NASLOV
KAKO ZAJEZITI FRANCOSKI
TERORIZEM?
stran 2
Leto XXXIV
Št. 33
Murska Sobota 26. avgust 1982
CENA 10DIN
VESTNIK


Prednost primarni kmetijski proizvodnji

Izkoristili jih bomo lahko, če bomo čimprej ustvarili razmere za trajen ekonomski interes organizacij združenega dela za izvoz in povečali našo konkurenčno sposobnost glede kakovosti, izbire in količine.«
Gomjeradgonski sejem je vsekakor ena izmed možnosti za doseganje boljših izvoznih rezultatov industrije kmetijske mehanizacije, kemične industrije s sredstvi za zaščito rastlin, živilske industrije in ostalega, kar nam predstavljajo razstavljavci. Ti se tega tudi dobro zavedajo in se ga udeležujejo v velikem številu. Tokrat je prisotnih 750 jugoslovanskih organizacij združenega dela in 140 razstavljalcev iz 12 tujih držav.
Zato je tudi Janez Zemljarič poudaril pomembnost sejma, opozoril pa tudi na naloge, ki stojijo pred kmetijstvom:
»Ni naključje, da je na tem sejmu v ospredju pridelava govejega mesa in živinoreja nasploh. Ta je in mora postati še pomembnejša kmetijska in gospo-.
darska panoga v Sloveniji. Kljub velikim dosežkom moramo v prihodnje hitreje povečevati prirejo predvsem z doma pridelano hrano in krmo. Za to imamo še veliko neizkoriščenih rezerv. Zlasti velike možnosti imamo za povečano pridelovanje najrazličnejše živalske krme.«
bistvenih sestavin politike gospodarske stabilizacije in novega napredka naše družbene skupnosti.
Letošnji jubilejni 20. mednarodni kmetijsko živilski sejem v
V zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah in skromnejši rasti industrijske proizvodnje intenzivnejša kmetijska proizvodnja lahko še kako direktno in učinkovito vpliva na stabilizacijo. Zlasti primarni kmetijski proizvodnji je potrebno dati prednost in tako zagotoviti več hrane, je minulo soboto v pogovoru z najodgovornejšimi predstavniki SOZD ABC Pomurka poudaril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan.
Sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka, katere dejavnost danes pokriva 30 odstotkov slovenske kmetijske proizvodnje, v njej združuje delo 10.500 zaposlenih, tesno pa z njo sodeluje še okrog 12 tisoč kooperantov, je svoj razvoj že zastavila v to smer. Osnovna usmeritev v primarni kmetijski proizvodnji je živinoreja, na kateri tudi gradijo razvoj, proizvodnja pšenice, pri kateri so letos z odkupom 21 tisoč ton že dosegli planirani obseg odkupa, zadnja leta pa se uveljavlja tudi proizvodnja sladkorne pese. Veliko pozornost namenjajo tudi izboljšanju kvalitete obdelovalnih površin in pridobivanju novih. V tem petletnem obdobju naj bi meliorirali 5200 hektarjev površin in v družbenem sektorju povečali kmetijska zemljišča še za dodatnih 2 tisoč hektarjev. V razvojnih načrtih sestavljene organizacije so tako v ospredju naloge na področju povečevanja in izboljševanja kvalitete obdelovalnih površin, zagotovitev čim več domače krme, zmanjševanje odvisnosti od uvoženih komponent in dograditev nekaterih predelovalnih kapacitet, predvsem njihova usposobitev za izvoz.
Med problemi, s katerimi se pri uresničevanju teh ciljev srečujejo, so izpostavili izgube v mesno-predelovaini industriji in zagotavljanje deviznih sredstev za uvozne komponente, za kar bi ob racionalizaciji potreb do konca leta rabili še 400 milijonov dinarjev. Izvoz pa je ob 40-odstotnem povečanju v primerjavi z lanskim letom znašal 230 milijonov dinarjev. Za pokritje uvoznih potreb bi potemtakem morali izvoziti blago za 600 milijonov dinarjev. Opozorili so tudi na problematiko cenovnih nesorazmerij iz katerih izhaja izguba v mesnopredelovalni industriji, ter izpostavili nekatere
druge probleme, ki ta čas pestijo naše kmetijstvo.
Zvone Dragan je ob tem poudaril, da je potrebno storiti vse, da ti problemi ne bi vplivali na rezultate v kmetijski proizvodnji. Izkoristiti je potrebno sleherno novo možnost za proizvodnjo hrane. V ta namen morajo biti zagotovljena tudi potrebna investicijska sredstva, ki pa jih je tudi na tem področju potrebno čim racionalneje trošiti. V zdajšnji situaciji je potrebno prekiniti s prakso hlastanja za novim, kajti veliko rezerv je v obstoječih kapacitetah in njihovem posodabljanju. Velika rezerva za povečanje proizvodnje hrane je v Jugoslaviji tudi okrog 800 tisoč hektarjev neobdelanih površin. Rezultati pa so prav tako odvisni od dobro organizirane akcije priprav žetve in setve, kar je povezano z redno oskrbo z gnojili, gorivi in rezervnimi deli ter dogovorjenimi odkupnimi cenami. Tako v družbenem kot zasebnem sektorju pa je potrebno tudi ustrezno stimulirati vsako obliko intenzivne obdelave zemlje in proizvodnje hrane.
Ob kmetijstvu se je tovariš Dragan dal časa zadržal tudi pri uvozno-izvozni problematiki in poudaril, da se je jugoslovanski izvoz do 9. avgusta v primerjavi s tem obdobjem lani povečal za 5 odstotkov, uvoz pa je manjši za 12 odstotkov. Ob dokaj spodbudnih izvozno-uvozhih gibanjih pa se zatika pri plačevanju izvoznih poslov oziroma prilivu deviz v državo. To terja takojšnjo analizo in ukrepanje, kajti priliv deviz od blagovnega izvoza je še kako pomemben tudi za odplačevanje dolgov v tujini. V prvem polletju je Jugoslavija te svoje obveznosti v višini 2,5 milijarde dolarjev v celoti poravnala, toliko pa znašajo še obveznosti za drugo polovico leta.
Posebej je spregovoril tudi o nedavni zamrznitvi cen in opozoril, da ta nikakor ne velja samo za finalne izdelke kot to zdaj nekateri poskušajo tolmačiti, temveč enako za surovine in reprodukcijski material. Nobene utemeljitve ni tudi za govorice, da se pripravlja zamrznitev osebnih dohodkov, nujno se bo le uskladiti v okvire, ki jih dovoljujeta naša proizvodnja in dohodek. Ne moremo si deliti tistega, kar naj bi šele ustvarili.
kovinotehna
KOViT MARKET MARIBOR PRODAJA NA POMURSKEM SEJMU
Kovinotehna
orodje • posoda • keramične ploščice • tehtnice • stiskalnice in mlini
UGODNE CENE
aktualno po svetu
Preprečen udar na Sejšelih
NaSejšelskihotokih so tamkajšnji vladi in predsedniku« Reneju privržene enote zadušile upor manjše skupine  vojakov, ki sodanpoprej zavzeli poslopjedržavne radijske “ postaje in zahtevali spremembe v vrhu te otoške državice v Indijskem oceanu. Sejšelska tiskovna agencija, ki je H objavila uradno sporočilo obrambnega ministrstva, po- udarja, da so se uporniki vdali, vladne sile pa so zavzele “ radijsko postajo in osvobodile več kot 200 talcev, izmed — katerih m bil nihče ranjen. Enote ljudske armade nadzirajo  tudi pristanišče in letališče v Viktoriji, medtem ko poli-  cijska ura. ki sojo uvedli takoj po uporu, še naprej velja.
Obrambno ministrstvo je sporočilo, da je nered v  državi skušala povzročiti manjša skupina nediscipliniranih  in vladi sovražnih vojakov, ki so kot izgovor za poskus udara navedli vedenje vojaških starešin.
globus
Trdno prijateljstvo z Nepalom
Sedmi vrh neuvrščenih čimprej
cimprej
Nepalski premier Surijt Bahadur Tapa je Jugoslovan
Irak za ministrski sestanek neuvrščenih
Bagdad — Iraško zunanje ministrstvo je obvestilo veleposlanike neuvrščenih držav v Bagdadu, da je Irak trdno odločen organizirati ministrski sestanek neuvrščenih držav, kije predviden za prihodnji mesec. To sporočilo vnovič poudarja, daje Irak predlagal Indijo za gostiteljico sedme vrhunske konference neuvrščenih, s čimer je. kot poudarjajo v Bagdadu, pokazal, da je svoje interese podredil interesom za ohranitev enotnostij gibanja neuvrščenih.
ski delegaciji, ki je pod vodstvom člana . predsedstva SFRJ Radovana Vlaj,koviča obiskala to azijsko državo, priredil slovesni sprejem. V zdravicah sta oba poudarila tradicionalno prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo in Nepal in njuno privrženost izvirnim načelom politike neuvrščenosti. Nepalski premierje med drugim poudaril, da si morajo neuvrščene države prizadevat za ohranitev izvirnih načel gibanja. Tudi Radovan Vlajko* vic je v svoji zdravici največ
pozornosti namenil dejavnosti neuvrščenih držav, ki morajo čimveč prispevati k odpravljanju sedanje krize na svetu ter krepitvi miru in varnosti v seh držav.
jugoslovansko delegacijo je sprejel tudi nepalski kralj Bi-rendra. V daljšem in prisrčnem pogovoru so opozorili na tradicionalno in trdno prijateljstvo med Jugoslavijo in Nepalom. Iz Katmanduja je jugoslovanska delegacija odpotovala v indijsko glavno mesto New Delhi.
Vdor Južnoafričanov
Angolsko veleposlaništvo v Lusaki je sporočilo, daje na angolskem ozemlju trenutno sedem južnoafriških bataljonov z več kot 4500 vojaki.
Zasedbo ozemlja sosednje države skuša pretorijski režim opravičiti s preganjanjem borcev Organizacije ljudstev jugozahodne Afrike, ki se tiojujejo za neodvisnost Namibije. Minuli teden so agencije poročale o novi obsežni akciji južnoafriških rasistov, ki pa sb pretrpeli doslej najhujši poraz. Pripadniki Narodnoosvobodilne armade Namibije so sestrelili helikopter in ubili 15 vojakov.
Kot poroča Tanjug, se je z večdnevnega obiska v Bangladešu. Nepalu in Indiji vrnil v domovino član predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič. Tam seje mudil na uradnih in prijateljskih pogovorih z najvišjimi voditelji teh držav. Poleg obojestranskih opozarjanj na sedanji zaskrbljujoči položaj v svetu, so v vseh pogovorih poudarjali pomembnost krepitve enotnosti gibanja neuvrščenih in nujnosti po še aktivnejšem delovanju na mednarodnem prizorišču. V ospredju pogovorov v Daki. Katmanduju in New Delhiju .so bila prizadevanja za uspešen izid naslednjega sestanka neuvrščenih na vrhu. Posebej zato.kerje prevladalo skupno prepričanje, da je politika neuvrščenosti izrednega pomena za reševanje svetovnih spopadov po mirni poti in za enakopravno sodelovanje.
»Bili smo si edini, da je zato-treba še naprej krepiti enotnost gibanja, in da mora biti
sedmi sestanek čimprej. Povsod so mnenja, da je nujno trebit rešiti probleme, s katerimi se srečujejo neuvrščene države v okviru priprav na sedmo konferenco, na vrhu. New delhijska vlada je potrdila. da je pripravljena biti gostiteljica lega sestanka, a le pod pogojem, če dosežejo soglasje o tem«, je ob prihodu v Beograd izjavil član predsedstva SFRJ Radovan Vlajko-vič ,
(ilede dvostranskega sode-lovanja pa je povedal, da morajo ti sliki temeljili na skupnih interesih.in realnih možnostih. Tako je med ob-iskom v Bangladešu podpisan program o sodelovanju na kulturno-prosvetnem in /nanslvenotehničnem področju. razen tega pa so se sporazumeli o sodelovanju med jugoslovansko in ban-gladeško časopisno agencijo. Tudi v Nepalu so se dogovorili o pripravah podobnih programov za sodelovanje.
ŽENEVA — Na ženevskih pogajanjih o zmanšanju jedrske oborožitve srednjega do-sega v Evropi Je Sovjetska Zveza predlagal Združenim državam Amerike, da bi Vzhod in Zahod na evropskem ozemlju zadržal vsak*po 300 strateških rakel in bombnikov. Zdaj imata obe veliki sili na tem območju kar trikrat -več . tega nevarnega orožja. Opazovalci pa menijo, da sporazuma ne bo lahko doseči, ker ZDA trdijo, da ima SZ premoč v Fvropi.
NAIROBI — Zavlačevanje pri iskanju miroljubne rešitve za Namibijsko krizo bo še samo bolj razplamtelo vojno na afriškem jugu in mu prineslo številne nove žrtve. Tako meni predsednik OAE, kenijski voditelj Moi. Po njegovem mnenju prizadevanja tim. kontaktne skupine petih zahodnih držav niso bila kdove-kako učinkovita.
MOSKVA — Sovjetska vesoljka Svetlana Savickajaje druga ženska na svetu, ki je poletela v vesolje. V SZ so namreč izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz—T 7. v kateri sta tudi vesoljca Leonid Popov.in Aleksander Serebrojov. Pred 19. leti pa je kot prva ženska poletela v vesolje Sovjetinja Valentina ferjoškova.
ŠANGHAI — Tu so izvršili smrtno kazen nad petimi ugrabitelji, ki so skušali konec julija ugrabiti kitajsko letalo in prisiliti posadko, da bi o odletela na Taivan. Ugrabitelje so, kot pravi uradno sporočilo, obsodili na smrt zaradi poskusa ugrabitve letala v proti-revolucioname namene.
NEW DELHI — Vodilni indijski dnevniki, pied drugim tudi konservativni, pozdra-'Ijajo sklep vlade, da sprejme tako pomembno vlogo gostiteljice konference neuvrščenih držav. Obenem pa poudarjajo-daje Irak podredil lastne želje interesom enotnosti v gibanj« neuvrščenih.	J
KAKO ZAJEZITI FRANCOSKI TERORIZEM?
Ob 19. julija do 15. avgusta so v Franciji našteli kar 115 najrazličnejših atentatov. Največ hujših atentatov je bilo na Korziki (skupno 20, en mrtev, štirje ranjeni, velika 'gmotna škoda), večjih antisemitskih atentatov je bilo osem (6 mrtvih, 23 ranjenih), trije protiarabski atentati pa so terjali eno žrtev in šest ranjenih. Odgovornost za tri druge večje atentate so prevzeli Armenci (17 ranjenih). Okrog 15 odmevnejših atentatov, ki so povzročili samo večjo škodo, pa pripisujejo domačim skrajnežem in nezadovoljnežem, kot so vinogradniki, jeklarji in drugi-
Gre za pravi razcvet terorizma v Franciji, zaradi česar je moral tudi francoski predsednik Mitterrand v Elizejski palači voditi bojni posvet o ukrepih za zajezitev terorizma. Zvedelo se je, da same zakonodaje ne bodo zaostrili, pač pa bodo skušali bolje uskladiti delo preiskovalnih organov in obveščevalnih služb. Hkrati pa se bodo s sodobno računalniško tehniko tesneje povezovali z drueimi zahodnoevropskimi
centri, specializiranimi za boj proti mednarodnemu terorizmu. Organi, ki preiskujejo ozadje pokola v židovski četrti, so javnost seznanili z ozadjem tega atentata, ki je močno odmeval v svetu. Povedali so, daje neki vrtnarski delavec v Bou-lognskem gozdu, največjem pariškem parku, našel vrečko iz ene od pariških veleblagovnic, v njej pa brzostrelno pištolo, uporabljeno pri atentatu. G reza model poljske izdelave (WZ-63), kar potrjuje domnevo, da so atentatorji iz vrst palestinskih skrajnežev disidenta Abu Nidala.
Že 12urpo napovedi vojne terorizmu, je francoska vlada na redni seji sprejela prve operativne ukrepe, s katerimi bi naj zajezila mednarodni terorizem. Udarila je predvsem po razvpiti organizaciji »Direktna akcija«, vse niti boja proti nasilju pa bodo poslej v rokah dveh »superpolicistov«. Odločili so se, da bo v vladi poslej tudi resor »državnega sekretariata za javno varnost«. Ob imenovanju njenega šefa, ki bo, razbremenil notranjega
ministra Defferra, so se Francozi nemalo začudili, saj je Korzičan. Prav tam je namreč bilo zadnje čase največje število raznih atentatov. Piše se Joseph France-schi in ie bil doslej državni sekretar za vprašanja priletnih ljudi. Hkrati je Mitter-randov dolgoletni prijatelj in je nekdaj skrbel za varnostno službo pri socialistični stranki oziroma je bedel nad telesno stražo tedanjega predsedniškega kandidata Mit-terranda. Franceschi slovi kot človek trde roke in je na prejšnjem vladnem položaju. recimo med nenapovedanim obiskom nekega srhljivo upravljanega doma za ostarele direktorja gladko zaprl v čumnato, v katero so zaklepali »problematične« starčke.
Kot sporočajo iz Pariza, bo kakih ducat policijskih, obveščevalnih in protiobveščevalnih služb v boju proti terorizmu poslej povezoval žandarmerijski major Christian Prouteau. Klasični policiji se je sicer povesil nos, toda Prouteau je legenda: kot vodja francoskih komandosov je febru
arja 1976 v Džibutiju so-malskim teroristom iztrgal 30 francoskih otrok, novembra 1979 pa pomagal Sau-dijcem pri znanem zavzetju mošeje v Meki, januarja 1980 pa ugnal korziške nacionaliste. zabarikadirane s talci v hotelu Fesch v Ajacciu itd.
Poleg tega je vlada napovedala tudi močno kadrovsko okrepitev varnostnih sil: za 7000 policistov, 2000 žandarjev. 1400 obmejnih organov... Posebni oddelek generalne direkcije za zunanjo varnost bo budneje nadzoroval vsebino »diplomatskih« kovčkov, druga ustanova pa bo bedela nad trgovino z orožjem. Po vzoru zahodnonemškega Bundes-kriminalamt pa bodo pospešili priprave za računalniško obdelavo kriminalističnih podatkov.
Med prvimi, ki so okusili želo zaostrene politike, so pripadniki razvpite organizacije »Direktna akcija«. Že marca 1980 se jih je večina znašla za zapahi, toda po širokogrudni amnestiji novega predsednika so z voditelji
vred znova uživali svobodo. Ta skrajno levičarska skupina, nekakšna dedinja maoi-. stov, je zdaj razpuščena in za njenim duhovnim vodjo Jeanom Marcom Rouillanom je v začetku prejšnjega tedna razpisana tiralica. Omenjeni Rouillan je še pred kratkim namreč mirno delil intervjuje. v katerih je prevzemal odgovornost za nekatere antisemitske in »proti-buržo-azne« atentate.
O teh in drugih aktualnih problemih, s katerimi se letošnje poletje sooča Francija, je nedavno spregovoril tudi predsednik republike Mitterrand. Opazovalci menijo, da je bil Mitterrandov TV nastop do neke mere senzacija, saj moral tokrat prvič po izvolitvi pod pritiskom dogodkov pojasnjevati vladno politiko. Najnovejša preverjanja javnega mnenja namreč' kažejo, da kar polovica Francozov negativno ocenjuje petnajstmesečno bilanco' novega režima. V zadnjem času so pozdravili edinole stališče Francije do rešitve palestinskega vprašanja, kjer teži k uravnovešeni in pravični po
litiki, in pa to, da so se cene na drobno v Franciji v juliju povečale samo za 0,3 odstotka. S tem je Francija inflacijo zbila na raven večine partnerjev v Evropski gospodarski skupnosti. Vendar pa se je znova močneje povečala brezposelnost, $e vznemirljiveje pa narašča zunanjetrgovinski primanjkljaj, medtem ko je naložbena dejavnost skoraj povsem zamrla.
Z mimo, toda odločno besedo je Mitterrand skušal prepričati rojake, da ima vajeti še vedno v rokah- Za iztočnico je uporabil najbolj dramatični dogajanji: terorizem na francoskih tleh in J1? banonsko krizo. Napoveda je nekaj odločnih ukrepov v boju proti terorizmu, ki seJ v tej državi zadnje čase žare močno razmahnil. Če je bil leta in leta Italija sinonim 1 stavke, terorizem in žeparjJ velja to v sedanjih svetovm razmerah prav tako ,z Francijo. Zato čaka Francij prav gotovo vroče poletje > tudi taka jesen, da bi dejaa sko odpihnili-strah pred vs kodnevn.:m terorizmom njihovih tleh.

