtnostjo in zavzetostjo za ljudi, kot bi v njej odzvanjal starokrščanski izrek, da je temelj strahospoštovanja do Boga človeko- ljubnost. S tem pa je povezana tudi skrb za ljudi, še posebno za otroke, ki se brezskrb- no igrajo – v varstvu in pod strogim nad- zorstvom odraslih. Umetnica je po svoji življenjski poklicanosti tudi vzgojiteljica, dolgoletna pedagoginja, občutljiva tako za človeško intimo kot za človekovo vpetost, če že ne večkrat usodno ujetost v zgodo- vinski prostor ter v življenjske položaje, v katerih je človek utesnjen, a iz njih išče največkrat počitniško sprostitev – tako kot otroci na gugalnici – kot zanj pogosto edini dosegljiv način za vsaj začasno doseganje svobode. Tako naravnana ustvarjalka je tudi v navi- dezni enovitosti in sproščenosti prizora ob različni usmerjenosti na gugalnici sedečih otrok ugledala očitno dvojnost oziroma dvopolnost. Po trije zaporedno nameščeni otroci so obrnjeni vsak na svojo stran, de- sna skupina k rjavordeči figuri in leva k črni postavi, le deklica na sredini je usmerjena proti gledalcu. Postavi odraslih pa sta kot celoti nerazvidni, saj vidimo le njuna spo- dnja segmenta z nogami na gugalnici, zato ostajata kot neznana velikana nad otroki močno skrivnostni. Otroci na igralu se tr- dno držijo za ročaje, a njihovo zaganjanje iz ene smeri v drugo je odvisno od obeh eni- gmatičnih poganjalcev. Če bi v njem razbi- rali guganje skozi življenje, ga ne bi mogli doumeti kot usmeritev k jasnemu cilju, do katerega bi vodila premočrtna življenjska pot s pogledom naprej in nazaj, ampak le nihanje v eno in drugo smer. Umetničina ustvarjalna pot skozi življenje je dosledno usmerjena v nenehno medita- cijo, saj slikarka človeške poti ali brezpotja in vsakršne življenjske postaje s svojim de- lom ustvarjalno komentira, malone peda- goško pa pojasnjuje tudi svoja vanje zazrta dela. V monografiji Človek in njegovo okolje je ob grafiki Gugalnica zapisala: »Grafika je nastala v času, ko je bila v svetovnem doga- janju najbolj izrazita borba med dvema blo- koma – zahodnim in vzhodnim.« V smeri takega simbolnega dojemanja, ki ni nikoli samo enoznačno zamejeno, pa lahko v luči nakazanega dualizma vidimo v poganjalcih ali nadzornikih gugalnice tudi vzgojitelja mladih generacij kot predstavnika različ- nih, tudi s pojmovanji razdeljenega Vzhoda in Zahoda povezanih vzgojnih in pedago- ških principov: tistih, ki v učencih spod- bujajo razvoj kreativne individualnosti, in onih, ki jim je na prvem mestu kolektivi- zem (kakršen je pri nas veljal v desetletjih po drugi svetovni vojni celo že v otroških vrtcih, ob tem ko so dobri vzgojitelji vendar spodbujali tudi nadarjene, tako da je ura- dno doktrino presegal njihov osebni uvid). Negovanje individualnosti in za življenje potrebna socializacija pa se najbrž zlivata v težnje po osebnostni celovitosti, ki naj bi otroku omogočala harmoničen razvoj, var- nost in svobodo, kar morda nakazuje 'neu- vrščena' deklica na sredini, ki edina ne jezdi gugalnice, ampak sedi na njej sproščeno, a zato morda manj zavarovano. Tako dojeta, četudi v osnovi preprosta gra- fika je lahko pravcata spodbuda tudi za tovrstna razmišljanja; prav taka sporočila so za dela Tince Stegovec nasploh značil- na, na primer za njeno grafiko prav tako neposredno uzrtega prizora s tremi galebi, ki medse ne pustijo črne ptice, v katerem je umetnica dojela človekov odpor do dru- gačnosti. V njeni umetnosti tako odkri- jemo še vrsto tovrstnih družbenih aluzij, predvsem pa človekovo iskanje smisla in prikaze njegove odtujenosti ter hrepenenja po sreči. Zaradi takega gledanja, ki v konkretnosti dojema splošnost, je umetnica v dobi naj- značilnejše zrele ustvarjalnosti svoje figure dosledno shematično stilizirala. Na Gugal- Milček Komelj, dr. znanosti in pesnik, je do upokojitve (2011) predaval na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Njegova bibliografija obsega nad 1500 objav, od tega več kot 30 knjig in vrsto katalogov. Je izredni član SAZU, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, predsednik Slovenske matice in častni občan Novega mesta. Negovanje individualnosti in za življenje potrebna socializacija pa se