VESTNIK, 26. AVGUSTA^
STRAN 2
Ob koncu tedna je prvih 500 borcev Palestinske osvobodilne organizacije (na sliki: slovo vojaka od matere), predvsem ranjencev. že odpotovalo prek Cipra v Tunizijo. Tako se je v skladu s Habibovim načrtom o mirnem umiku Palestincev iz Bejruta začela velika akcija, medtem pa grozi nov spopad med Sirijo in Izraelom.
aktualno doma
Navzlic težavam ugodni
ogledalo tedna
s težavami v preskrbi
V drugem polletju lahko Pričakujemo, da bo imelo gozdarstvo še hujše težave s surovinami in reprodukcijskim materialom. Čedalje izrazitejše nazadovanje indu-stryske proizvodnje v zadnjih , mesecih bo mogoče usta-v>h samo, če bomo dovolj izkazali in zaslužili dovolj deviz, Pa tudi če bomo povsem smo-“Uo uporabljali razpoložljive surovine in reprodukcijske ateriale, so ugotovili v izvr-^?em,	Gospodarske
uurnice Jugoslavije.
Je’ da se je v prvem P Hetju uvoz surovin in reprodukcijskih materialov no-^nalno zmanjšal za 11, real-Pa kar za 16 odstotkov, če
primerjamo z enakim lanskim obdobjem. V tem pa tudi leži poglavitni razlog, zakaj gospodarstvo ni dovolj založeno. Upoštevajoč obveznosti do tujih kupcev, so le majhne možnosti za bistveno povečanje uvoza, kar pomeni, da se bo treba usmeriti zlasti v večji izvoz. Ta pa se je po zadnjih podatkih do, sredine avgusta povečal komajda za pet odstotkov, kar je pod pričakovanji. Struktura letošnjega izvoza pa jasno kaže, da nazaduje delež zapletenih končnih izdelkov, predvsem v strojni industriji, elektroindustriji, kemiji in avtomobilski industriji.
Potemtakem obeti do konca letošnjega leta niso kdove-
kako spodbuditi
OBČANE?
San'tBe°$radu že ,precej tednov teCe akcija čiščenja mesta, tako a?1 *n$pektorji, ki obtožujejo občane in organizacije« da .° a' drugače onesnažujejo mesto, sporočajo, da imajo ob'*?* P°dP°ro občanov, tistih namreč, ki jih po telefonu Tak -aj°’ je treba kaznovati, ker povzroča nesnago. . 0 Je nastal vtis, da gre za veliko akcijo čiščenja mesta, ki
Postala že prav množična.
sod -v a *n$Pektorji so stvar končali, ko so napisali prijave vsenik°m Za Prekr^ke, a ko odidejo s prizorišča ,,bitke”, je jo i P° ®tarem- Nesnaga se vrača na ulice in drugam, od koder SOdnvlsotnost sanitarnih inšpektorjev za kratek čas pregnala. ta]c . 1 za Prekrške obljubljajo, da bodo prijave vzeli v roke nec J P° letnih dopustih, v začetku septembra, in da bodo ko-stror P^mb.ra ^^ni izrečene. Hkrati se opravičujejo, da bi 0 zie kazni lahko izrekali, če bi jih inšpektorji obveščali tudi i,?11’ ali je prijava zoper istega kršitelja bila že večkrat ^rečena.
SlmO IZ BEOGRADA
Sodnik za prekrške občine Stari grad,v strogem centru meda ’ <:Pa Je dejal, da ulic ne pometajo kazni, temveč metle, in vsi 6 Zavzema ža to, da po akciji inšpektorjev in izreki kazni prerij v roke metle in krenejo z njimi po ulicah, od inŠneV« -a mestne skupščine do zadnjega meščana, torej tudi prija i?OrP’ miličniki in drugi, ki so v prvih vrstah pri aniu in kaznovanju. Z metlami seveda naj ne bi
Paradirali, temveč pometali.
nano n • nai verjetno sodilo v ,,propagandno akcijo”, ki jo BokI^-6 predsednik beogradske skupščine arhitekt Bogdan velikanov'?’ ki po desetem septembru napoveduje začetek posnef? čiščenja našega glavnega mesta. In ,,potem, ko skun  J*10 umazani Beograd, se bomo z vsemi silami vsi
k uOr'^> da mesto za vselej ostane čisto”.
da vi- b°t0 videti v resnici, je veliko vprašanje. Saj vemo, s®eJ vse obljubimo, naredimo pa bore malo ali nič.
vso ®Ov začetku ugotovili, imajo inšpekcijski organi °didP° .oro občanov, ki prijavljajo svoje sosede, ko pa naL.ej0.iz ene v drugo občino, se umazanija za njimi zopet sod Ja-in n^če je več ne odstranjuje, tudi tisti ne, ki sicer
»oz inšpekcijami.
prakJ1^^^6 občanov je pravzpaprav že stara navada. To je stanSa h^nih svetov, ki so v nenehni konfrontaciji s roka°va'C-i’s ^er*1™ Prav nič ne sodelujejo, saj so podaljšana 0(j krajevnih skupnosti, ki delujejo forumsko po navodilih goraj, namesto samoupravno animirajoče.
ČiŠČe ' tOd Pomislek« da ni realnih možnosti, da se bo le.tj nje mesta spremenilo v vsesplošno prakso občanov, kajti drugf °’ da n’maJ° nobene materialne osnove za takšne ali stanOvne- ahcjie, saj so vsa sredstva zbrana v sisih za »info^u so združeni v mestno združeno sis, ki iftia Porab tan” or8anizacijo za pobiranje najemnine in servise za Poobl° .stanarme, medtem ko jih je mestna skupščina stan da samostojno raznolaaaio s skupnimi prostori KerZ^^'h.Po^oP'j. saj stanovalcev o tem ne sprašujejo, bi k ^novalci o tem ne odločajo, ne marajo niti slišati več, da druge 01 Pr'sPevali za odtujene dele stanovanj, da o ulicah in saj j m ne govorimo. Njihov odgovor na sleherni tak poziv je, orga?ain? servise in celo vrsto za to določenih institucij in
T^?cij *n naj delajo le oni sami.
zastavi'° na nek načm dobro mišljena, a ne najbolje kaj n Jena akcija, zahaja v slepo ulico. V nemoči, da bi sami dosež^^ in'dosegli, sodelujejo s tistimi, ki lahko kaj Čiteu ej0 m Pridno prijavljajo območja nesnage in _povzro-Crkne cnesnage, pri čemer velja tudi pravilo: „naj sosedu jesnc«jaya”’ čeprav nima od tega nič, razen zadovoljstva, da ed oškodovan.
”kraiPeja’ J° propagira tudi parola za samoprispevek Praks'Vna skupnost — razširjena družina”, je v tukajšnji stanovPa^ ostala papirnata. Temeljna razširjena družina je fejem anjska celota, ki pa je tukajšnje oblasti praviloma Va arjr° .ponekod) ne priznavajo, ker pač menijo, da je osno-ProblpJ,e .onska ne pa stanovanjska celota. To je temeljni arhitekta Bogdanoviča.
Viktor Sirec
kako obetavni, Strokovnjaki celo menijo, da se bo razpon med povpraševanjem in ponudbo razpoložljivih blagovnih skladov še povečal. Pri tem žal ne gre za izvozno, temveč za domače povpraševanje, kjer izstopa pri izdelkih za reprodukcijo. Tako neugodna gospodarska gibanja pa je moč preprečiti zlasti z ostrimi omejitvami vseh vrst domače porabe. Ker se to ne dogaja, poudarjajo, lahko pričakujemo nadaljnjo rast stroškov, pritisk na cene, kar pomeni v bistvu novo inflacijo.
Poleg tega so omenili nadvse aktualno vprašanje energetike, kjer zaenkrat ne kaže najbolje glede preskrbe z derivati, še posebej za kurilno
Pomursko združeno delo se je v letošnjem prvem polletju ‘srečevalo še z večjimi težavami. kot je bilo to v četrtletju. Temu je marsikje botrovalo pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala ter tudi uvedba novega deviznega zakona, po katerem je bil močno omejen obseg razpoložljivih deviz delovnih organizacij. Prišteti pa velja tudi upadanje rentabilnosti in reproduktivne sposobnosti regijskega gospodarstva, pri čemer so se povečale tudi terjatve in zaloge nedokončane proizvodnje. Da ne govorimo posebej o izgubah, ki so v prvih šestih mesecih letošnjega leta narasle na 350 milijonov dinarjev oziroma za 10 odstotkov več kot lani v enakem ' obdobju.
Na te dokaj zaskrbljujoče pokazatelje polletnega gospodarjenja v Pomufju so opozorili ha seji izvršnega odbora medobčinske gospodarske zbornice v Murski So
olje in mazut, na tesnem smo s premogom, zlasti še za široko porabo, pa tudi pri elektriki se nam obetajo določene prisilne omejitve, kar velja tudi za industrijo, če porabe ne bomo zmanjšali vsaj za deset odstotkov.
Po novih sklepih bi veljalo v tem času priskrbeti skoraj milijon ton nafte, uvozili pa smo je komaj 80.000 ton. Podobno je tudi s koksom; posledice bodo kaj kmalu vidne. Na seji izvršnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije so zato ugotovili, da razmere, kakršne so, terjajo tako od družbe kot o‘d zborničnega mehanizma precej konkre-. tnejše sklepe, da bi premagali nastale težave.
Dosledneje spoštovati sanacijski program
Kot navaja Tanjug, je zvezni izvršni svet med drugim obravnaval poročilo o izvajanju zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. Ugotovil je, da večina tozdov, ki imajo težave pri poslovanju ali poslujejo z izgubami, sprejema sanacijske programe. Nekatere temeljne organizacije združenega dela v naši državi pa se ne posvečajo v zadostni meri vzrokom, zaradi katerih so nastale določene izgube. Tako sprejemajo sanacijske programe po kratkem postopku, predvsem zato, da jih ne bi doletele zakonske posledice, in še posebej iz razloga, da ne bi bili prikrajšani pri osebnih dohodkih. V omenjenih tozdih z izgubo bi namreč morali zmanjšati osebne dohodke, ne pa, da jih marsikje celo povišujejo nad dovoljenimi okviri.
Zvezni izvršni svet je ob tem ugotovil, da pri pripravljanju sanacijskih programov skoraj nikoli ne ugotavljajo odgovornosti posameznih delavcev, organov upravljanja in poslovodnih organov za nastale izgube. Tako pa so največkrat primeri, da odgovorni delavci in člani poslovodnih odborov zapustijo organizacije, ki poslujejo z izgubami, namesto, da bi se zagovarjali za storjene napake. V oči bode prav gotovo podatek, po katerem do konca leta 1981 kar 154 temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu in 24 v družbenih dejavnostih ni končalo sanacijskega postopka in pokrilo izgub iz leta 1980. Sam stečajni postopek pa so uvedli le v 20 temeljnih organizacijah združenega dela.
Izhajajoč iz takšne situacije, je zvezni izvršni svet sklenil, da bo treba nujno dosledno spoštovati zakon o sanaciji in prenehanju tozdov. Ob tem pa bodo morali organi družbenopolitičnih skupnosti in organi upravljanja vsestransko pretehtati vzroke izgub ter ugotoviti krivdo posameznih delavcev, organov upravljanja in poslovodnih organov.	|
Tudi ljutomersko gospodarstvo ne more mimo vsega tistega, kar vpliva na gibanje gospodarstva drugod. V prvi vrsti je tu ekonomska kriza, nadaljuje pa se z vsemi, posledicami, ki izhajajo iz nje — dvig cen reprodukcijskim materialom, naredna dobava le-teh, slaba kvaliteta surovin. težko prodiranje na tuja tržišča — zaradi visokih cen, nekonkurenčnosti in slabe kakovosti izdelkov.
V bistvu so v tem zajeti vsi problemi ljutomerskega gospodarstva. K temu bi morali (samokritično) dodati še nekatere — predvsem nizko produktivnost, slabe medsebojne odnose znotraj TOZD ali DO, nezainteresiranost za izvoz.. .
Pa si oglejmo gospodarjenje nekoliko podrobneje: v prvem polletjti so OZD realizirale 51 odstotkov celotnega prihodka in dosegle 45 od-
Dobra vinska letina bo Tako pravijo vinogradniki lendavskih, čentibskih in dolinskih vinogradov. Trta je dobro obrodila, vreme je sicer vsem močno zagodlo, to pa pomeni, da bo trgatev nekoliko pozneje, kot v teh krajih običajno je, a vsi pričakujejo dobro, lepo jesen, čas, ko grozdje najbolj zori. No, pa to ni edini problem vinogradnikov. Že sedaj se vprašujejo, kako bo s letošnjim odkupom grozdja. Lani je bila namreč prava beznica, ko so morali svoj pridelek voziti v ljutomersko klet, tam pa je bilo pripravljeno vse drugo, le organiziran odkup ne. Ce vemo, da so vinogradniki lendavske občine lani prodali kakih 100 vagonov grozdja, potem lahko verjamemo, da takšnih količin ne gre prevzemati stihijsko in neorganizirano. Bo letos drugače? Pred časom smo že zapisali, da bo morda letosodkup organiziran v Lendavi. Če bo to storjeno bo dobro, sicer pa velja razmisliti o tem, da bi bila v Lendavi potrebna vinska klet, saj se čedalje več vinogradov obnavlja, vinogradniki pa postajajo vse bolj tržno usmerjeni.
Jani D.
boti. ki So seje udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnih svetov skupščin občin in večjih izvozno usmerjenih organizacij iz vseh štirih pomurskih občin. V dokaj bogati razpravi pa so menili, da so navzlic nekaterim slabšim rezultatom v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah vendarle doseženi določeni ugodni premiki, ki vlivajo več optimizma. Zlasti so podčrtali spodbudno poslovanje nosilcev gospodarjenja v regiji:. Mure. ABC Pomurke in Radenske. kakor tudi nekaterih srednje velikih kolektivov, kot so denimo Avtoradgona, Planika. Pomurski tisk in drugi. Temu ob bok pa velja prišteti še rezultate na področju print arne kmetijske proizvodnje, kar je v prizadevanjih za povečanje kvalitetne hrane nedvomno izjemnega pomena.
Vse pomembnejši pa so. kot so dejali v razpravi, zagotovo
izvozni rezultati pomurskega gospodarstva, ki so za 33 odstotkov boljši kot v enakem lanskem obdobju, zlasti še na konvertibilnem območju, kamor so izvozili celo 92,3 odstotka vsega blaga. Našteli so še vrsto drugih pozitivnih gospodarskih kazalcev, kar pa organizacij združenega dela ne sme uspavati, ker je ravno v drugi polovici letošnjega leta moč pričakovati še bolj zaostrene pogoje gospodarjenja. Zato so pozvali pomursko združeno delo, da vloži še večje napore za dosledno izpolnjevanje planskih nalog, predvsem glede izvoznih prizadevanj. To bo terjalo po mnenju razpravljavcev dodatne napore vseh subjektov združenega dela, da bi primere nestabilizacijskega obnašanja, ko v nekaterih kolektivih ne spoštujejo niti dogovora o izplačilu osebnih dohodkov, čimprej zajezili.
Milan Jerše
Polletni rezultati slabi
stotkov dohodka, medtem pa so porabili 53 odstotkov planiranih sredstev. To gre predvsem na račun povišanih cen surovin reprodukcijskih materialov in energije. Ob tem moramo povedati, da se je zmanjšala tudi ekonomičnost in rentabilnost — seveda v primerjavi z lanskim letom.
VEDNO VEČ IZGUB
Čeprav se število OZD, k so zaključile prvo polletje z izgubo ni številčno povečalo, pa se je sama izguba (v primerjavi z lanskim enakim obdobjem) povečala za celih 319 odstotkov in znaša letos 56.335.000,00 dinarjev. In kdo so izgubarji: Lesnina TOZD Mizarstvo. Ljutomerčan in TOZD Simentalka, Emona TOZD Agroplod. Konus TOZD Usnjarna in Komgrad. Zanimive so nekatere utemeljitve izgub, predvsem zaradi odkritosrčnosti, recimo Lesnine TOZD Mizarstvo. kjer navajajo kot vzrok: pomanjkanje nekaterih vrst reprodukcijskih materialov. prehitro naraščanje cen vseh vrst surovin, ki jim s cenami lastnih proizvodov ne morejo slediti, premajhno varčevanje z vsemi vrstami reprodukcijskih materialov, slab odnos do strojev in drugih delovnih naprav, nenormalno povečanje obresti za obratna sredstva in amortizacijo ter v končni fazi nespoštovanje, reda in discipline na delovnem mestu in nedoseganje plana proizvodnje in prodaje za domači trg in izvoz. Vsi, ostali pa naštevajo standardne vzroke, kot da sami niso čisto nič krivi za izgube.
IZVOZ ZAOSTAJA ZA PLANI
Čeprav se uvoz surovin še vedno pokriva z izvozom in sicer po stopnji 1,59, pa je še vedno pod planirano stopnjo. Tu velja omeniti predvsem dve OZD: Križevske opekarne in TOZD Les, ki sta plane realizirale prek 50 odstotno, vsi ostali izvozniki pa so pod polovico. Tudi nova TOZD Isis (Krka) je dosegla 58 odstotno realizacijo izvoza in se tako uspešno vključuje v ljutomersko gospodarstvo.
Vzroki za tako slab izvoz so predvsem v nekonkurenčnosti na tujem trgu (visoke cene, slabi izdelki — zaradi nekakovostnih surovin — ter velike težave pri navezavi stikov in sklepanju izvoznih pogodb, predvsem na konvertibilnem območju. Slaba organiziranost ‘ izvozno-uvoznih služb, slaba organizacija same proizvodnje, slaba kakovost surovin in reprodukcijskih materialov za proizvodnjo izdelkov za izvoz prav tako vplivajo na slabše izvozne rezultate in s tem slabo realizacijo plana izvoza.
OD PA KLJUB TEMU NARAŠČAJO
Od 36 OZD jih je kar 22 izplačalo višje osebne dohodke. kot jim to dovoljuje družbeni dogovor. Kaj več o tem podatku ni potrebno govoriti, saj je sam podatek dovolj zgovoren. Ob vsem tem lahko samo upamo, da bodo nekateri podatki letošnjega »vročega« polletja dovolj vznemirjajoči, da se bo do konca leta stanje nekoliko popravilo.
Dušan Lopamik
od tedna do tedna
GORNJA RADGONA — Ker so zaostreni pogoji gospodarjenja. počasnejša rast proizvodnje in omejena investicijska poraba močno vplivali na manjšo rast zaposlovanja, ta — z resolucijo določena 1.9 odstotna — verjetno ne bo realizirana. Kot so menili na zadnji seji IS SO. so takemu načrtovanju v največji meri botrovale optimistične zaposlitvene težnje posameznih TOZD, ki so predvidevali, da bodo, na novo zaposlili kar 3.8 odstotka delovne sile. V prvih šestih mesecih seje to realiziralo le 0.2 odstotno ali za 11 novih delavcev.
vp
LJUTOMER — V petek so se v Ljutomeru sestali predstavniki Proizvodno-gradbenega podjetja in občinske gasilske zveze. Na seji so se dogovorili še zadnje podrobnosti v zvezi s prizidkom k ljutomerskemu gasilskemu domu, ki ga bodo pričeli graditi ta teden. Prizidek je velikega pomena, saj se gasilci stiskajo v odločno pretesnem starem gasilskem domu, tudi nekaj opreme (gasilska lestev) že več let leži ha prostem.
26. AVGUSTA 1982
STRAN 3
Petindvajset milijonov dinarjev izgube
PREKO ZVEZ IN POZNANSTEV DO ZAPOSLITVE
Pomursko zdravstvo se nikakor ne more izkopati iz finančnih težav. Vse štiri pomurske občinske zdravstvene skupnosti so namreč sklenile, polletno poslovanje s petindvajset milijoni dinarjev izgube. Največjo je izkazala občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota 8.359.000 dinarjev. Ko pa bodo storitve obračunane po aneksu o svobodni menjavi dela, bo dejanska izguba za prvo polletje letošnjega leta znašala 20,000.000 dinarjev. Poleg tega pa znaša še' nepokrita izguba iz lanskega leta 27,683.000 dinarjev. Skupno torej znaša izguba 36.042.000 dinarjev, kar vsekakor povzroča občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota velike finančne težave, saj predstavlja enomesečni dotok sredstev za redno poslovanje.
Visoki izgubi sta za prvo polletje letošnjega leta izka--zali tudi občinski zdravstveni skupnosti v Lendavi in Gornji Radgoni. Ta znaša v lendavski občini 7,984.000 dinarjev,v- radgonski pa 7.040.000 dinarjev. Čeprav je z novo občinsko bilanco sredstev skupne porabe do-
zdravstveno skupnost večji za 5.128.000 dinarjev, predvidevajo. da bodo sklenili poslovanje v občinski zdravstveni skupnosti Lendava tudi ob. koncu leta z izgubo. V radgonski občini prav tako predvidevajo, da bodo sklenili poslovno leto z izgubo, tako da bo potrebno valorizirati program, kar pa zahteva tudi povečanje prispevne stopnje. V ljutomerski občini znaša izkazana izguba 1,658.000 dinarjev, ki pa bo precej večja, saj zaradi pozno prejetih faktur ni bilo obračunanih 756.000 dinarjev. Poleg tega pa bo izguba še večja, ko bodo v vseh treh skupnostih obračunali storitve po novem ceniku.
Na izkazane izgube za prvo polletje v pomurskih občinskih zdravstvenih skupnostih je poleg povečanih cen v veliki meri vplival povečani fizični obseg zdravstvenega varstva. V soboški občini najbolj izstopa zdraviliško zdravljenje, ki je za 83,4 odstotke večje kot v istem obdobju lani, zdravila za 14,3 in ambulantno zdravljenje za 3,3 odstotke. V lendavski občini je fizični obseg zdravstvenega
varstva najbolj porasel pri ambulantnem zdravljenju za 34. zdraviliškem zdravljenju za 55. zobni negi za 42, zobni protetiki za 39, protezah in ortopedskih pripomočkih za 55, prevozih z rešilnimi avtomobili za 35 in bolnišničnem zdravljenju za 32 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. V radgonski občini se je fizični obseg zlasti povečal pri zobni protetiki, ki znaša 147.95 odstotkov, zobni negi 59.90. zdraviliškem zdravljenju 43,23, ambulantnem zdravljenju 42,85, specialističnem zdravljenju 31,30 in zdravilih za 28,49 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. V ljutomerski občini pa so se znatno povečale storitve pri zdraviliškem zdravljenju Za 104.2 odstotka. prevozi z rešilnimi avtomobili 66.4. zobna protetika za 72.5, specialistično zdravljenje 40,3 in ambulantno zdravljenje za 31,4 odstotke v primerjavi z istim obdobjem lani.
O poslovnem rezultatu za prvo polletje letošnjega leta bodo v teh dneh razpravljali delegati na sejah skupščin, hkrati pa tudi sprejemali ustrezne sklepe.
Feri Maučec
V POMURJU V L POLLETJU 1.700 ISKALCEV ZAPOSLITVE — MED NJIMI VSE VEČ MLADIH IN DELAVCEV. KI SE VRAČAJO IZ TUJINE.
Za Pomurje so sicer značilni vsi tisti pojavi, ki spremljajo zaposlovanje v Jugoslaviji, kot so upadanje števila prostih delovnih mest in s tem
V Pomurju je trenutno okrog 1.700 nezaposlenih delavcev. Med njimi predstavljajo največji problem mladi. ki so končali poklicne oziroma srednje šole, a tudi . višje in visoke, pa ne morejo dobiti zaposlitve. Izmed vseh nezaposlenih je kar 30 odstotkov strokovno usposobljenih kadrov. Pri tem je najtežje medicinskim sestram, vzgoji-
Čeprav smo sprejeli (poh-lična) stališča, naj bi imeli prednost pri zaposlovanju tisti, ki živijo v slabših social-no-ekonomskih razmerah, se v praksi žal dogaja marsikje drugače. Nekateri se namreč zaposlujejo preko zvez m poznanstev, drugje pa spet vpeljujejo nestrokovne izbore delavcev, kandidati pa so itak že vnaprej znani.
Na skupnosti za zaposlovanje je prijavljenih tudi okrog 220 delavcev, ki so nazadnje delali v tujini. Letos sicer še niso zaznali, da bi se vrnilo
20. MKŽS V GORNJI RADGONI OBISKAL VIKTOR AVBELJ, PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE
Najboljši dokaz pomembnosti sejma so razstavljalci in obiskovalci
Tako so v občini Murska sobota planirali, da bo stopnja zaposlovanja 2 odstotka, v 1. polletju pa je bilo doseženo le 0,9 %, v ljutomerski občini so namesto planiranih 3 % dosegli le 0,3%, v občini Lendava so prav tako načrtovali 3-odstotnO rast zaposlovanja, v 6 mesecih pa je dosežena le 0,4 %, in to kljub novi tovarni Lek, v radgonski občini pa so namesto planirane stopnje 1,9 %. dosegli le 0.2 %. Ti odstotki jasno kažejo. da zdaleč ne dosegamo tistega, kar smo načrtovali. To pa pomeni, da ne bomo mogli Zaposliti naravnega prirasta delovne sile, da ne govorimo o rezervah delavcev, ki jih'Pomurje še ima — latentna delovna sila v kmetijstvo in sezonski delavci v tujini. Žal pa tudi obeti za naslednja leta niso spodbudni. kajti Pomurje skorajda nima obetavnih investicij, ki
Neizpolnjeni izvozni naprti
Kljub temu, da je bilo doseganje čim boljših izvoznih rezultatov ena ključnih usmeritev v občini in so bile podrejene vse ostale naloge, poljetni rezultati kažejo, da tega niso uresni-čili v zadostni meri. Čeprav seje izvoz v tem obdobju poveča za 14.8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, uvozpa zmanjšal za 10,7 odstotka in je doseženo 192 odstotno pokritje uvoza z izvozom, je to še precej daleč od planiranega. .,
Gomjeradgonsko združeno delo je v prvih šestih meseci izvozilo le za 37.2 odstotka proizvodov v primerjavi z letnim planom, oziroma le 4,9 namesto 6 odstotkov od planiranega ustvarjenega celotnega prihodka.	.
Kljub temu, da je upadel odstotek nočitev tujih gostov, pa beleži ugodne izvozne rezultate Naravno zdravilišče RadensK (190). načrtovano pa še močno presegajo v Marlesu,.TOZF Boračeva. Kmetijskem kombinatu G. Radgona, KZ in Lim1 Apač, malo pa tudi v TOZD Transport v DO Avtoradgona.
Manj uspešni pa so bili že tradicionalni in največji *zv0^ ki v občini DO Radenska. Gorenje—Elrad, in celotna D Avtoradgona.
Od načrtovanih 603.766.000 dinarjev so dobili z izvozom občini Gomja Radgona le 224.624.000. Za uteho pa je šla tu
V ponedeljek je letošnji pomurski sejem obiskal Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije. V spremstvu organizatorjev in družbeno političnih ter vodilnih delavcev iz občine sije ogledal razstaviščni prostor, prisostvoval pa je tudi svečani seji skupščine SIS pomurskega sejma, na kateri so ob visokem sejemskem jubileju podelili priznanja posameznikom, kmetijskim organi-
zacijam in ostalim, ki so uspešno vodili in kreirali politiko tega sejma, amatersko delali, in se predstavljali z razstavami od vsega začetka; skratka pripomogli k njegovemu razvoju in uveljavitvi. Tovariš Avbelj sije ogledal še delovni.proces v šampanjski kleti radgonskega kmetijskega kombinata, na sejmu pa se udeležil še podelitve priznanj konjerejcem in si ogledal razstavo konj. /
Stisk rok preko meje
V Pomurju se je na petdnevnem obisku (od četrtka zvečer do ponedeljka zjutraj) mudila petnajstčlanska delegacija iz partnerskega mesta Ingolstadt v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je na začasnem delu v tujini zaposlenih veliko naših delavcev. Poleg gospodarskega sodelovanja, ki se vse bolj poglablja, o tem pa priča tudi sodelovanje na jubilejnem — 20. kmetijsko-živilskem sejmu, kjer za ingolstadtsko stojnico razstavlja svoja najnovejša modela tudi Audije vse tesnejša kulturna in izmenjava na športnem področju. Tako so minulo soboto v okviru kulturne izmenjave v galeriji soboškega kulturnega centra predstavniki iz omenjenega prijateljskega mesta odprli zanimivo razstavo fotografij zgodovine Ingolstadta v sliki ter razstavili tudi nekaj grafik ter risb.
Otvoritev razstave, katero so se poleg gostov udeležili tudi številni domači predstavniki družbenopoličnega življenja in stalni obiskovalci tovrstnih kulturnih manifestacij, je popestril nastop bavarske folklorne skupine. Ta je namesto nastopa na ploščadi na Trgu zmage, zaradi dežja uprizorila svoje značilne plese kar v prostorni galeriji, kjer je zaigral tudi gostujoči orkester. V pravo družabno srečanje pa se je prireditev spremenila, ko so gostje iz Ingolstadta ponudili obiskovalcem poleg raznovrstnega propagandnega materiala in slikovnega gradiva tudi pivo iz originalnega sodčka in še bolj izvirnih vrčkov, ki so jih tako kot na sejmišču, podarjali.
Številno delegacijo je uvodoma v Murski Soboti sprejel tudi predsednik skupščine občine Martin Horvat s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, v zaključek zapisa o obisku pa kaže citirati besede referenta za kulturo in direktorja arhiva ter mestnega muzeja v Ingolstadtu, dr. Hofmana, ki je dejal, da se pristni stiki lahko razvijajo in poglabljajo, če si prijatelji tudi preko meje podajajo
roke.
Brigita Bavčar
Ob obisku jubilejnega sej-maje Viktor Avbelj dal krajšo izjavo za novinarje, v kateri je spregovoril o pomenu kmetijskih sejmov za razvoj te •pomembne gospodarske panoge. ki še mora kako prispevati k večji stabilnosti našega gospodarstva, pa tudi uspešnejšim poslovnim odnosom s tujino. Pri tem pa je še posebej poudaril potrebo za še večjim razvojem tako družbene kot zasebne proizvodnje organizirane v zadružništvu.
Ko je še spregovoril o'radgonskem sejmu pa je pohvalil strokovni program in še dodal:
»Dokaz, da je ta sejem izredno zanimiv za kmete je v tem. da beleži izjemen obisk. . Drugi dokaz o njegovi veljavi in pomenu so razstavljalci. ki prihajajo tudi izven tega dela Slovenije, pa tudi iz cele države in končno tudi dejstvo, da so organizatorji morali zaradi pomanjkanja prostora odpovedati gostoljubnost nekaterim, ki so želeli sodelovati in razširjati svoj vpliv in dosežke v širšem prostoru. Zato lahko le izrazim zadovoljstvo ob letošnjem sejmu. , čestitam prirediteljem in želim njim in sejmu, da bi se še naprej uspešno razvijal.«
V. Paveo
UTRINKI S SREČANJA
Manica Gornjak: „Imam
Da nekaj napišeš, si zapoješ, to je tisto, kar daje življenju polnost. Vsaka minutka je dragocena, naj ne gre po zlu. Nikoli ne smeš biti tako razočaran ali tako iz sebe, da si ne bi želel zjutraj vstati, videti sončni vzhod, doživeti nov dan.
Same znane resnice, ki dobe ob srečanju z znano gornje-radgonsko kulturnico Manico Gornjak, sicer zaposleno v Gore-nje-Elradu, vendarle poseben prizvok. Izražajo namreč trdno prepričanje v smisel in smoter vsega tistega, čemur se razdaja že lepo število let.
POOSEBLJANJA ...
Povsod, v slehernem kotičku čutim pomlad, /prepolna nežnih sapic je in brstenja,/ veter prinaša vonj prvega cvetja. /ki_ r meni vzbuja hrepenenje./ Še potok, ki se vije tod čez plan, /bolj živo žubori/ pa tudi ptiček na veji žvrgoli, /kako naj v. sebi zatrem pomlad./ Zima je zanjo ležernost. je utrujenost, kaj vem, kakšne simbole zbuja v njej zima. Pomlad ji je kipenje, drhtenje, pričakovanje. A njena lirična, včasih že kar sentimentalna čud. se ne razodeva zgolj skozi mladostne.
Obisk pri sosedih
V zadnjem času se vse bolj krepi tudi sodelovanje Zveze sindikatov Slovenije in sindikatov Železne županije na Madžarskem. Tako bo v nedeljo, ponedeljek in torek na obisku pri sosedih delegaciji slovenskih sindikatov, ki jo bo vodil predsednik Marjan Orožen. Med drugim se bo v osnovni šoli na Gornjem Seniku udeležila proslave ob slovesnem začetku novega šolskega leta in ob tej priložnosti bodo izročili šoli čez 100 slovenskih knjig. V ponedeljek bo skupen razgovor s sindikati Železne županije v Szombathelyju. v torek pa jih bo sprejel prvi sekretar Socialistične delavske partije županije Miklos Horvat.
J. G.
priložnostno nastale verze. Zatočišče ji je svet glasbe, kamor se vrača iz dneva v dan. kot v varen pristan. (Obide te: ali je potemtakem navada -druga narava?)
»Starši so bili moji prvi vzorniki. Mati je igrala na citre, oče je prepeval v zborih.«
Pada zavije na kakšno razstavo, saj ljubiteljstvo v kulturi naj ne bi imelo meja. Kakopak se z vsem ni mogoče ukvarjati.
»Mikalo me je upodabljanje ornamentov v barvah, a kaj, ko so bile prilike za študij jalove.«
Prostodušen namig češ, še danes kaj »skup spocam«, potrjuje njeno iskrenost in odstre delček njej lastne mentalitete. Nemara celo korenin, ki jo vežejo na rodne Ruše.
Brez stoodstotnega ang11', maja, celega človeka, žrtev. n in ne more biti ljubitelji ‘‘ Predsednica delavsko-prd nega društva Svoboda iz GoN nje-Elrada si ne laska. K pravi: »Nekaj organizacij5* žilice je v meni. Rada P, mandiram, drugače pae gre.« v - I
Odpre razsežnost, ki nega človeka neizbežno peli, vasezagledanost in sarno^h volj sivo. »Radio, film in teK zija so na velikem pohodu- , to je za nas. ljubiteljske turne delavce, velik 12 . Zlasti v tem smislu, da m° mo še več delati, prilegava sodelovanju, organizirati-«
To pot so v Gornji ubrali že pred deset in vefojii in sadovi niso izostali-priti do živega trdova‘n j mrtvilu in se z več ati Gj sreče prebiti skozi — P^Me. finančne — Scile in ka fr ni bil mačji kašelj. PaiJra« temu vznikala vaška ku . društva, potlej delavsk kolektivih in prišlo J' ustanovitve -zveze kul ..
.. IN RAZDAJANJA
»Morebiti je nekaj v tem, kar mi včasih poreko najožje sodelavke. Namreč, da imam en motor več kot one. Dopovedujem si: dobro, daje tako, saj potem nisi duševno prazen kot nekateri.«
un—sramno«.
VESTNIK, 26. AVGUSTA^
STRAN 4
M DA »GORIČKO 82«
Znova potrjena solidarnost!
Mladinskega prostovoljnega dela ne cenimo samo po učinku in vrednosti opravljenih del, ki gotovo nista nepomembna, zlasti za okolja, kjer so mladi zavihteli krampe in poprijeli za lopate, postorili nekaj koristnega. Največ so vredne vrednote, ki jih mlad človek lahko pridobi oziroma razvije prav v brigadi: tovarištvo, pripadnost skupnosti, bratstvo in enotnost... Tudi letošnja republiška mladinska delovna akcija na Goričkem, ki se te dni izteka, potrjuje to resnico.
»Kar na treh deloviščih so razporejeni brigadirji zadnje izmene MDA »Goričko 82«. Ker so zaključena dela na cestnem odseku Markovci— Čepinci — tam manjša skupina desetih brigadirjev ure-juje še p ropu s te — se je glavnina brigadirjev preselila na rezervni objekt, to je
BRIGADIRSKI ŽIVŽAV TUDI V LUCOVI
Odpravil sem se na bližnje delovišče pri obnovi cestnega odsek a L u co va— N e rudno v-ci. Izza petrovske osnovne šole se nekaj časa še vije asfaltna cesta, nato pa se je treba sprijazniti z makadamom. ki pa po vožnji sodeč le ni tako slab kot bi se na prvi pogled morda zdelo. Navzgor in nekoliko navzdol se je
Trbovelj in da je ravno le los končal drugi letnik rudarsko-tehnične šole. »Naši brigadirji so iz treh občin: Hrastnika. Trbovelj in Zagorja ob Savi. To so pionirji, ena je tudi deibanka. ki so pod nadzorstvom štirih mentorjev. Lahko rečem, da delo ni težko, zato so naši brigadirji zelo zadovoljni, kar velja tudi za samo naselje. Domačini so zelo prijazni in všeč mi je tukaj na Goričkem.« še doda, nakar se mu pridruži član te brigade Renato Drgan. pionir iz Zagorja ob Savi, ki je tokrat že tretjič na akciji, prvič pa na Goričkem. Pravi, da je bil že na akcijah r I 'ojvodini in Suhi krajini, vendar mu je tukaj še posebno všeč. Zadovoljen je z

PRI LUCOVI — Potem, ko so končali za letos načrtovana dela na cest-Pfesmr Markovci—Čepinci, so se brigadirji zadnje izmene MDA »Goričko 82« e"" na cesto Lucova—Neradnovci, kije predvidena kot rezervni objekt.
cestno povezavo med Lucovo in Neradnovci. ena brigada P« je odhitela, da popravi cesto pri pertoči. ki jo je močno načelo nedavno neur-M« Tako so mi povedali v štabu akcije v brigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih. kjer so mi postregli še z nekaterimi zanimivimi podatki. Zvedel sem. da je v tej izmeni skupno 146 brigadirjev. Vsekakor manj, kot šo Pričakovali, saj sta popolni le dve brigadi. in sicer MDB Slavko Slander iz Žalca z 51 brigadirji; od tega je celo 23 deklet, ter MDB Rdeči revirji iz Zasavja s 44 brigadirji. Medtem ko sta bili brigadi Bratstvo in enotnost iz Ljubljane Moste-Polje z 20 mladinci in Franc Planinc-Frenk iz Kopra z 31 brigadirji daleč °d zahtevanega števila mladih.
Navzlic nepopolnosti mladinskih delovnih brigad pa so na delovišču vendarle dosegali spodbudne rezultate, saj so v poprečju presegali zasta-Mjeno normo čez 20 odstotkov. še bo/Je je bilo na udarni dan. ko je žalska figada zabeležila učinek 206 odstotkov predvidene norme, sledmi pa so ji Ljubljančani z 189, Koprčani z in Zasavčani z 132 odstotki. Tako so vse štiri brigade izpolnile pričakova-bJa, s čimer so si pridobili udarništvo udarnega dneva. P® tudi ostarelim kmetom v Lucovi so priskočili na po-^e- ko je bilo treba požeti '"°- Podobnih primerov pa bo letošnji republiški mladinci delovni akciji »Goričko 2« nikoli ni manjkalo.
potrebno zapeljati, da pridete do križišča, kjer kaže kažipot na levo proti Kuzmi (na desno so Adrijanci). Po nekaj minutah kar prijeme poletne vožnje skozi gozdiček se mre pogled na hribovite goričke predele, ki mamijo s svojo lepoto. Znova je treba zavili navkreber in že je pred . vami tabla z napisom Luco-va. _
Že na prvem ovinku prav- t cati brigadirski živžav. Ustavim se pri najbližji skupini. . kjer me takoj pozdravi Zlatko Taši. mentor pionirske Ivigade Rdeči revirji iz Za- i savja. Pravi, da je doma iz ।
vsem: pa tudi delo na trasi zanj ni pretežko.