najbrž zlivata v težnje po osebnostni celovitosti, ki naj bi otroku omogočala harmoničen razvoj, varnost in svobodo, kar morda nakazuje ‘neuvrščena’ deklica na sredini. področjaVzgojna 44 Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 nici jih je reducirala le na silhuete, v kom- pozicijski celoti pa je izražen predvsem njen smisel za ritem in ravnotežje, pri čemer sli- karka enoličnost popolne simetrije rahlja in poživlja vsaj z drobcenimi raznolikostmi. V znamenju tako posplošenega gledanja na konkretnost zveni tudi celotna likovna zasnova slike, ob kateri izstopajo umetni- čina strogostna doslednost, tehnična do- delanost, potrpežljivost in natančnost, kar kaže na njeno vsestransko prizadevanje po popolnosti. Večino pokončnega grafičnega lista zajema dominantno ploskovno prizorišče. Nosilni travnik oziroma površina zelenega parka se kot vzorčasta bršljanasta preproga dviga kvišku in v premišljeno ustaljenem razmer- ju v duhu zlatega reza zaključuje z vodo- ravnim horizontom, ki ga predirajo obrisi otroških glavic, medtem ko sta 'brezglavi' figuri na robovih slike zaradi le delne raz- vidnosti ter predimenzioniranosti videti toliko bolj skrivnostni. Travnati predel sli- ke je izrisan z neverjetno preciznostjo, kot na kaki starodavni miniaturi in kot bi se umetnica držala starodavnega modreče- vega nasveta, naj živi (in torej tudi deluje) »natančno vse do najneznatnejših stvari«. Enako preprežena in čipkasto prefinjena so tudi drevesa, ki kot v zimski pravljici ena- komerno rastejo s horizonta nad zeleno preprogo, prepredena v enakomerno, a ne do potankosti simetrično mrežo prostorsko prepletenih linij. Sama gugalnica, na kateri so otroci usklajeni z vertikalami dreves, pa je kot ritmična vzporednica horizonta vpe- ta v brezprostorno ploskovno prizorišče iz drugega očišča, kar je razvidno že iz njenih rdečkastih nosilnih stebrov, ki so postavlje- ni na travnik perspektivično, kot bi se za- sidrali v tridimenzionalni prostor. Tako je že v sami likovni zasnovi slike zajeta neka pritajena napetost, dosledno temelječa le na drobnih spremembah oziroma odstopanjih od osnovne sheme, ki jo označujejo urav- notežena preglednost, kristalna jasnost in nosilna ploskovitost. Celota slike je v vsej ornamentalni nasiče- nosti krhka in zračna, malone srednjeveško pravljična, če že ne orientalsko magična, in z vsem tem za čas, ki je na novo prerajal fi- guralno ustvarjalnost, hkrati moderna. Bele figure deklic in dečkov, raznolike v obrisih, so diferencirane tudi v subtilni grafični obdelavi ploskovnih površin, ki s pikčasto strukturo nežnih odtenkov bogati njihovo belino; bela pa so tudi drevesa in svetloba belo izrisanih listov s travnika, ki s svojo minuciozno ornamentalnostjo razčlenjuje nosilno zelenino. Vse je hkrati skrajno pre- prosto in skrajno rafinirano ter prečiščeno, tako kot slikarkin pogled, ki v ugledanih dogajanjih razbira sporočila o življenju. Ta pa se ji z likovnim preurejanjem in usme- ritvijo na bistveno največkrat reducirajo na sentenčno izrečen pomen, ki zveni kot najsplošnejše, že kar pregovorno veljavno spoznanje. Vse take lastnosti je umetnica vcepljala tudi svojim učencem in je v prepričanju o nujnosti likovne in najširše kulturne vzgoje rada pisala, ilustrirala pa je tudi osnovno- šolski učbenik. V vsakomer je ugledala nje- gov osebni potencial in ga skušala razumeti, v skladu s svojim ustvarjalnim načelom in izkušnjo, da o vsem videnem in doživetem tudi premišlja ter iz vsega povzema življenj- ska spoznanja, in to z veliko modrostjo poč- ne prav danes, ko se ji z letošnjim 8. aprilom približuje častitljiva 90-letnica plodnega ži- vljenja. V njem se je vselej zavzemala za hu- mane vrednote, ki jih je dojemala in živela z ustvarjalno lucidnostjo in srčno občutljivo- stjo, svetovljansko izobraženostjo, dosledno zvestobo svojemu narodu, privrženostjo demokratičnim idejam ter zasidranostjo v etiko, ki jo utemeljuje na zaupanju v Boga. Če v kateri, potem v njeni umetnosti »Bog prebiva v razbirajočem uvidevanju modre- ca«, kot je že pred skoraj 2000 leti o bivali- šču krščanskega Boga v človeku v Sekstovih izrekih razmišljal neznani aleksandrijski modrijan.