Pionirska brigada, ki s svojo prizadevnostjo ne zaostaja za starejšimi kolegi, je ravnokar hitela dalje, ko sem za ovinkom sreča! večje število brigadirjev. »V brigadi, ki je nepopolna, je nekaj več kot polovico pionirjev, med njimi tudi pet mladih s Ptuja. Na sami trasi ni nikakršnih problemov, domačini so. tukaj neverjetno prijazni, sodelovanje je zares odlično. Zemlja je mehka in brez večjih naporov obvladamo naloge. Ravno tako je dokaj dobro življenje v naselju, kjer
»JUGOSLAVIJA V MALEM«	I
Da-so mladinske delovne brigade dejansko kovačnice  novih ljudi, šola samoupra-  vljanja. kjer se utrjuje bratstvo in enotnost naših naro- _ do v in narodnosti, me je  prepričala sestava koprske  brigade Franc Planinc-Frenk. V njej so bili namreč g ne le brigadirji iz Kopra, ampak tudi iz pobratene | občine Prilep v Makedoniji, pa mladi iz Beograda. Zvor- n m kil in Varaždina. Lahko bi rekli »Jugoslavija r malem«. | In tak občutek sem imel ob pogledu na brigadirje Ordeta 1 Dimkoskega. Dragano Lu-  kič. Ordeta Joneskega in  ostale, ki so družno delali pri — izkopu obcestnih jarkov. | »Enostavno všeč mi je tukaj, dobro se imamo, delo na trasi n ni pretežko, da ga ne bi   zmogle tudi dekleta. Tudi za | naselje bi lahko dejala podobno«. so bile misli Draga-  ne. Tudi študenta ekonomije I r Prilepu Orde Dimkoski in | Orde Joneski. ki sta na akcijah že sedmič oziroma'  šestič, sta zadovoljna med  brigadirji na Goričkem. »Z  drugimi mladinskimi delovnimi brigadami smo se že  dokaj dobro spoznali, še boljše pa bo do konca akcije.  Lepo smo bili sprejeti med ostalimi brigadirji, s katerimi K na najboljši način utrjujemo bratstvo in enotnost naših  narodov in narodnosti.«
Bil je to kratek, a-dovolj  zgovoren utrinek z delovišča I zadnje izmene republiške “ mladinske delovne akcije »Goričko 82«. Ob dejstvu, da brigadirji negujejo bratstvo in enotnost ter druge vredno- " te naše socialistične družbe. „
Dogajanja na letošnjem. 20. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni se počasi prevešajo že v drugo polovico in sejemska vrata bodo v nedeljo zvečer že zaprli. Tudi tokrat seje zbralo ogromno število razstavljalcev iz domovine in tujine. Močno pa jih seveda presegajo obiskovalci in organizatorji sejma se upravičeno nadejajo, da bodo leti presegli lanskih 150.000. Kakšni so prvi vtisi, kakšen poslovni uspeh si obetajo, oz. so ga že dosegli, smo povprašali razstavljalce, pozabili pa nismo tudi na obiskovalce, in na to. kako so oni zadovoljni z letošnjim sejmom, s ponudbo, strokovnim delom in ostalimi spremljajočimi prireditvami:
ANTON FUJS, Agrotehnika Gruda Ljubljana, p.e. Murska Sobota: »Mi se pojavljamo na sejmu že od vsega začetka, bili smo prisotni že na starem prostoru sejma. Smo specializirano podjetje za preskrbo kmetijstva in letos razstavljamo na 1.700 kvadratnih metrih nekaj sto eksponatov, ki ponujajo
vse. kar se v današnjem kmetijstvu uporablja. Z doseda-
šen poslovni uspeh.«
njimi poslovnimi uspehi smo zadovoljni, zato verjamemo. da bomo tudi tokrat sklenili vrsto pogodb za prodajo kmetijske mehanizacije za prihodnje leto. Kupci, kmetijske zadruge, pa tudi kmetje, so pokazali doslej za naše razstavne eksponate veliko zanimanja, z mnogimi že sodelujemo vrsto let in upravičeno pričakujemo precej-
MILAN KOREN, direktor centra za razvoj in marketing v SOZD ABC Pomurka: »Naš SOZD je med ustanovitelji radgonskega sejma, takšnega kot ga danes poznamo. To' priča tudi naš objekt. Zato smo se odločili, da prikažemo javnosti naše dosežke na področju pridelovanja hrane, pa tudi
našo organiziranost na družbenem in zasebnem sektorju, fu se tudi izmenjujejo strokovne izkušnje in tudi uveljavljanje le-leh. Obiskovalcem prikazujemo pestrost našega dela in naše ponudbe, uspehe v poljedelstvu, živinski proizvodnji, živilsko-predelovalni industriji in naše bodoče usmeritve, kakor tudi pomembne odločitve na področju izvoza in agrarnih operacij, agro melioracij in komasacij.«
FRANC ROJ, kmet iz Zgornje Velke: »Na radgonski kmetijsko živilski sejem prihajam vsako leto. Imam osem hektarov zemlje in zato potrebujem precej kmetijske mehanizacije. In to. najsodobnejšo je moč videti in kupiti na tem sejmu. Letos sem prišel po gnojno škropilnico, ki je sicer razsta-
vljena. vendar bo v prodaji šele čez dva meseca. Z njo bi si precej olajšal delo in brž. ko bo naprodaj, jo bom kupil. Letos sem presenečen nad tem. kar lahko vidiš. V primerjavi z lani, je skoraj polovico več kmetijske mehanizacije. Zato bom kljub precejšnji oddaljenosti na radgonski sejem še prihajal, saj se nikdar nisem vračal domov praznih rok in neopravljenega dela.«
BRATSKA BRIGADA — Tako enotno so za krampe in lopate prijeli mladi iz Prilepa, Beograda, Zvomika in Varaždina, da bi po svojih najboljših močeh pripomogli hitrejšemu razvoju manj razvitega Goričkega. Tekst in foto: M. Jerše.


utegnem. Zato
STEFAN MESARIČ, Lipovci: »Sem polkmet. Pred kratkim sem kupil novi traktor, tukaj pa se oziram za vsemi potrebnimi priključki. Izbira je bogata in prav težko se je odločiti. Zato lahko rečem, daje sejem bogat kot še nikoli. Sam sicer priha-jam na sejem bolj poredko, saj ob delu v službi in doma, ne pa je tukaj bolj pogosto žena. Tudi za
kmečke gospodinje je na sejmu marsikaj zanimivega in potrebnega. Žal pa si zaradi pomanjkanja časa ne bom mogel dobro ogledati strokovnega programa, razstave vseh vrst živali in živine. Za hipec bom le skočil na razstavo konj in si ogledal nastop lipicancev,«
VLADISLAV KOŠTI, vodja blagovnice Kovit Maribor, Kovinotehna Celje: »Letos smo prvič na kmetijsko živilskem sejmu. Obžalujemo lahko da 'ega nismo storili že pred leti. Razstavljamo in prodajamo program bele tehnike, tehtnice, posodo in razna orodja na 80 . kvadratnih metrih zaprtega
prostora. Z obiskom smo več kot zadovoljni, pa tudi s prodajo. Ljudje kupujejo praktično vse, kar jim ponujamo po sejemskih cenah, najbolj pa posodo in orodje. Odslej bomo reden gost radgonskega sejma. Če bo tako do konca sejma kot doslej, bomo morali verjetno v prihodnje že razmišljati o možnosti za povečanje naših razstavnih površin.«
V. Paveo
26. AVGUSTA 1982
STRAN 5
 SPREHOD PO POMURSKIH JEZERIH

Bukovniškem jezeru?
IKdor se napoti k Bukovniškemu jezeru, ki je poldrugi kilometer oddaljeno od Dobrovnika in prav toliko od vasice Bukovnica, ga čaka tamkaj eno ali več presenečenj. Jezero leži namreč čisto sredi gozdov, odmaknjeno od prometnega I vrveža in torej nudi obiskovalcu svež zrak ter miren kotiček. Domala vsenaokrog je primemo mesto za kampiranje. Voda v jezeru je sicer videti nekoliko blatna, vendar mnogih to prav nič ne moti, da se ne bi kopali. Možen je tudi ribolov ob I sobotah, nedeljah in državnih praznikih, če si seveda priskrbite ribolovne karte, ki jih imajo v gostilni Lazslo v Dobrovniku. Prav tako je jezero primerno za vožnjo s čolni, toda le na vesla, kajti z motornimi je prepovedano, saj bi to seveda motilo tako I vodne prebivalce kot zemljane. Pa še prijetno s koristnim se da povezati ob obisku Bukovniškega jezera. Okoliški gozdovi so namreč bogati z raznovrstnimi gobami. Ondan, ko smo se tam za nekaj časa pomudili tudi mi, so jurčki rasli kar v neposredni  bližini šotorskega naselja tabornikov iz lendavske občine. Presenečeni smo bili, ker jih niso že pobrali. No, taborniki so
imeli najbrž polno drugega dela. Povedali so nam, da so prišli I k ježem v neke vrste taborniško šolo.
Kljub vsemu pa obiskovalci Bukovniškega jezera ne morejo biti povsem zadovoljni. Najbolj moti to, da je okolica večkrat onesnažena z raznovrstnimi odpadki, ki jih puščajo brezvestni .turisti’. Obiskovalci pogrešajo tudi pitno vodo in nekateri bi si najbrž kupili tudi kakšen prigrizek ter pijačo.
Narava ob Bukovniškem jezeru torej veliko ponuja, toda I vsega ne more in prav gotovo bi lahko nekdo to izrabil v dvojno korist — zase in obiskovalce. V mislih imamo vsaj manjše gostišče, ki bi lahko zgradili. Kdo? Zasebni gostilničar Lazslo iz Dobrovnika je to nameraval storiti že pred 10 leti, in tudi  sedaj bi investiral, vendar mu na občini v Lendavi ne dajo K dovoljenja.
»Pravijo, da zato ne, ker bo Viator zgradil ob ježem hotel. Kdaj se bo to zgodilo, si je težko predstavljati. Za točenje K pijače ob sobotah, nedeljah in praznikih so mi sicer dali " dovoljenje, vendar vse moram voziti tja in nazaj, kajti v tisti hišici, ki jo je pred leti postavilo turistično društvo, ni varno ničesar puščati. Pa tudi prostori niso primerni za gostinsko J dejavnost.«
Iln kdo sploh skrbi za Bukovniško jezero? Še največ Ribiška družina Lendava, ki pa več kot je, ne more storiti.
JOŽE GRAJ
 Ledavsko jezero
 privablja
 Umetno akumulacijo z zaščitno funkcijo zajezitve voda pred poplavami in vodnim virom v sušnih obdobjih so domačini na Goričkem najprej poimenovali Kraško jezero, po
 istoimenski vasi, ki jo je vodna gladina razdelila na dva bregova, vaščanom pa preplavila dobršen del njiv in travnikov. V osrednjem slovenskem dnevniku je novinar ob nastanku vodnegazajetjapisalo Domajinskemjezeru.kakor smo « pred uradnim poimenovanjem jezera za Ledavsko. pisali tudi
»at
v našem tedniku. No. zdaj okoli imena ni več nesporazumov, pa tudi nejevolje vaščanov ne, saj se idilično jezero na območju krajevne skupnosti Cankova imenuje Ledavsko, po Ledavi. ki je vir njegovih voda. Ledavsko jezero meri v povprečju 135 hektarjev, vodna gladina pa odvisno od vremenskih prilik, variira tudi za pet metrov.
Čeprav je biljezeru obnastanKU pripisan naziv bodočega rekreacijskega centra v Pomurju, v treh letih od njegovega nastanka ni veliko narejenega v tej smeri. Posebej v zadnjem času, ko govorimo o prepovedi investicij in gospodarnosti v stabilizacijskem obdobju, dlje kot do načrtov, ki jih je pripravil zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti nismo prišli. Investitorja, ki bi uredil okolico jezera in poskrbel za rekreacijsko-turistično ponudbo ni, kar pa ne pomeni. da bi nabrežje v toplih poletnih dneh samevalo.
Kljub prepovedi se tako domačini iz Krašč, kot okoličani vneto namakajo, občasno pa tudi zapeljejo s čolnom na vesla, kajti z motorjem bi bilo prehrupno, pa tudi valovi ne bi ugodno vplivali na obalo. Prav tako pa so v zadnjem letu vse pogostejši jadralci na deski, ki v nedeljskih popoldnevih s svojimi živopisanimi jadri, pestrijo gladino. Manj pa je tistih, ki se odločajo za skok v globino, kaj ti jezersko dno je še vedno poraščeno in dotik s plavajočo travo nič kaj prijeten. Amu-rjem, ki jih je v jezero vložila ribiška družina z namenom, da bi odvečno zelenjad pojedli, pa to ni uspelo v celoti, kajti veliko jih je poginilo ob prevelikem in neodgovornem spustu vode. Rib pa je vseeno ostalo dovolj za vztrajne ribiče, ki na organiziranih tekmovanjih, pa tudi zasebno, vneto mečejo trnke v vodo.	\
Najlepše je na Ledavskem. kot tudi na ostalih jezerih, prav poleti, ko je iskana vsaka voda, ki ohladi, zanimivo na jesen in spomladi, ko gnezdijo v ločju race; pozimi pa, takrat ko vodna gladina zamrzne, postane jezero za najpogumnejše drsališče. Vendar le bolj ob nabrežju, kajti ledena ploskev ni vama, globine zastrašujoče in mrzla kopel nič kaj vabljiva.
Brigita Bavčar
Gajševci — center jadranja na deskah
Reka Ščavnica je delala dosti preglavic kmetom ob njeni strugi. Prav zaradi tega so sklenili napraviti konec tem poplavam in Ščavnico zajeziti in narediti akumulacijsko jezero pri Gajševcih. Kmalu je to jezerce dobilo tudi syoje ime — po vasi v bližini — in tako danes vsi hodijo na Gajševsko jezero. Dolgo je 186 metrov, površine skoraj 80 hektafjev, akumulira pa skoraj 1,5 milijona kubičnih metrov vode. Kot večino stoječih voda so tudi tukaj ribiči kmalu našli pribežališče za vzgojo rib. A na jezeru so od nedavna še eni »lastniki«, ki si v glavnem lastijo samo površino jezera: klub Blaja, ki združuje vnete jadralce na deskah in ki imajo na Gajševskem jezeru tudi obilo prostora za svoje delovanje — jadranje, seveda če jim narava podari dovolj vetra.
Zanimivo je tole, da so ribiška družina in jadralci našli skupen jezik, kajti izkušnje, kažejo, da je to precej težko. In oboji so zadovoljni.
Sicer pa je samo Gajševsko jezero zanimivo tudi kot izletniška točka, saj se mnogi Ljutomerčani odločajo,da bodo
kak popoldan preživeli ob obali tega jezerca, ki je delno poraščeno tudi z gozdom, ki nudi prijetno senco v vročih poletnih dneh.
No, Gajševsko jezero pa ne bo ostalo samo, saj je reka Ščavnica dolga. Tako nameravajo v bližnji ali daljni prihodnosti na tej reki narediti še dve akumulacijski jezeri in sicerpri Bolehnečicih in Radoslavcih. Takrat pa bo ponudba (vsaj jezerska) če že ne drugačna, še bolj pestra in zanimiva za okolišane in seveda druge goste.
D. L.
Negovsko jezero — manj obiskovalcev
Eden od prijetnih krajev za oddih je tudi Negovsko jezero z okolico. Okrog jezera je urejena pešpot, ob njej klopi in gozd.
Marsikdo bi se tukaj rad ustavil za nekaj dni, da bi preživel konec tedna ali nekaj lepih sončnih dni v naravi ob jezero. Toda kaj, ko je taborjenje prepovedano, ni dovoljeno niti kurjenje, če bi si kdo hotel nrivoščiti enodnevni piknik.
In kaj je dovoljeno? Lahko se kopate po mili volji, se vozite s čolni, ki si jih lahko sposodite za nekaj ur, ali pa vzamete na bližnji kmetiji dovolilnico za ribolov. Pred dnevi, ko smo obiskali Negovsko jezero, je bilo le nekaj kopalcev, kakih deset, in domačinka iz Negove Jožica Lepej nam je povedala, da jih je navadno veliko več. Zadnje dni je bilo slabo vreme in tisti dan je marsikoga zadržalo doma. Sama je prišla iskat sina, ki je skoraj vsak dan pri jezeru, če pa je vreme lepo, v soboto in nedeljo tudi sama rada pride sem. Spominja se, da je včasih, ko so uredili okolico jezera, bilo veliko več ljudi, prihajali so tudi iz oddaljenih krajev. Zadnja leta je zanimanje za Negovsko jezero zamrlo, mogoče sta kriva velika nesreča pred tremi leti, ali pa preslabo vzdrževanje kopališkega prostora, mogoče pa so mnoge kopalce odvrnile tudi govorice o kačah.
Med kopalci je bil tudi trinajstletni Edi iz Mežice. Bilje že precej rjav in če bo tako reden obiskovalec jezera do konca svojih počitnic, bo bolj rjav, kot če bi bil na morju. Je na počitnicah v Oseku in jezero se mu zdi zelo prijetno. Voda se segreje veliko bolj kot pa v kopališčih, če pa k temu dodamo še zdravo naravno okolje, je prednost prav gotovo na strani jezen Mi in tudi kopalci pa smo bili razočarani, da se nismo mogli odžejati v bližnjem ličnem bifeju, last Mercator-Sloge iz Gornje Radgone. Ura je bila 14., toda zaposlenega v bifeju m bilo na spregled, čeprav je delovni čas ob delavnikih odTO. do 18. ure.
Blaguško jezero — čisto jezero
Majhno je. toda čisto in polno rib. Skozi gozd lahko zagledate jezero že na vrhu hriba, ko se pripeljete iz Vidma; Nekaj metrov nad jezerom lahko parkirate in ko greste napreJ po ozki potki proti jezeru, se najprej ustavite ob velikem spomeniku žrtvam NOB. kjer je okupator ubil nedolžne ljudi — talce.
Ob nasipu so globoko v jezero zabetonirali betonske plošče, tako da tam. kjer bi se naj kopali ni blatnega dna. Na hribu ob jezeru in ob njegovem vznožju pa že rastejo poči' tniške hišice. Tudi okrog Blaguškega jezera je sprehajalna steza, najlepše pa seje po njej sprehajati ob mesečini. Pa naj vas nikar ne zavede!

STRAN 6
kulturna obzorja
Pred izidom knjige
TELO
KOT STROJ
morajo ljudje, bolniki — laiki, čim več vedeti o telesnem ustroju in zdravju, ker tako lahko lažje skrbijo zanj, predvsem pa je tako lažje ugotoviti, kaj je narobe.
Naslov knjige Telo kot stroj ni naključen, saj je primerjava med telesom in strojem očitna, izpostavil pa jo je avtor sam v pogovoru z urednikom Pomurske založbe Jožetom Hradilom, ki ga je Delo natisnilo v Sobotni prilogi 7. novembra 1981. leta. Tako kot je izjavil: »Hoteli smo razložiti, kako telo deluje.
Pri Pomurski založbi bo predvidoma v oktobru izšla knjiga dr. Christiana Bar-nardafTeio kot stroj v prevodu Prof. dr. Mihe Likarja. Pred •zidom, 6. septembra, bo svetovno znani kardiokirurg obiskal Radence, kjer bo v kongresni dvorani hotela Radin Predstavil svoje delo in se sestal z jugoslovanskimi zdra-^niki. Znameniti strokovnjak, častni doktor številnih univerz •n priznani kritik rasne diskriminacije v Južnoafriški republiki kjer živi, je prvikrat v gosteh pri nas v Jugoslaviji.
pogm^0 znani kardiokirurg dr. Christiaan Barnard v dilom p1 z urednikom Pomurske založbe Jožetom Hra-k° :e n °snetek je nastal v Londonu preteklega oktobra, stroj pogovor o slovenski izdaji knjige Telo kot
1 je profesor kirurgije na luniverziv Capetownu v Južni liriki. Leta 1967 je opravil iP^o presaditev srca s člove-Ika na človeka in sedem let jasneje prvi presadil dvojno jsrce. Manj pa so znane, če-iPrav za sto in sto ljudi silno IPotnembne, njegove kirurške Ntode, ki jih je vpeljal za pravljenje različnih priroje-srčnih nepravilnosti in plezni, ter proteze, ki jih J® Izdelal za zamenjavo bolnih lačnih zaklopk. Njegov izre-Idni prispevek medicini so IPriznali po vsem svetu, vseh Wavah, mestih in strokovnih pogih.
\ P/ofesor Barnard je prejel I odi nagrado Dag Hamarsk-i Jold za mir — nenehno si je \?tlzadeval za izboljšanje po-revnih ljudi v Južni liriki, ne glede na raso ah Napisal je osem knjig, Ipd katerimi
so tudi avtobi-iJ^jja ,n dva romana. Dela *da je nenavaden, lin Pogumen in sočuten Im da * dobro zaveda po- ; niP^ih družbenih in etič-1 •h vprašanj našega časa. I
marsikateri uporabni vie v skrbi za svoje zdra-tVeZ^^ seru pa, da bo veliko bf R ° tem’ kako telo deluje.
 Barnard namreč veruje, da
26. AVGUSTA 1982
Ugotovili smo, da je v številnih primerih mogoče nazorno razložiti delovanje telesa, če ga primerjamo z delovanjem kakega stroja. Lahko je bilo zapisati poglavje na primer o srcu, zakaj srce ima eno samo funkcijo. Z jetri pa je drugače, saj opravljajo nešteto
funkcij. Srce črpa, to je vse, kar počne. Za črpalko moramo skrbeti in podobno skrb moramo posvetiti tudi telesu. Vemo, da je treba s strojem previdno ravnati, torej moramo skrbno ravnati tudi s telesom.
In prav o tem nazorno govori knjiga. Na primer o tem, kako je treba skrbeti za naše zdravje, tako da se izogibamo pretiranih, nasilnih obremenitev, telesa ne smemo preveč priganjati. Tudi stroj se, če ga preveč poženemo, pokvari, celo zlomi. Tako je tudi s telesom.«
Barnard je v strokovnih krogih zelo cenjen, v bulvarskem tisku pa je bolj kot po svojih zaslugah na področju kardiokirurgije znan po mladi ženi in aferah z lepimi dekleti. Sogovornik Jože H radii gaje v uvodu v intervju tako označil: »Ni prodajalec svojih misli, še manj znanstvenik, ki nima nikoli časa, zlasti ne za pogovore, ki niso ne strokovno zanimivi ne novinarsko obetavni; je predvsem človek, umirjen, zbran in potrpežljiv.«
Kakšen je dr. Christian Barnard se bomo lahko prepričali v živo, ko bo pri nas, njegovo delo Telo kot stroj, ki ga bo predstavil, in bo pri Pomurski založbi izšlo v mesecu knjige — v oktobru — pa bo gotovo uspešnica.
Brigita Bavčar
Naši izseljenci
Prekmurci sredi
Toronta
Žal se lanskemu povabilu prek-ifturskega kulturnega društva Večerni zvon iz Toronta, naj se udeležimo proslave ob 25-letnici nismo mogli odzvati, zato pa smo te dni izkoristili priložnost in Jožetu Hozjanu, ki je bil že večkrat predsednik društva, zastavili nekaj vprašanj. Pogovarjali smo se v njegovem rojstnem kraju Veliki Polani.
— Toronto je drugo največje mesto Kanade in ima blizu milijon prebivalcev. Je tudi najvažnejši industrijski kraj v deželi. Kako ste se ,,znašli” Prekmurci v tem industrijskem središču?
,,Upam si trditi, da dobro. Že res, da so bili prvi naši priseljenci zaposleni na slabše plačanih in manj cenjčnih delovnih mestih, vendar le nekaj časa. Delodajalci so kmalu uvideli sposobnost in predvsem delavnost naših ljudi, zato so
FOLKLORNA SKUPINA NAGELJ IZ TORONTA. Sestavljajo jo pretežno plesalci — otroci prekmurskih staršev. Sicer pa plešejo prekmurske, belokranjske in gorenjske plese. Velikokrat nastopajo tudi pred člani društva Večerni zvon.
jim kmalu dali boljša dela. Predvsem pa se zdaj uveljavljajo otroci prvih priseljencev, ki so seveda povsem enaki domačinom. Sicer pa je Kanada država, kjer živi veliko narodnosti. Večinoma so to Evropejci. Od skupnega števila prebivalcev — nekaj čez 21 milijonov — pa je tudi 236 tisoč Indijancev in Eskimov . . .”
— Skratka: mešanica narodov in etičnih skupin. V Torontu je tudi veliko Slovencev in seveda Prekmurcev. Pred 25 leti ste ustanovili društvo Večerni zvon. Kaj pa je pravzaprav njegov namen?
„23. septembra 1956. leta se je zbrala skupina naših starih izseljencev v Torontu v hiši Stefana Horvata in začeli so se pogovarjati o ustanovitvi društva, ki naj bi povezovalo naše ljudi z namenom, da bi jim pomagalo v bolezni in gojilo družabnost med pjimi. In res! Že ta
večer so izvolili prvi odbor društva, katerega predsednik je bil Franc Horvat. Kmalu so sprejeli društvena pravila, dali natisniti izkaznice .. . Kmalu zatem so pripravili prvi ples, pravzaprav neke vrste banket, katerega izkupiček so namenili kot prvi polog v društveni sklad. Glas o ustanovitvi društva prekmurskih izseljencev se je hitro razširil, pristopati so začeli novi člani in zdaj nas je okrog 200.”
— Začeli ste torej z družabnimi prireditvami, vaš cilj pa je bil, da bi si čimprej pridobili dovolj sredstev, da bi kupili parcelo, pozneje pa na njej zgradili društveni dom. To vam je z leti tudi uspelo.
,,Da, tako je bilo. Zemljišče smo kupili deset let po ustanovitvi društva. Potem, ko smo ga očistili, smo na njem začeli prirejati piknike. Mene so izvolili za predsednika društva 1969. leta. Gradnja na tem
zemljišču nam m bila odobrena in kupiti smo morali drugo. Tu smo nadaljevali s pikniki. Sem pa nismo prihajali le na pojedine, ampak tudi delat. S prostovoljnim delom smo zgradili bazen, večjo dvorano š kuhinjo in barom, 1972. leta pa smo postavili še malo kapelo. Kupili smo tudi traktor.”
— Družabnosti vam torej ne manjka, saj prirejate piknike, vsako leto imate tombolo, prošče-nje . . . Zdi se, da je ta vaš „ranč” neke vrste delček stare domovine.
,,Bi kar dejal, da je tako. Na tej parceli se naši člani ne zadržujejo le ob koncu tedna in v času prireditev, ampak nekateri prežive tod kar več dni. Uredili smo namreč tudi možnost kampiranja. Res je, kadar se zberemo na našem zemljišču, slišiš samo prekmurščino, človek se po-počuti kot da bi bil v pokrajini ob Muri. Sicer pa je član našega dru-
RAZSTAVA SLIK, GRAFIK IN RISB
V galeriji soboškega kulturnega centra je na ogled Ingolstadt v sliki in nekaj grafik ter risb mladih umetnikov iz tega prijateljskega mesta v Zvezni republiki Nemčiji. Pričujoča razstava je prva v okviru kulturne izmenjave pri nas, lani pa je bil v partnerskem mestu (kjer je na začasnem delu v tujini zaposlenih veliko naših delavcev) na ogled 5. bienale jugoslovanske male plastike. O razstavi malih plastik seje referent za kulturo, dr. Hofman, ki je tudi direktor mestnega arhiva in muzeja v Ingol-stadtu, pohvalno izrazil, o pričujoči razstavi v Murski Soboti pa je dejal, da je prikaz zgodovine mesta Ingolstadta v sliki podan z željo, predstaviti ga čim širšemu krogu ljudi. Likovniki, ki se predstavljajo z štirimi grafikami in nekaj risbami, pa so predvsem mladi, naključno izbrani umetniki. Razstava bo odprta do 12. septembra.
bb
štva v priložnostni pesmici zapisal, da so Prekmurci pridni, veseli možje, Prekmurke pa lusne m Pnc^ žene. To trdim tudi jaz, ki sem mlajši izseljenec, rojen v Jugoslaviji, v Kanadi pa sem 18 let.
— Ob 25-letnici društva ste izdali lepo knjižico, v kateri ste opisa« zgodovino društva, objavili spomine za umrlimi člani, v brošurici pa ie priobčenih tudi veliko čestitk za-sebnih podjetij, ki jih vodij« Prekmurci. Torej naši ljudje v Ka nadi niso zgolj navadni delavci, ampak so se nekateri uveljavili tudi kot poslovneži.	.
Res je tako. Ni jih malo, ki upravljajo z manjšimi zasebnimi podjetji, v katerih zaposlujejo predvsem svoje rojake. To nas vse veseli. Je pa tudi res, da gospodarska kriza ni zaobšla tudi Kanade, kjer se prav tako srečujejo z brezposelnostjo. Tujec tod skorajda ne more dobiti več dela. No, mi si pomagamo, saj je medsebojna pomoč tudi ena izmed nalog, ki jo prevzame član društva Večerni zvon, ko podpiše pristopno izjavd oziroma pravila društva.”
— Ni jih malo starejših izseljencev, ki so dolgo odlašali z obiskom v rojstnem kraju, torej v Jugoslaviji. Potem pa, ko so enkrat prišli, so sklenili, da poslej pridejo večkrat. Ali si tudi društvo kaj prizadeva, da bi bilo teh obiskov več?
Vsekakor! Društvo je prvo potovanje v Slovenijo organiziralo 1966. leta. Take organizirane obiske pod nazivom Večerni zvon smo pripravili še večkrat.”
— Kaj pa pomoč iz stare domovine?	.
..Sodelujemo z izseljensko matici’ katere predstavnik se je lam udeležil našega srebrnega jubileja. Žal pa smo premalo povezam z našo pokrajino - Prekmurjem. Ko sem te dni ob obisku hotel v Murski Soboti dobiti vsaj nekaj literature in slikovnega gradiva, mi niso imeli s čim postreči. Že res, da je treba negovati stike z delavci v zahodni Evropi, ki so na začasnem delu, , vendar tudi na nas ,,čezmorce ne bi smeli pozabiti. Mi smo še kako navezani na Prekmurje, zato ga vse pogosteje obiskujemo. Pa ne le mi __ stari in mladi izseljenci ampak tudi naši otroci, rojem v Kanadi. Mnogi izmed njih aktivno delajo v našem društvu, drugi so člani folklorne skupine Nagelj, tretji igrajo v kakem instrumentalnem ansamblu . . . Prekmurje je tudi v Torontu.”
Takole je tekel pogovor z Jožetom Hozjanom, večletnim predsednikom prekmurskega društva Večerni zvon v Torontu. Članom čestitamo za uspešno delo, jim nadaljnjih uspehov, pa naj bo to na kulturnem, športnem ali pa zgolj družabnem področju. Pomembno je, da Prekmurci v Torontu drže skupaj, da živijo kot ena družina, pomembno je, da mso pozabili na rojstni kraj.
Pogovarjal se je I STEFAN SOBOČAN •
kulturni koledar
PONEDELJEK. 30. AVGUSTA
RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20. uri koncert dekliškega pevskega zbora mladinskega kulturno-umetniškega društva Heribert Svetel iz Maribora. Dirigent bo profesor Ivan Vrbančič.
Razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji soboškega kulturnega centra je na ogled zgodovina zahodno nemškega mesta Ingolstadt v sliki, razstavljenih pa je tudi nekaj grafik in risb likovnikov iz tega partnerskega mesta.
LEN DAVA — V mestu ob meji, kjer poteka 10. mednarodna likovna — tokrat sli-karska-kolonija — je v galeriji na gradu poleg stalne zbirke in zgodovine mesta, kot jo je upodobil akademski slikar Zoltan Gabor, na ogled tudi muzejska zbirka.
LJUTOMER — V muzeju Edvarda Kardelja je razstavljena zbirka Taborska gibanja na Slovenskem. V muzeju revolucije pa je na ogled razstava pod naslovom Začetki vstaje na Štajerskem med NOB.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela likovne pedagoginje Ane Kranjc iz Maribora.
KULTURNA JESEN V UUTO-’ MERU
V ponedeljek sta se v Ljutomeru pričeli dve pomembni, že tradicionalni kulturni prireditvi, ki napovedujeta bogato kulturno jesen. To sta slikarska kolonija Ante Trstenjak, katere se udeležujejo akademski slikarji in slikarji amaterji iz Ljubljane, Kamnika, Titovega Velenja, Ptuja, Ljutomera in pobratenega mesta Titovega Užica. V dneh slikarske kolonije umetniki slikajo prleške prizore iz vsakdanjega življenja in ostale zanimivosti^ Udeleženci letošnje kolonije bodo pripravili tudi razstavo del, in sicer 29. novembra.
Tudi tabor pihalnih orkestrov se je že vkoreninil v ljutomerske kulturne programe. Na tem srečanju, ki je pod okriljem združenja pihalnih orkestrov Slovenije, pa godbeniki in dirigenti pihalnih orkestrov iz naše republike pod strokovnim vodstvom glasbenih pedagogov in umetnikov spoznavajo ter utrjujejo glasbene veščine, ki so nujno potrebne pri delu pihalnega orkestra. Tudi letos bodo na koncu tabora pripravili celovečerni koncert, ki bo jutri v petek, 27. avgusta vdomu kulture. Ta koncert je sestavni del izdela in programa pihalnih orkestrov.
Obe kulturni manifestaciji potrjujeta prizadevno delo ljutomerskih kulturnih delavcev, kajti organiziranje takih prireditev zahteva precej naporov, obenem pa — to veljaza tabor pihalnih orkestrov — prispeva h kvalitetni rasti slovenskega kulturniškega — amaterskega in profesionalnega —
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: MADŽARSKO-SLOVEN-SKI SLOVAR z izbranim šolskim besedičjem. ki ga je pripravil Jože H radii izdala pa Državna založba Slovenije: FIGURE V ČRNEM IN BELEM 1/2 so delo Jeannie Ebnuar. ki ga je založila Pomurska založba. LJUDJE IN IZRAEL pa je zapis Vojimira Sobajiča. ki gaje publicirala Mladinska knjiga.
STRAN 7
naši kraji in ljudje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
. .	—r
I	KRAJANI	I
I Krajna, vas v krajevni skupnosti Gederovci, je v poletnih dneh kot izumrla, čeprav Iza stenami osemdesetih domačij preživlja, predvsem noči, okrog 400 prebivalcev
Mladih in starejših. Napoljih je I v tem vihravem poletju toliko I dela, da ostane zvečer le malo časa za opravilo pri živini.
zanesejo več na računanje s svinčnikom, čeprav je bilo zanesljivo, tudi žepni računalniki kažejo pogosto slabe izračune. Kar je, je, saj bo boljše, pravijo in hkrati zatrjujejo, da bodo zaradi živinoreje še naprej posvečali osrednjo pozornost koruzi za zrnje in si-lažo, sladkorne pese pa tudi
Krajna je nekdo v šali dejal, da imajo v sorazmerno majhni vasi dosti cest, poljskih celo nad 12 kilometrov, le slabo vzdrževane so. To opazko so vzeli zares. Dela se bodo lotili takoj po najnujnejših poljskih opravilih. Traktorje in prikolice imajo, ob volji za delo paše svoio Gramoznico. Ne bo šlo
Pri asfaltiranju ceste so na Krajni najprej poskrbeli za gramoz. Pri tem so bili najbolj prizadevni lastniki traktorjev. potem pa so se vaščani lotili urejanja bankin pred domačijami.
Foto: J. Stolnik.
ter dolge ceste, so mi obljubili  povabilo na otvoritev. Pova-  bila plo danes še nisem dobil, predsednik Franc Kreft pa I mi je malo v zadregi povedal,  da naj bom potrpežljiv. »Bo, * vas bomo že obvestili." Kje se _ je zataknilo? Pri asfaltiranju I ne. Lastniki traktorjev imajo za I sabo okrog dvesto ur, ostali vaščani pa nad 300 prosto- — voljnih delovnih ur. Dogovorili  so se namreč, davaščani pred I svojimi domačijami dela pri urejanju bankin opravijo sami, m Otvoritev bo, vendar še nihče H ne ve kdaj. Radi bi asfaltirali še | nekaj nad tisoč metrov ceste tja do glavne ceste. Potem bo  nekaj »večjega«. Neučakani,.  prizadevni in skromni so | hkrati. Nadaljevali bodo tako kot so začeli takrat, ko za as-  faltiranje prvega dela občin- I ske ceste iz občinskih virov I niso dobili niti dinarja. Segli so v žepe, vsaka domačija je  prispevala štiristo starih tiso-  čakov in stotisočakov za traktor, precej žuljev pa je ™ ostalo od krampov in lopat. I
TMPIZVOZNO REGISTRIRANA
V delovni organizaciji Tovarna mlečnega prahu SOZD ABC Pomurka v Murski Soboti sicer zatijujejo, da so v letošnjem prvem polletju še kar dobro poslovali, vendar pa manj ugodno v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Osnovne vzroke za to vidijo zlasti v močnem dvigu cen reprodukcijskega materiala in energetskih virov — dnevno porabijo v tovarni celo 8 ton goriva za proizvodnjo dehidriranih izdelkov — ter v neizpolnjenem planu odkupa mleka, katerega cena se je povečala šele v letošnjem juniju.
ne bodo zanemarili. Začelo se je dobro. Letos je pod sladkorno peso že sedem hektarov;
Ob letošnjem praznovanju 50-letnice gasilskega društva
lahko, ker bodo morali izgrebsti gramoz iz precejšnje globine, vendar bodo skušali tudi za to najti primerno rešitev.
Pred meseci, med asfaltiranjem nekaj več kot kilome
Na Krajni ni kraja. To vam bodo potrdili gasilci, ki se pripravljajo na obnovitev gasilskega doma, lovci, mladi, ki so zaljubljeni v mali nogomet in drugi . . .
Janko Stolnik ,
Kmalu telefon v Noršincih
Nedaleč od Ljutomera — dobra 2 kilometra — je majhna vasica Noršinci. Pravzaprav pravega presledka med samim mestom Ljutomer in Noršinci sploh ni, saj se oba kraja držita eden drugega. Prav zaradi tega — te bližine — v Noršincih razen dveh gostiln ni drugih objektov, kot so recimo trgovine ali kaj podobnega.
V samih Noršincih se prebivalci v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom, precej pa se jih vozi na delo v ljutomerske OZD. Tako je ta bližina skoraj razdelila vas na dva dela: tisti kmetijski in tisti delavski, ki pa sta med seboj pomešana. Od kmetovalcev velja omeniti domačijo kmeta Štiha, ki je eden večjih kmetijskih proizvajalcev v občini.
Da so družbenopolitične in vaške organizacije aktivne, priča že sam videz vasi, saj so v glavnem vse ceste in potke asfaltirane, v vasi je vodovod in elektrika. Precej tega so zgradili v preteklih letih iz nuje po boljšem standardu v vasi.
Pred nekaj leti so imeli v Noršincih še mlako sredi vasi. Na sredi te mlake je bil otok, na katerem je bil vsaj še med obema vojnama postavljen vaški grb, danes mlake ni več. Zsuli so jo.
Od vaških znamenitosti bi veljalo omeniti tudi domačijo Antona Žumana. enega red
kih pešarjev v Ljutomeru. Že sama fasada priča o njegovi obrti, ki še vedno ni izumrla in jo Žumanov rod nadaljuje.
razen ene. In ta naloga bo v kratkem postala osrednja. Gre za telefon. Kljub bližini mesta Ljutomer v vasi nimajo
prinesel v to vas še več povezanosti z ostalim svetom.
Toliko o načrtih Noršin-čarjev. Čeprav se bodo pričeli šele izvajati, pa so že čisto otipljivi.
Središče vasi je strnjeno okoli manjšega »trga«, če bi ga lahko tako imenovali. Ob kapelici je bila nekdaj vaška mlaka, ki so jo zasuli.
NORŠINCI V PRIHOD-
NOSTI
Čeprav si v Noršincih niso zadali kakšnih večjih nalog v tem srednjeročnem obdobju, so izvršili v glavnem vse,
telefona. Iz sredstev v krajevni skupnosti Ljutomer (Noršinci spadajo v to krajevno skupnost) so v pripravi projekti za telefonsko omrežje v tej vasi. Tako bo opravljena glavna naloga in lahko bodo pričeli z izgradnjo telefonskega omrežja, ki bo
NORŠINCI DANES
Noršinci so vasica, ki šteje nekaj nad dvesto vaščanov. Kje in kako so zaposleni smo že povedali. Zanimivo pa je to, da se danes v vasi precej gradi. Nekaj zidajo Ljutomerčani, ki so se naveličali mestnega življenja in se hočejo vsaj malo približati tisti vaški idiliki, ki počasi izginja,* nekaj pa gradijo zdomci, ki se vračajo. Tudi sami vaščani gradijo precej, saj so nekatere hišice že precej stare in kot take postajajo počasi neuporabne.
Rahlo moti pestrost projektantskih načrtov, saj je opazno, da se gradi brez kakršnih koli estetskih povezav, ki tako kvarijo sicer lepo in mimo vasico To pa ni napaka samo te vasice, ampak je to žulj, ki žuli tudi druge.
Sicer pa kaj dosti več ni za pisati o tej vasici. Kljub temu pa popotniku ni dolgčas, če se za kakšno urico ali dve ustavi v Noršincih.
Dušan Lopamik
MANJ ODKUPLJENEGA MLEKA
„Ti objektivni vzroki imajo za posledico, da so rezultati po-, slovanja v prvem polletju leius manj ugodni kot v enakem lanskem obdobju. Tako je celotni prihodek višji le za 11,5 odstotka in znaša 365 milijonov dinarjev, dohodek pa 52 milijonov dinatfev, kar pomeni komajda 75 odstotkov lanskoletnega. Glede na prvo polletje lani je čisti dohodek realiziran 65-odstotno, medtem ko je masa osebnih dohodkov višja za 17 odstotkov, pri čemer so izplačani osebni dohodki na lanskoletnem nivoju. Resda so le-ii med višjimi v SOZD ABC Pomurka, vendar pa bi ob upoštevanju delovnega procesa, ki traja 24 ur, saj ne poznamo prostih nedelj in praznikov, lahko bili osebni dohodki še višji”, pojasnjuje direktor tovarne mlečnega prahu Ivan Rotdajč.
V tovarni mlečnega prahu odkupijo mesečno okrog 3 milijo11® litrov mleka v murskosoboški in lendavski občini. Na terenu imajo 180 zbiralnic, od katerih jih je približno 150 opremljenih ’ hladilnimi napravami- V načrtu imajo, da vsako leto opremijo W zbiralnih mest s hladilniki, kar so izpolnili tudi v lanskem letu-Tako naj bi bilo tudi letos, predvsem v drugem polletju, s čltner bodo zagotovili večje količine mleka.
Ta naloga pa tokrat ne bo nič kaj lahka, saj so v prvem polletju odkupili celo za 3,24 odstotka manj mleka kot v lanskem enakem obdobju, v primerjavi s planom pa za 6 odstotkov manj količin. Zlasti je bil slab odkup mleka v prvem tromesečju, denimp^ februarju, ko je šlo za 4,8 odstotka manjše količine kot pa v enakem mesecu lanskega leta. „V glavnem vedno prepozno rešujemo te zadeve z višjimi cenami, ker stroški venomer hitreje naraščajo-Potrebno bo hitrejše dogovarjanje glede samih cen mleka 1° Usklajevanja s cenami mesa, kar bi po vsej verjetnosti vplivalo na večje količine zbranega mleka v zbiralnicah oziroma mlakarnab, saj bi marsikaterega litra ne namenili za krmilo živini. Tudi uskladitev cen z močnimi krmili bi bila nujna, pri čemer naj hi pozorno spremljali kakovost teh krmil in tudi dobavo beljakovinskih nadomestkov. Na ta način se tudi število krav ne bi zmanjšalo.” meni tovariš Rotdajč.
POMEMBNA PRIDOBITEV — Novi objekt z« pasterizacijo jajc, katerega zmogljivost znaša 500 litrov na uro pasterizirane melanže (mešanica proizvodov beljaka in rumenjaka). Ta gre za tem na sušenje.
ZA IZVOZ ŽE 13 TON JAJC V PRAHU
Spričo manjšega odkupa mleka pa je razumljivo čutiti pomanjkanje vseh mlečnih proizvodov. Rahlo je povečana proizvodnja posnetega mleka v prahu v času turistične čimer je večja še proizvodnja masla, ki ga na trgu najooU P^ manjkuje. V prvih šestih mesecih letos so Izdelali okrog ton masla, kar je nekoliko manj kot lani (382	§]o-
Tega pa za zdaj ne občutijo kupci v SR venjji, v turističnih krajih In sosednjih rcpub«neg( do katerih ima murskosoboška tovarna pranu kar precej obveznosti. Po drugi strani pa močno na**9^ poraba konzumne smetane — za 2D odstotkov hitreje kot ig aLef pusenej pa gre v promet proizvodnja mleka v prahu, 9 J^dl oskrbujejo zlasti kraje oddaljene od potrošniških središč-neuvožene otroške hrane je namreč v znatni meri porasla P0^. mleka v prahu za prehrano dojenčkov. Pri tem gre v prodajo raj 80 odstotkov mleka v prahu prek pakiranja v manjših eno zlasti veliko v zaklopnice po pol kilograma.
Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti pa se je i91”^^« vključila tudi v izvoz na zahodno tržišče, kar je nedvo*”^ spodbudno. Tja so poslali jajčne proizvode, letos pa že 13,0 v prahu, predvsem v sosednjo Avstrijo. Sprva so imeli te^,ve ?u so registracije, ker niso bili izvozni obrat. V letošnjem febru?|| pro-končali z gradnjo novih objektov, ki bodo omogočili še ve^.Tjc« dor na zunanji trg. To so nova predelovalnica jajc^puh6*" dehidriranih proizvodov, pralnica avtomobilov, hladilnic* p mentiranih proizvodov, hladilnica za globoko zamrzovanje n‘. in skladišče. Vrednost te investicije je znašala 160 milijonov jev, istočasno pa so obnovili stare objekte.	m«
Dodajmo še to da je bil pred kratkim (19. 7. 1982) usG,oje opravljen pregled urostomy mlekarne, ki tako izpolnjuje P "kot izvozni objekt za izvoz mleka ter mlečnih in jajčnih P (P. vodov. Ker pa dehidrirani proizvodi niso kdovekako Iskan* jem trgu in je tudi njihova cena dokaj neugodna, so se jego tomersko mlekarno dogovorili, da njihovo kakovostno  uporabijo za izdelavo sira, katerega cena je precej ugodne) ’ ta način pa pridejo tudi do prepotrebnih deviz. MUan Jer^x
11 —**\|
VESTNIK, 26. AVGUSTA^
STRAN 8
Uskladiščimo samo zdrav, nepoškodovan in po možnosti že Prebran krompir.
Da to dosežemo, moramo upoštevati naslednje: Izkopavamo v primemo toplem vremenu, in ko je zemlja PHmemo vlažna.
~ Pn izkopu pazimo, da so poškodbe gomoljev čim manjše, pova^^^J^0 '^ddk meSt° “ g,ivice “ bakterije, ki kasneje veri' j2ItoPu s kombajni pazimo, da hitrost pretresalnih 6 Si/n,/se^‘ ™ da j® optimalna hitrost izkopa
 Na prebiralni mizi naj bo odstotek primesi čim manjši, na r vP*ivamo s čim plitvejšim izkopom, že za 1 cm plitvejši izkop
vilo primesi za polovico. Pri tem moramo paziti, da mbajn ne reže gomoljev v tleh.
 S kombajni izkopavamo samo nasade, kjer smo pravo-sn° prekinili vegetacijo, da je povrhnjica gomoljev utrjena.
 Gomolje moramo osušiti in nato 10 — 15 dni skladiščiti mnJn,n^eratUri — 15°C, da se rane zacelijo. Če imamo ™®.st pred skladiščenjem in celjenjem povrhnjice preberemo 8 molje in odstranimo primesi.
ŠČen^ n krompir je primeren za prodajo ali daljše skladi-. podaja krompirja direktno z njive ni priporočljiva, saj krom ^“h® na tad* več kot 10 odstotkov, preden dospe ' porabnika, velika pa je tudi nevarnost gnitja zaradi ^»celjene povrhnjice.
ohka^01 k° j® povrhnjica zarasla krompir skladiščimo. Krompir ga tar0 na ? ~	8*®de na namen uporabe. Krompir, ki
oonro dalj časa skladiščili ter ni semenski, zaprašimo ali “vmnno s sredstvi proti kaljenju.
^“kodne Evrope krompir med ali po izkopu in po ga povz^^8”-11-s kemičnimi sredstvi proti gnitju, ki skla^P^Pk- skladiščimo v zračnih, temnih in ne presuhih zado h,v razsutem stanju ali v gajbicah. Poskrbeti moramo za to »JI .Pačenje in potrebno hlajenje. V modemih skladiščih za 10 “^rabljamo prisilno ventilacijo.
Plesnijo Poškodovan krompir ali krompir, ki je okužen s ^M&lio n,o,®mo uspešno skladiščiti. Tak je primeren le za propad p^^lavo, saj imamo lahko drugače tudi 100 odstotni
PRI RUSOVIH
V LJUTOMERU
Malo nenavadno je slišati — kmetija v mestu, a je res. V Ljutomeru jih je nekaj? ena od njih pa je Rusova. Branko Rus — oče in sin pridno gospodarita na robu mestnega življenja, in pravzaprav se da šele na takšnih primerih videti, kakšna je razlika med kmečkim in mestnim življenjem. Oboje se tu sooča eno z drugim. »Kako je pravzaprav kmetovati v mestu?« vprašam očeta Branka Rusa. »Nič drugače, kot nekje na vasi No sicer je res, da obstajajo mestni odloki, vendar pa menim, da so vedno bolj mili, še posebej sedaj, ko je tako velika bitka za hrano. To je edino, kar je drugačno od vaškega kmeta. No tudi težave pri spravljanju krme in koruze so. saj je mestni promet drugačen od tistega na vasi. A s prometom se ukvarja sin, ki vozi traktor.«
»Vi ste kooperant?«
»Tako je. Kooperant sem zTZO Kmetovalec Ljutomer. Sem kooperant živinorajec. Imam lastne svinje, kijih redim. V enem turnusu jih je tako približno 40. No verjetno ste že drugod slišali vse o cenah, ki rastejo — a samo krmilom in ostalemu materialu, odkupne cene pa so ostale skoraj nespremenjene, oziroma ne rastejo v skladu z ostalim, tako daje vedno težje delati.«
Novozgrajeno gospodarsko poslopje, traktor in ostali glavni stroji na dvorišču pri Rusovih, kjer so ublažili tragedijo s pomočjo solidarnosti.
Kmetijci nenehno v akciji
PO ŽETVI
SPET SETEV
Bodo mešalnice
servis
Rejci živine in mesarji, na katere °® ze vrsto let zgrinjajo težave ne-®ntabilne proizvodnje oziroma iz-9ube pri prodaji mesa, iščejo no-r^ie rezerve. Proizvajalci in potoniki krmil so že pripravili samo-Pravni sporazum o sodelovanju in plitvi dela pri proizvodnji in porabi Wrn,I pos|ei naj bi mešalnice Ročnih krmil bile le storitveni ser-s m bi zaračunavale le storitve ®sanja. Proizvajale naj bi krmila za ^eleženke porabnice, pri čemer do uskladile plane proizvodnje s ^abo krmil.
Vendar kot stvari kažejo tudi z , Pravo komercialne prodaje krmil, r Je. vrs'c 'el kamen spotike med jci m proizvajalci krmil, stvari ne _ a° Postavili na mesto, ki bi po-n|lo rešitev. Vzrok za izgube, ki pri finalizatorju polje-kla, 6 ,n Proizvodnje živine šele v s'eiaii prei °staia v ne' eenovnih razmerjih v re-Dra^*^' Proizvodnje mesa. K od-ort/', s'ednjega ne bo prispeval niti k l , ° določeni ceni koruze, ki naj J®!'?8 sijala 10,50 dinarjev, kar je tuln । 9lm manj, kot je veljala mi-Odl u 0 'n P™6 mesece letos.  sq P* med drugim predvideva, da Po ^lnsko za kupovanje koruze torn'idoločenih cen odgo-Proiz/ ^uPck ,n to ob dejstvu, da Voli,y'a'ci koruze po tej ceni niso
1 n'ti jih k temu nič ne pror|ZU e' Proizvajalcem pa se s mudi, saj koruza v ka-lahko počaka na višje cene.
je pri rejcih*, ki se morajo verA0,^^^ za nakup za »ceno« Odh ki lahko pomenijo tudi n0 °? z delovnih mest delavcev s dorrt nim' Pooblastili ali pa še ne-Prnh° ^ino zaklati Posebej je “lem nerešljiv, ker ie koruza, ki
Kmetijski inštitut Slovenije.
rejcev?
jo bodo dokupili pomurski rejci, v zasebnih kaščah vojvodinskih in slavonskih kmetov. Koruza iz uvoza, ki jo je moč po odloku kupiti tudi po višjih cenah, pa velja 14,60 deviznih dinarjev po kilogramu. Da deviz kmetijci tačas nimajo, je več kot jasno.
Da bi zagotovili nemoteno oskrbo živine s koruzo v Pomurju do nove žetve — spravila koruze — rabijo še 6500 ton koruze. Posebej kritično je v Agromerkurju, kjer bo čez nekaj dni ostalo brez koruze preko 2 milijona do konca leta in preko milijon piščancev v tem turnusu in v KG Rakičan, kjer je zalog za prehrano 60.000 prašičev na voljo le še za 4 — 5 dni. O nastalem položaju so pomurski kmetijci obvestili IS SR Slovenije, republiški komite za tržišče in cenb in komite za kmetijstvo. Koruze je na tržišču namreč dovolj, vendar po znatno višji ceni, kot je dovoljena z odlokom, ki dovoljuje ceno 10,50 dinarjev za kilogram. Svojih obvez do pomurskih rejcev niso izpolnile niti državne rezerve, ki dolgujejo še 4000ton koruze.Tudi za že plačane pogodbene količine pa kmetje ponujajo vračilo denarja z obrestmi vred.
Našteto potrjuje, da učinkov inflacije ni moč zajeziti le pri proizvodnji hrane, temveč je treba nastale težave reševati kompleksno. V živinorejo usmerjenemu Pomurju grozijo, da bodo v prihodnjem letu oziroma že pri jesenski setvi na račun površin zasejanih s koruzo zmanjšali obseg setve pšenice in sladkorne pese, če se oskrba s koruzo ne bo uredila.
B. Hegeduš
»Imate tudi kaj lastne zemlje?«
»Imam, vendar premalo. 5,5 hektarja je premalo, da bi zadostovalo za živino, ki jo imam. Ostalo pač dokupujem in dodajam umetna krmila. In to so tisti stroški. No na njivah imam predvsem pšenico in koruzo. Nekaj malega ječftiena smo že poželi in je precej dobro obrodilo — pravzaprav že dolgo ne tako. S pšenico pa bo malo drugače, saj jo je napadla plesen in to smo prepozno zvedeli, tako da je bilo že pozno. Pridelek bo zaradi tega malo slabši. No ravno danes smo mislili žeti, a vidite, da vreme nikakor ne ustreza. Če bo nehalo deževati, bomo poželi še ta teden.«
»Tovariš Rus, pred leti, skoraj dve leti bo tega, vasje doletela nesreča: gospodarska poslopja so vam pogorela. Danes skoraj ni videti sledov požara. Kako to?«
»Zahvala gre predvsem sosedom, krajevni skupnosti in seveda TZO Kmetovalcu, ki so takoj priskočili na pomoč. Eni z lesom, drugi drugače. TZO pa mi je dala kredit, da sem zgradil novo gospodarsko poslopje. Moram pa povedati, da smo se komaj letos malo opomogli. Saj veste, dve leti ni dosti in v teh letih smo gradili, nabavljali novo opremo, tako da imam sedaj skoraj vse stroje, ki jih nujno rabim na kmetiji.«
Res je tokrat še enkrat stopila solidarnost na plan in rezultat je ta, da Branko Rus lahko normalno kmetuje naprej.
» Pa sin?«
Njega sicer kmetovanje ne vleče preveč in zaenkrat še ne ve. ali bo ostal na kmetiji ali ne. Oče bi vsekakor rad, a mu verjetno ne bo preprečeval, če se bo Branko odločil drugače. Takšno je pač življenje. Za nekoga bolj trdo, za drugega manj.
»Kakšni pa so načrti?«
»Nimam kakšnih posebnih načrtov, saj mi ne gre tako, da bi se moral odločati kako naprej. Dokler bo delo, bom delal naprej, ko pa ga ne bo več, pa bomo nehali. Verjetno pa bom še dolgo delal. Čeprav to ni najidealnejše delo, saj je skorja kruha preveč trda.« Pa še resje. Ačasi se bodo spremenili— toupamovsi, tudi Rusovi, in'naj se le. Takrat nam bo vsem šlo še boljše.
Dušan Lopamik
BOGATA LETINA V POMURJU
V Pomurju se obeta rekordni pridelek koruze na 17.000 hektarjih koruznih polj kmetov kooperantov. Skoraj brez izjeme vsa polja, razen manjših površin v oKonci Cankove, ki jih je prizadelo neurje s točo, zaradi česar je koruza polegla, izjemno veliko obetajo. Kmetijski strokovnjaki napovedujejo, da bo pridelek na
Turnišče: cene pujskov
Pretekli četrtek (19. avg.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 106 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so jih okrog 90, in sicer so se cene gibale od 3.400,00 do 4.200,00 dinarjev za par pujskov.
številnih od 12.000 hektarjev zasebnih polj zasejanih s koruzo za zrno dosegel tudi 10 ton zrnja na hektar,karjeza lOdo 15odstotkov več kot minulo jesen. Prav tako si kmetje obetajo rekorden pridelek na 5.000 hektarjih zasejanih s si-iažno koruzo.
B. H.
V Jugoslaviji so družbeni in zasebni kmetijski proizvajalci doslej oddali mlinsko-prede-lovalnim obratom 2,6 milijona ton pšenice, karje za 600 tisoč ton več kot lani. V akciji za čim več ji odkup so se dokaj dobro odrezali tudi slovenski kmetijci, saj so že predali 44 tisoč ton pšenice, kar je v primerjavi z lanskim letom, ko so je oddali 14 tisoč ton, vsekakor velik dosežek. In če še naprej analiziramo pridelovanje in oddajo, moramo z debelimi črkami zapisati, da seveda tudi pomurski kmetijec ni stal ob strani: več kot 20 tisoč ton sta je oddala družbeni sektor Pomurja in zasebni kmet. Predsednik izvršnega sveta SRS Janez Zemljarič je v priložnostnem nagovoru ob otvoritvi 20. kmetijsko-živil-skega sejma izrekel priznanje vsem, ki so s trdim delom prpomogli k takim uspehom.
PRIHODNJE LETO VEČJE OBVEZNOSTI
Pridelek s pšeničnih polj je torej tam, kamor sodi: v silosih in čaka, da ga bodo predelali v moko. Da smo to dosegli, je bilo treba ne malo naporov ne le pri pridelovanju pšenice, ampak tudi pri prepričevanju nekaterih pridelovalcev, ki so tako naposled uvideli, da je pravi greh pokladati pšenico živini, ko pa jo rabimo za prehrano prebivalstva. Torej so se navsezadnje zdrznili tudi taki, ki sicer radi stoje ob strani, in pšenico, ki je pač ne rabijo za potrebe gospodinjstva, zapeljali v zadružno skladišče ali pa kar na odjemna mesta Intesa. Prepričani smo, da bo tako tudi ob prihodnji žetvi, saj si prizadevamo, da bi enako kot letos samoumevno ravnali tudi v bodoče. Plan odkupa v letu 1983 je namreč nekoliko višji kot letos: družbeni in zasebni kmetijci Slovenije naj bi oddali 60 tisoč ton pšenice. Tudi v prihodnjem odkupu računajo predvsem na pridelovalce iz Pomurja, ki naj bi skupaj (družbeni in zasebni sektor) oddali 35 tisoč ton pšenice.
Planske obveznosti za prihodnje leto torej niso male. Treba je takoj stopiti v akcijo, kajti le s pravočasnim spodbujanjem pripomoremo, da bo plan setve in pozneje žetve izpolnjen. Ko analiziramo Janško uspelo setev in zdajšnjo žetev, ugotavljamo, da je k dobremu rezultatu levji delež pripomogla menjava merkan-tilne pšcjnice za semensko v razmerju 1:1. Dasiravno morda letos menjava ne bo tako ugodna, se je treba le odločiti za kvalitetno seme, saj izkušnje kažejo, da tam, kjer redno menjavajo semenski material, dosegajo dobre hektarske donose. Zakaj torej ne bi povsod storili kar se le da in pridelali kar največ?
CENA PŠENICE BO VIŠJA
Setev je pred vrati. Nanjo so se kmetijci v glavnem že pripravili. Tudi žitna skupnost Slovenije je že objavila pogoje odkupa pšenice letine 1983. Preden jih bomo povzeli, naj zapišemo, da v pogojih.ni navedena cena, po kateri bodo odkupovali pšenico prihodnje leto. To morda koga moti, vendar se zdi, da ie ni tako hudo in da ne bo vplivalo negativno na pridelovanje. Je pač tudi s pšenico tako kot drugimi kmetijskimi pridelki in prirejo v hlevih, da vnaprej ne veš, po kakšni ceni boš prodal. Zagotovo pa ne po nižji kot je v veljavi tedaj, ko se
odločaš za proizvodnjo. In ker pri nas naraščanja cen nikakor ne moremo občutneje zajeziti, ne naraščajo le cene reprodukcijskega piateriala, ampak tudi končnih proizvodov. Pridelek pšenice je eden izmed »končnih produktov«, zato se lahko potolažimo z ugotovitvijo (in ceno seveda), da bomo za prihodnji pridelek dobili občutno več kot letos.
Je denar vse? Nikakor ne! To potrjujejo pomurski kme-tijci — zasebni kmetovalci, ki so v 70-odstotkih namesto denarja za oddano pšenico vzeli rajši koruzo. Tudi v prihodnje bo tako. Žitna skupnost je te dni objavila, da bo tudi prihodnje leto moč dobiti za oddano' pšenico koruzo. Dobesedno je v sporočilu Žitne skupnosti zapisano takole: Pridelovalec lahko za krmljenje svoje živine zamenja oddano pšenico za koruzo v količinskem razmerju 1:1, po vrednosti pa 1:13 v korist pšenice. Zamenjava oziroma prevzem koruze je mogoč od sklenitve pogodbe o oddaji pšenice pa do konca avgusta 1983. Koruza je kmetom na voljo v skladiščih njihovih kmetijskih organizacij. Pridelovalec lahko dobi za krmljenje svoje živine 15 odstotkov otrobov ali krmne moke glede na oddano količino pšenice, in sicer po tržni ceni.
REGRES ZA GNOJILA
To pa še ni vse, kar se obeta in bo seveda uresničeno: Združenemu kmetu (to so pa vsi kmetje, ki sodelujejo z zadrugami) pripada regres v višini 8,00 dinarjev za kilogram semenske pšenice s pogojem, da proda dva kilograma mer-kantilne pšenice za en kilogram semenske pšenice. Tega pa ni treba razumeti narobe, na primer, da boste regresa deležni ne glede na količino pridelka. Pogoj za regres na semensko pšenico je tudi količina pridelka, ki ga boste oddali. Skleniti in uresničiti je torej treba pogodbo za najmanj 2 tisoč kilogramov na hektar. Seveda s tem ni rečeno, da bodo pogodbe sklepali le s kmeti, ki bodo pridelovali pšenico na enem in več hek-tarjih. Nikakor ne! Še kako dobrodošli so tudi manjši proizvajalci, le obvezati in seveda uresničiti morajo pogodbo. Če je pogoj pridelati in oddati na enem hektaiju 2 tisoč kilogramov, bodo manjši proizvajalci pogoju zadostili, če bodo na primer s 50-arske njive oddali tisoč kilogramov, s 25-arske površine, zasejane s pšenico, petsto kilogramov itd. Seveda bodo taki vzeli tudi manjše količine semenskega materiala.
Cena letošnjega pridelka je bila v poprečju 12 dinarjev za kilogram pšenice. Sem niso všteti stroški, ki so jih dobili kmetje povrnjene, če so sami pripeljali pšenico v mlin, prav tako pa ne regres za umetna gnojila in premija. Če bi vse to sešteli, bi bila letošnja cena okrog 14 dinarjev. Združeni kmetje, ki so letos oddali pšenico, bodo lahko regres za umetna gnojila uveljavili ob letošnji jesenski setvi. ko je določeno z odlokom o regresu za mineralna gnojila.
Žetev je končana, pred nami je setev. Prav nič ne dvomimo, da je tudi letos ne bi v redu opravili. Pomurski kmetijci bodo tudi tokrat storili vse, da bo prihodnja žetev obilna in da bomo v naši republiki jedli predvsem domač kruh.
ŠTEFAN SOBOČAN
26. AVGUSTA 1962
STRAN 9
IVERI IZ DOPUSTNIŠKEGA DNEVNIKA
“V PREMISLEK— —
Preveč in premalo hkrati
Vse je bilo golo inboso...!
Dobri stari Dioklecijan se skoraj gotovo nemirno premetava po grobnici — kjerkoli jo že ima — kajti večji del tega, kar se je konec julija in v začetku avgusta dogajalo v Splitu, tem dvestotisočglavem turističnem harlemu južnoo-balnega Jadrana, je v resnici vredno vznemirjenja.
Medtem ko seje na plažah ihtavo in pričakujoč kavne odtenke polti obračalo in cmarilo' — kot na ražnju — pri poprečni dnevni temperaturi 30 stopinj Celzija na desettiso-če novodobnih nomadov iz malone vseh koncev tega sveta, so si domačini belili glave z najmanj dvema zadregama. Prva je bila, kako se s »zimmer frei« na vsakih sto metrov in podobnimi, malo obdavčenimi storitvami, dokopati do kar največ, zapeljivo šuštečih deviz, in druga — ki bi znala spodmakniti ugled 50 in večletne tradicije — kakšna bo usoda naravoslovnega muzeja, posebej pa živalskega vrta na najmikavnejši mestni točki, 177 metrov visokem griču Marjanu. A preden se polotim obeh, naj se podvizam postreči z nekaj lastnimi dojmi.
NA »PIJAČAH« SE SVET
VRTI
Tam doli se najde bore malo onih — pa bodi v kampih, penzionih, še najmanj hotelih — z IJ. KR. C E, NM, MB, skoroda nikogar z registracijo MS. Kdorkoli ste že, povsod vas dočaka dremava, vajena in očitno ničkolikokrat preskušena ravnodušnost. Naj bo to. ko greste na lov za »spizo« — oprostite dalmatizmu! — na lov za živežem ali ko se zapodite na pošto, v banko, še raje gostišče ali kam drugam. Svetla izjema so — po logiki časa in za dobrobit cvetočega turističnega borzi-janstva — tržnice (»pijače«), kjer se svet vrti v slogu: navali narode, pri meni je najbolje, najceneje, sploh naj, naj . . . Dobi se kajpada vse: od igle do podmornice, le kupčija za ta pravega dalmatinskega »magarca« (tudi »tovara« ali po naše osla) se bojda ne obnese. Tudi za devize ne!?
posebnem receptu, užitek pospraviti in povrh zaliti z viškim belim vinčkom.
Pomislite: z dobrimi vezami se je z barke dalo celo kavo dobiti. Italijansko kakopak in za najmanj /20 starih tisočakov za kilogram. Kaj se hoče — vse je mogoče.
Poslavljamo se od dopustniških dni in kar malce nas stisne, če se spomnimo, kaj vse nas čaka. Logika veli, da malo dobrega in da velja zato visoko zavihati rokave in pošteno pljuniti v roke. A logika je čudna mamka, ki nas je često pustila na cedilu in že ničkolikokrat žejne prepeljala čez vodo. Tako se nam denimo že vrsto let dogaja na področju, ki se mu — če je le mogoče — radi in že na daleč ognemo. Gre za vprašanje, ' ki se glasi: kako priti do živega preorganiziranosti našega družbenopolitičnega in v tem okviru delegatskega sistema od federacije do občin? Če smo še določnejši: kolikšna je učinkovitost (koristnost!) najrazličnejših delovnih teles (svetov, podsvetbv, komisij, podkomisij, odborov, pododborov, sekcij in podobnih)? Koliko jih sploh je — recimo samo v Pomurju — in ko>iko nas stanejo? Kdo vse se najde v njih in s čim se ti ljudje v resnici ukvarjajo? Kolikšno in kakšno je njihovo področje?
Dalo bi se vpraševati malone v brezkončnost in prej ali slej bi zadeli na novo razsežnost: kako je sicer z našo kadrovsko (zaposlitveno) politiko? To bi seveda
zdaj za to, da bi se po občinah slednjič predramile pred letom in več imenovane komisije za reorganizacijo administrativnih služb, družbene režije in občinskih upravnih organov. Takrat smo od njih veliko (preveč!) pričakovali, a otipljivih rezultatov doslej ni bilo kaj prida.
Pri medobčinskih gospodarskih zbornicah so lani imenovali posebne komisije za ocenjevanje investicij. Tudi pri pomurski, za katero je moč trditi, da se je često znašla v čudnem, rekli bi kar zagatnem položaju. Ne tako redko se je zgodilo, da je določena naložba v občini dobila vso politično in moralno podporo na občinskem izvršnem svetu in pri družbenopolitičnih organizacijah, nato še materialno v banki, pa na službi družbenega knjigovodstva in samoumevno je bilo, da ji je tudi komisija dala svoj »blagoslov«. In to kljub izrečenim (ali neizrečenim) pomislekom, da bi se kasneje utegnila izkazati za zavoženo. Kakšna je potem sploh vloga omenjene komisije?
Vzemimo še bolj svež primer! V občinah so — po objavljenih Izhodiščih dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije
»krizne štabe«. Kako delujejo in s čim se ubadajo, je doslej bolj malo ali zgolj po skopih vesteh »pricurljalo« v javnost. Upravičeno se poraja bojazen, da bi jih znala doleteti podobna usoda kot naložbene komisije. Namreč, da bi podlegali in nasedali ozkim, podjetniškim interesom posameznih organizacij združenega dela. To pa bi bilo v sedanjih razmerah hudo tvegano.
Osvetlimo še en vidik! Spet bodo napočili časi vsakovrstnih sestankovanj in zasedanj. Dnevni redi bodo »nabrekli« z deset in več točkami. Sestajale se bodo delegacije, vrstile zasedanja zborov občinskih skupščin in samoupravnih interesnih skupnosti, drug za drugim si bodo sledili sestanki družbenopolitičnih organizacij, njihovih svetov, odborov in komisij. Se-stankarstvo vzdušje bo skratka vladalo na vseh ravneh: v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, občinah, na ravni regije. Kako ga zajeziti ali vsaj malo racionalizirati?
Ena od možnih rešitev se kaže v tem, da v kar najkrajšem času — če že spet ni prekasno — prečešemo, katera delovna telesa sploh rabimo in katera ne. Na
voljo so zajetne analize o delo-  vanju skupščinskega in delegatskega sistema v zadnjih štirih  letih in še prej, zato bi moralo  biti delo toliko lažje. Dognati bi J kazalo, katere naloge se prepletajo in katere-ne, kje so stične g točke delovanja posameznih I svetov, komisij, odborov, jasno I razmejiti, kaj naj opravljajo  organi socialistične zveze, zveze komunistov, sindikatov, mladi- I ne, borcev, skratka vsel) družbe- H nopolitičnih organizacij, druž- I benih organizacij in društev, in g kaj organi občinskih skupščin, skupščina samoupravnih intere- g snih skupnosti, da vseh ne I navajamo. (Načeloma so sicer g delovna področja bolj ali manj  točno določeni!) Zanesljivo bo tako veliko manj zadreg, pomi- g siekov in precepov.
Tudi na najvišjem, 12. kon-  grešnem shodu jugoslovanskih komunistov smo priznali, da  obstaja dvojnost v odločanju, y I nadgradnji, da smo neučinkoviti J in premalo iznajdljivi. Čas je že, da se iz tega izkopljemo in da g gremo pri reorganizacijah do  konca. Pa če bo še tako boleče. I Da ne čakamo. Bolj, ko bomo čakali in odlašali, slabše bo.
Branko ŽUNEC I
ZAKONCA LAPAJNE IZ KAMOVEC
Ostala sta sama
HRUŠKE »MADE IN KASTE L«
Še dobro pomnim, kaj se mi je primerilo na eni od tamkajšnjih »pijač«. Kot dobro izurjen ogleduh, z rokami v žepih, sem se plazil in »vandral« od stojnice do stojnice. Znenada se mi pri eni zadere skoraj na uho lepo zalit, ogorel kramar: »Užmi Hi nista!«
Jaz, uboga para, tresoč se za vsak dinarček, sem se nekoliko zgrbil, potlej pa sila oprezno zatipal: »Po koliko pa so te hruške?«
»Kot iz topa je ustrelil: »80 din ara za kito.«
»Ni to preveč?« je samo od sebe jeknilo iz mene.
»Slušaj. Slovenac! Ovo so ti hruške made in Kaštel. Takvih nigdje ne dobiješ.«
Kaj sem hotel. Vzel sem jih kilo in res mi ni bilo žal. Toliko bolj pa meje užalosti-lo. ko sem ves čas slišal, kako je izza stojnic prihajalo: »samo hundert« in podobna jezikovna polomija, ki naj bi — kot je kazalo — privabila tujce.
IZ MARJANA V MARJANO
Prej je bil govor o sloviti, splitski vzpetini Marjanu. Nič pohujšljivega misleči zlobneži so mu zaradi nedavno zgrajenega podvoza nadeli vzdevek Marjana. Tukajšnjo javnost je namreč pretresala vest, da kanijo spričo gmotnih zagozd živalski vrt vrh razglednega, za stare in mlade obiskovalce prirejenega griča, preprosto zapreti. Spet so — povzeto po dnevniku Slobodna Dalmacija — odpovedale samoupravne interesne skupnosti, posebej kulturna in komunalna. Nedvomno bi to bil šok. zlasti za goste, ki se jih letno zvrsti nad 150 tisoč. A kdo bi natanko vedel, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Nekaj pa je kot na dlani. Če so za — bolj skromno, a vseeno krvavo potrebno — obnavljanje slovite Dioklecijanove palače in starega mestnega jedra, ki se z masivnimi, supermodernimi stolpnicami nezadržno širi proti obali, znali vsaj nekaj nastrgati iz občinske blagajne. ni zlomek, da se ne bo tudi za živalski vrt kaj našlo. Hudo bo. a pustimo to.
Kolonisti s Primorske se v stari Jugoslaviji niso naselili le na območju Petišovec, ampak tudi v Kamovcih. Eden izmed njih je bil tudi Avgust Lapajne, ki je prišel sem iz vasi Medvednica v sedanji grosupeljski občini. Tod mu je bilo dodeljeno 5 hektarjev zemlje, leto dni po naselitvi (1934. leta) pa je dobil tudi skromno hišo, ki jo je dala zgraditi zagrebška
To, kar pogrešava, pa so obiski otrok. Onih iz Ljubljane in okolice skorajda ni domov, čeprav imajo vsi avtomobile. Ne vem, zakaj so se nama tako odtujili. Ne, nismo se nič skregali, le preprosto za naju nimajo več časa. Zdaj, na primer, so na morju ..,«
Lapajnetova sem si prizadeval potolažiti. Dejal sem,
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Prašičereja Beltinci obja' vlja na podlagi sklepa delavskega sveta za nedoločen čas prosta dela in naloge:
— 2 dipl. kmet. inž. - smer živinoreja -
pripravnik
— 1 dipl, veterinar — pripravnik
— 2 veterinarska ali kmetijska tehnika
— lahko pripravnika z odsluženim vojaškim rokom.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogoje« v 8 dneh po objavi na naslov:
ABC Pomurka — KG Rakičan
kadrovska služba — DeS
69000 Murska Sobota
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA NA SREDNJI DRUŽBOSLOVNI IN EKONOMSKI ŠOLI
MURSKA SOBOTA, TITOVA 4
razpisuje prosta dela in naloge
KAVA Z BARKE
Izjemna doživetja so se ponujala ob večerih, ko so na pomolih — denimo v Primo-štenu ali Rogoznici blizu Trogira. kjer smo s familijo za par dni »vrgli sidro« — ribiči kar z ’ bark ponujali, seve za 'mastne (devizne) denarce, ujeto morsko bogastvo. Zamikali so nas škampi in školjke, imenovane mušu-le (pravili so jim »pizdice«), ki jih je bilo kasneje, po
RAZKOŠJE ZA KONTI-NENTALCE
Kako je s cenami tam doli, vas ne bi rad moril. Le mimogrede: za kilo pečene jagnjetine vam olajšajo že itak shujšan mošnjiček za najmanj sedem »rdečih«. Da o cenah bržole, pršuta, šunke in njim podobnih dobrotah, po katerih vam »zobje sami od sebe, vodo delajo«, ne pravim. Tudi popoldansko »fušdnje« je povsem udomačeno. Inšpekcijski in drugi kontrolni organi pa so kajpada na dopustu.
Naj sklenem r dopustniškem tonu! Ko zapoje »klopa« iz Omiša. Trogira. Splita. Šibenika ali Dubrovnika ali.stari ribar plete »mrižu« in »priču« svojo, hej. to so vam naslade, ki so za nas. konti-nemalce. pravo, pravcato razkošje. O privlačnostih sinjske alke ali splitskih in dubrovniških poletnih igrah pa nemara kaj več prihodnje leto. Vsekakor si v Romarju kaj takega pač ne dd privoščiti.
Branko ŽUNEC
»zajednica«. Bila je to ena izmed 20 hiš, ki so jih naselili kolonisti. Seveda so priseljenci hiše pozneje odplačali.
Z zdaj 73-letnim Avgustom Lapajnetom in njegovo 72-letno ženo Marijo sem se srečal po naključju. Zakonca sta me pritegnila z veliko gostoljubnostjo in predvsem zgovornostjo, zlasti Avgustu dobro teče jezik. Občudoval sem ga, kajti njegovo zdravstveno stanje je slabo: težko diha! Ne le težko življenje kolonista, ampak tudi delo v »Našički« (nekdanji lendavski žagi), zlasti pa internacija so pustili svoje posledice, ki jim ni leka. Alojz je zdaj upokojen in dobiva mesečno 5.014 dinarjev pokojnine. Bolj skromna vsota je to, vendar se z ženo nekako prebijeta. Nekaj dohodkov je tudi od zemlje, ki pa je sama ne moreta več obdelovati. Zdaj seveda nimata več 5 hektarjev, ampak precej manj — dva in pol.
»Osem otrok sem rodila,« mi je dejala Marija. Povedala je, da sta dva umrla. Eden se je pravzaprav ponesrečil kot vojni pilot. Torej imata zdaj šest otrok. Eden od sinov živi v Kamovcih, trije otroci so v Ljubljani, dva pa v ljubljanski okolici. Vseh šest je poročenih in gmotno dobro preskrbljenih.
»Midva pa sva ostala sama,« se je potožil Avgust. »Saj ne rečem, da nama je hudo, da ne bi imela sredstev za preživljanje, ne: vsega imava dovolj, le zdravja ne.
da tudi mnogi drugi otroci le poredko obiščejo svoje oddaljene starše.
»Vem, dobro vem, da je tako. Ne zamerim jim. Naj le uživajo. Nič nisem ljubosumen nanje. Vem, moje življenje se izteka in česa posebnega ne morem več narediti. Zdravnik mi je prepovedal vsakršno delo. Tudi svetoval mi je, naj se držim bolj doma. Torej iz Kamovec skoraj, ne morem več. Pa vendar! Človek bi rad večkrat videl svoje otroke in njihove otroke — moje vnuke.«
Bodi kakor koli, življenje je ubralo svojo pot in ni ga več mogoče preusmeriti. Tudi mladost se ne vrača ne Lapajnetovima ne komu drugemu. Akoravno sta Marija in Avgust zdaj pretežno sama, jima ni dolgčas, saj sta zaposlena z vsakodnevnimi drobnimi rečmi. Marija predvsem z gospodinjskimi deli. Avgust, ki pa, kot rečeno, ne sme delati, preživlja dan v glavnem ob branju časopisja in knjig. Vse to pa bi rade volje odložil, če bi ga po dolgem času spet obiskali otroci iz Ljubljane. Pa ne le zaradi skrbi za starše, ampak tudi neke vrste priznanja roditeljema. Le-ta sta jim omogočila ne le rojstvo, ampak tudi sedanje (brezskrbno?) življenje. Takih želja pa ne manjka tudi mnogim drugim starim ljudem, ki hrepene po svojih otrocih, medtem ko ti pozabljajo na zibelko v starem kraju.
Š. SOBOČAN
kurjača
(za določen čas od 15.10.1982 do 15.4.1983)
Pogoj: končana osnovna šolain opravljeni izpit za kurjača
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpo*' njevanju pogojev na gornji naslov v 15 dneh P° objavi razpisa in naj se zaradi razgovora osebno oglasijo v ravnateljstvu šole.
INTEGRAL
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
IWUIIMDM
GORNJA RADGONA n.sol.o.
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n.sol.o., Delovna sk^ pnost Skupnih služb, Gornja Radgona, Ljutomerska 26, razpisuj® osnovi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge za dobo
DIREKTORJA MARKETING SEKTORJA ni reelekcija)
Pogoji:
—	visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri .
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sličnih delih in nasljdo — ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se odražajo v ^jgiain samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti varnosti do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
v I5 Prijave se vložijo v kadrovskem oddelku delovne organizacij dneh od dneva objave razpisa.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 60 dneh od P° roka za sprejem prijav.
STRAN 10

VESTNIK, 26. AVGUSTA>

dopisniki so zabeležili
ZLATOPOROČENCA BELEC — Zakonca Anton in Ana BELEC iz Železnih dveri sta pred kratkim praznovala 50-letnico skupnega ži-vUenja. Kljub letom. Anton je januarja dopolnil 75 let. Ana pa junija 73 let. oba še zelo čila.
Zlatoporočno listino in darilo občinske skupščine Ljutomer jima je izročila pooblaščena delegatka občinske skupščine Albina Senčar.
Zlatka Potočnik
lekm ^arl*zan Tišina je priredilo tradicionalno bil ° .belih in suhih nogometašev. In kakšen je din^U lal? pri članih TišinatApače 1:0, pri mla-s '?? Pa Tišina:Apače 2:7. Pred tekmo je bilo oa tudi obvezno tehtanje.
F. K.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ekipa RADIA Ljubljana je februarja v Markovcih posnela stare ljudske pesmi, ki so jih prepevali ljudski pevci iz Markovec.
Oddaja bo v okviru oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi na sporedu v torek,7. sept. ob20. uri na prvem ljubljanskem programu.
Upam, da ne boste zamudili priložnosti prisluhniti starim že skoraj pozabljenim pesmim. p. j.
COPEKOV MLIN DOKAJ OBISKAN- Ob potoku Črncu pri Mali Polani, kjer so 26. decembra 1944 ustanovili prvi odbor OF za Veliko Polano, stoji znani Copekov mlin. Ta pomnik iz NOB je pred leti hudo načel zob časa, in pred propadanjem sta ga v zadnjem času reševali kulturna skupnost Slovenije in Lendave. Dela so se lotili tudi brigadirji »Ljudske.pravice« iz Lendave, na delovni akciji »Copekov mlin 77«. Takrat so očistili odtočno strugo, pose kali od večno drevje in uredili okolico. Mlin so takrat obnovili, oziroma'namestili leseno kolo. tako, da se spet vrti, mlin pa prekrili. Patronat nad pomnikom je prevzela TOZD Konfekcija iz Velike Polane.
Sedaj poleti se tod zbirajo mladi z območja krajevnega sveta ZSMS Velika Polana, predvsem na očiščevalnih akcijah, pa tudi kulturnih in športnih prireditev ob mlinu ne manjka. Umestno vprašanje se nam vsiljuje: bo objekt v bližnji prihodnosti postal tudi turistična izletniška točka? Ne bi bilo napak, če bi končno namestili tudi srherokaz za vse pomembnejše kultuTno-izletniške točke v lendavski občini.
Jože Žerdin
Odlikovanja
Nadvse dejavna je komisija za odlikovanja v TOZD tovarna varilne opreme v lendavski enoviti delovni organizaciji Gorenje-Varstroj. Komisija podeljuje odlikovanja vsako leto, in sicer tistim delavcem, ki so s svojim delom in zaslugami doprinesli za napredek TOZD. V lanskem letu je odlikovanja prejelo pet, letos pa dvanajst delavcev.
J, Ž.
je največji izvoznik vin v Jugoslaviji
SLOVIN na letošnjem Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.
SLOVIN je SOZD, ki ga sestavlja 9 delovnih organizacij oziroma 29 TOZDOV — Skupno združuje delo v SLOVINU 6.500 delavcev in imajo okoli 5 tisoč kooperantov.
Na jubilejnem Pomurskem sejmu smo se pogovarjali z direktorjem SLOVIN COM-MERCA dipl. oec. Borisom Slavičem. Obsežno nam je spregovoril o dejavnosti te velike organizacije združenega dela. SLOVIN je jugoslovansko podjetje, ki ima razširjeno svojo dejavnost vse od Ohrida pa do avstrijske meje (Ljutomer, Ormož, Maribor). Združuje kmetijsko dejavnost, vinarstvo, proizvodnjo brezalkoholnih pijač in je največji izvoznik vin v Jugoslaviji, zlasti na za-padno tržišče, saj dosega 43 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza vin. Močno je zastopan v Avstriji, ZR Nemčiji in v Skandinaviji. V zadnjem času vse bolj narašča prodaja vstekleničenega vina na ameriško tržišče, kjer bo letos dosežen izvoz v višini 300 vagonov vina.
SLOVIN ima vinograde po celi državi in to na območju. Ohrida, Negotina, Paliča, Kosova in na Štajerskem. To je SOZD, ki ga sestavlja 9 delovnih organizacij oziroma 29 TOZD. Skupno združuje delo v SLOVINU 6.500 delavcev in okoli 5 tisoč kooperantov.
Na področju proizvodnje in prodaje gaziranih brezalkoholnih pijač predstavlja SLOVIN največjega proizvajalca v Jugoslaviji s 63 odstotki celotne prodaje na našem tržišču. V tej paleti so zastopane pijače cockta in jupi ter licenčni proizvodi coca cole in schweppesa. Polnilnice imajo po celi Jugoslaviji in to 15. Poleg teh so še polnilnice licenčnih partnerjev, ki pogodbeno polnijo za SLOVIN.
Na področju kmetijstva je v Slovinu prisotna celotna proizvodnja s kmetijskega področja (poljedelstvo, govedoreja, proizvodnja bekonov, vinogradništvo, kletarstvo, gostinstvo itd. Ukvarjajo se tudi s predelavo mesa, s klavništvom itd.)

Murska Sobota, Kroška cesta 58
PRISPEVEK ..AGROSERVISA" v RAZVOJU KMETIJSKE MEHANIZACIJE
servisne dejavnosti se delovna organizacija AGROSERVIS iz Murske Ust °«? VSe bo|j ukvarla s proizvodnjo KMETIJSKE MEHANIZACIJE, posebej e> ki je na domačem trgu doslej ni bilo zaslediti, razen uvožene.
Pri svojih proizvodih uporablja AGROSERVIS skoraj izključno domače Materiale. Na Pomurskem sejmu je AGROSERVIS prisoten z dvema proizvodoma, ki sta že v serijski proizvodnji in z enim prototipnim in sicer:
PREKOPALNIK — FREZA je stroj za ravnanje zemlje ter pripravo zemlje za setev v pomični in nepomični izvedbi. Prednosti prekopalntka so v em. Potrebuje traktorje majhne moči, da je izredno lahek, da pokriva sled traktorj ,r* na neravnih terenih bočno ne drsi.
Traktorski agrokultivator — freza.
KMETIJSKATRAKTORSKA PRIKOLICA je skupni proizvod d®,o''n.^.°J9_a"^mi TEHNOSTROJA in AGROSERVISA nosilnosti 3 tone v k,Per'zh\®dbdn^ Zavorami. Uporabljiva je večnamensko in je pri kmetih nasploh izredn g
...NAKLADALEC ZA GNOJ je se v prototipni izvedbi in je v tazi raziskave trZisča.
RAZSTawm^-E IZDELKE Sl LAHKO OGLEDATE NA POMURSKEM SEJMU, NA Dobu I ucr PROSTORU AGROTEHNIKE IN POLJOOPSKRBE, KJER BOSTE IU VSE POTREBNE INFORMACIJE.
Traktorska prikolica, skupni proizvod Tehno-stroja in Agroservisa.
^[NlK, 26. AVGUSTA 1982
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
»SIROMAŠNI” MILIJONARJI
Od strahu, da ne bi potrošili kakšnega dolarja, pa čeprav se jih imeli na milijone, so se mnogi skopuhi izogibali zdravnikov, niso si privoščili normalne prehrane in spodobne obleke, prav zaradi takšnega skopuštva pa so postali tudi slavni.
Američanka Hetty Green (1835—1916) je bila ena od takih. Odraščala je v bogati družini v Massachusettsu in že kot otrok se je navadila na varčevanje. Oče je bil bogat lastnik ribiških ladij za lov na kita in finančnik. Namesto da bi dal hčerko v šolo, jo je že zelo zgodaj začel uvajati v delo in zahvaljujoč temu je Hetty pozneje postala zelo sposobna poslovna ženska in prava ,,biznismenka”. Toda nečesa se vseeno ni naučila: na primer kako naj troši svoje velikansko imetje, da bi lahko vsaj dostojno živela.
Čeprav je odrasla v prekrasno dekle, se ni poročila. Od poroke jo je odvračal tudi oče, da mu ne bi bilo treba dati dote. Pa tudi sama Hetty je bila zelo skopušna. Oblačila se je v stare
SENZACIJE
Beg iz živalskega sveta
Da bi dvignili naklado in pritegnili pozornost bralcev, se veliki svetovni časopisi privoščijo najrazličnejših senzacij. Tako je časopis »New York Herald« leta 1872 objavil članek z naslovom »Množičen pobeg zveri iz centralnega živalskega vrta«, v katerem podrobno opisuje potek dogodkov, navedenih v naslovu. Do trenutka, ko so list začeli tiskati, so pobegle zveri ubile in pojedle 48 prebivalcev New Yorka (27 jih je bilo identificiranih po imenu), ranjenih pa je bilo čez 200 ljudi, od katerih se jih je večina rešila le »po čudežu« . S pomočjo policije in gasilcev so del zveri ujeli ali pobili, 40 pa jih je še vedno na svobodi — med njimi nekaj levov, trije volkovi, dva tigra in en nosorog. Navedena je tudi izjava župana New Yorka (to so mu novinarji podtaknili), v kateri poziva prebivalce, naj se zaklenejo v svoja stanovanja.
Zanimiv je stavek, ki so ga zapisali na koncu reportaže: »Vse to smo si izmislili, da bi opozorili na težaven materialni položaj živalskega vrta«. Kaže pa. da tega nihče ni prebral. V mestu je zavladala panika. Promet tramvajev na konjsko vprego je povsem zastal, stotisoče Newyorčanov pa je od strahu trepetalo v svojih stanovanjih. Prevari je nasedel celo sam lastnik časopisa James Gordon Bennet in je ostal doma, dokler ga kolegi niso obvestili o resnici. Nasedel pa je tudi konkurenčni časopis »The New York Times«, kije objavil uvodnik, v katerem je županu New Yorka očital, da je o begu zveri obvestil le »New York Herald« in tako »ponovno dokazal svojo neobjektivnost«.
stare koprive najbolj pečejo
Kritiziral je predpostavljenega, zato je bil premeščen na boljše delovno mesto.
Vsi so glasovali ,,za”, on pa ,,proti”, zato je bil javno pohvaljen. Z novatorstvom je podjetju prihranil nekaj milijonov, zato niso rekli, da je to njegova delovna dolžnost, pač pa so ga nagradili. Z izrednim študijem se je dokopal do višje kvalifikacije, zato je dobil delovno mesto, za katero je potrebna taka kvalifikacija. Pri delitvi dobička je menil, da bi kazalo poiskati boljše rešitve, zato so naposled rešili njegov stanovanjski problem.
Pripis: da ne bo pomote. Tile aforizmi niso zrasli na Petanovem zeljniku — Žarko Petan je znan slovenski ..humoreskar” — marveč jih je pred nekaj leti za-pistfl kolega J. G. pod psevdonimom Naci.
ZASLUGE IN ZASLUŽNI
Malo pred drugo svetovno vojno je z nekega sovjetskega letališča poletelo majhno izvidniško letalo, da bi opravilo svojo vsakdanjo nalogo. Toda motor se je pokvaril, pilot je izgubil orientacijo in pristal na oddaljenem, neznanem travniku za neko vasjo.
cunje, kupovala ponošeno obleko, s svojim oblačenjem pa je odvračala tudi morebitne snubce. Ko ji je umrl oče, je imela 30 let, kot edini dedič (mati je umrla že prej) pa je podedovala milijon dolarjev v gotovini in sedem milijonov dolarjev glavnice, od katere je lahko trošila le obresti. Kmalu za tem je po neki teti podedovala še milijon dolarjev. Čeprav je tako postala zelo bogata, ni spremenila svojega načina življenja. Znašla se je celo pred novim problemom, kako se rešiti sorodnikov u ki so se je hoteli na vsak naMfebiti 'n s' tako prilastiti nWH^tje.
Leta 1867, ko ji je biio^ž let, se je vseeno poročila s človekom, ki ga ni mogla imeti za ,.lovca na milijone”. Edward Green je bil namreč prav tako milijonar. Kmalu sta imela dva otroka, vendar se v zakonu nista povsem ujemala. Za Hetty-ne pojme je bil mož preveč razsipen, saj je hotel vsak dan jesti meso in imeti toplo večerjo. Nečesa pa se je od njega vseeno naučila: kako vlagati denar, da bi povečala imetje.
tepobibito.če (neibi bilo
za razvedrilo
Ko je izstopil iz letala, se je pozanimal, kje je, skočil na prvi tovornjak, ki je pripeljal mimo zapuščenega kraja, in se vrnil na letališče. Letališke oblasti so čez nekai časa poslale vojaka, naj straži letalo, dokler ne bodo prišli mehaniki in ga popravili.
Vojak Ivan Comkin, kmečki sin in dobrodušnež, ki se v vojski ne znajde ravno najbolje, je prispel na kraj, kjer je stalo letalo. Ker je dobil ukaz, naj ga straži in nikakor ne zapusti svojega mesta, doklar mu ne pošljejo zamenjave, se je lepo namestil pod krilom, češ, saj bom ostal tu nekaj dni. Minevali pa so tedni in meseci, vojak Comkin ni dobil zamenjave. Medtem se je sprijate-Ijil z vaščani in se celo oženil, samo da bi nekako preživel, dokler ne pride zamenjava. Kako je bilo naprej, nas ne zanima, dejstvo je, da je poveljstvo pozabilo na stražarja — medtem se je začela vojna — kakor bi denimo pozabili dežnik v gostilni ali recimo zaliti rože.
Kratek komentar: zgodbo in delno tudi poanto, ki jo vsebuje, smo si namenoma sposodili. To pa zato, ker so bile leta 1974 volitve — kot recimo tudi letos —
Kupovala je delnice železniških družb, nepremičnine in zlato. Nek novinar je izračunal, da je na ta način vsako uro zaslužila toliko, da bi ji celo leto zadostovalo za stroške življenja, saj so bili ti stroški minimalni. Njena formula za bogatenje je bila: „Kupi poceni, prodaj drago, pri tem pa pazi na vsak dolar, kot da je zadnji, ki ga imaš.” Hetty je v resnici tako tudi živela, saj je bil vsak najmanjši izdatek za njo prava tragedija. Ce je na primer prišla v lekarno po zdravilo in ugotovila, da stane zdravilo 10 centov zato, ker je vredna steklenica, v kateri je zdravilo, 5 centov, je takoj odšla domov •in se vrnila s svojo steklenico. Hodila je navadno peš, le v skrajnih primerih se je peljala s podzemno železnico, saj je bila ta zanjo predraga. Časopise je brala tako, da je poslala ponje sina do prvega kolporterja in ko jih je prebrala, ga je poslala nazaj, da jih je prodal za polovično ceno. Tudi za pravne nasvete je poskrbela na ta način, da je na ulici ustavljala poznane odvetnike in tako dobila nasvete brezplačno ali za pol cene.
Ko je bilo sinu 14 let, se mu je zastrupilo koleno. Da ne bi po nepotrebnem trošila denarja, ga je nekaj časa sama zdravila, nato pa se je preoblekla v beračinjo in ga odpeljala v ambulanto, kjer so brezplačno zdravili siromake. Ker pa je bila zdravniška pomoč prepozna, so morali sinu
Verižica ljubezni
in je prišlo do nekaterih rotacij, reelekcij in podobnega. Ce bi danes hoteli dognati, kje so ljudje, ki so jih takrat izvolili na vodilne položaje, bi prišli do sila zanimivih ugotovitev. Nekateri so še vedno tam, kjer so bili, na primer v občinski upravi, drugi so presedlali z občine na katerega od političnih forumov, tretji nadaljujejo kariero kot direktorji delovnih kolektivov, četrti se kar naprej rotirajo — teh je kar precej — peti so odšli v pokoj s čedno penzijo in tu pa tam še kaj postorijo za ,,skromen” hono-rarček. In slednjič so tu še tisti, tako imenovani zaslužni, ki uživajo ,,hladovino” in spijo na minulih lovorikah (beri: zaslugah).
Lepo tiho so, ne izpostavljajo se preveč in skorajda neopazno bodo — z, vzemimo, vodenjem kakšnega manjšega oddelka ali referata na občini ali česa podobnega — prišli do penzije. Dotlej pa bomo na reorganizacijo administracije in družbene režije že tako ali tako pozabili.
-brž-
amputirati nogo. Pozneje se je izselila iz lastne hiše, ki jo je podedovala po možu. Stanovala je v najsiromašnejših hotelih in neprestano menjala naslove, da bi se tako izognila plačilu davkov. Vse poslovne zadeve je vodila iz čakalnic velikih bank, v katerih je imela naložen denar. Tako je tudi to opravljala brez stroškov
Leta 1916 je bila nekaj časa pri svoji prijateljici. Tudi njej je neprestano prigovarjala, da preveč razmetava denar, saj so se ji zdela kosila in večerje preveč razkošna. Ker jo je poznala že vrsto let, prijateljice njene pripombe niso vznemirjale, jezila pa se je služinčad. Glavni kuhar se je nekoč od jeze napil, prihitel v jedilnico in prebral Hetty bonton o tem, kako se mora vesti v tuji hiši. To jo je tako šokiralo, da jo je zadela kap in umrla je dva meseca po tem dogodku.
Sin in hčerka sta po njej podedovala 100 milijonov dolarjev. Svoj del je sin trošil „s tempom” 3 milijone dolarjev letno, tako da je kupoval jahte, ljubice in celo zlate nočne posode okrašene z diamanti. Čeprav je živel dokaj dolgo, ni uspel zapraviti vsega imetja. Ce je njegova mati slovela kot najbolj skopuška Američanka, je on slovek kot največji zapravljivec. Vendar ni umrl zaradi siromaštva pač pa zaradi ciroze jeter, kar je bila posledica njegovega razvratnega življenja.
Ljudje včasih počenjajo najrazličnejše neumnosti in si izmislijo najrazličnejše stvari. Tako že nekaj časa nastopata skupaj pevec rocka Pl.il Jones in njegovo dfekle Mandy Todd, pa čeprav Mandy ne ve peti.
Skupaj nastopata zato, ker sta postala nerazdružljiva. V znak večne privrženosti svoji Mandy je Phil kupil, trimetersko zlato verižico in oba sta si jo dala potegniti skozi nosnico. Tako sta postala čvrsto zvezana — dokler ju ne ločita prvi prepir in klešče.
PREKINJEN ZAUPEN
POGOVOR
—. .. . Vanči, bratranec si mi in zanima te zakaj sva se z Mariško razšla.
— To, to.
— Odlično sva se razumela vse do takrat, ko niH v notnih zvezkih ne bi mogel zabeležiti tistih visokih tonov . . .
NAGAJIVO ODKRITO
— Celo življenje je še pred teboj, ti pa tako kretensko sediš v vrtni lopici. Pokojnino imaš, dober jahalec si bil .. .
— Konja več ne bom jahal, ker sem ob sedanji penziji na psu in še renčanje moram poslušati. Ne pasjega!
Draga pričeska
NENAVADNE
DOGODIVŠČINE
Po svetu se zgodi veliko nenavadnih dogodivščin, ki se nam včasih zdijo nemogoče. Pa vendar so se dogodile.
V toku stoletij je v svetu do temeljev pogorelo veliko mest (Rim, London, Chicago), v nobenem od katastrofalnih požarov pa ni izgubilo življenja toliko ljudi kot v Moskvi. V velikem požaru, ki je leta 1570 takorekoč povsem uničil mesto, je po pisanih virih iz tistih časov izgubilo življenje okrog 200.000 ljudi.
Med najbolj žalostnimi podatki iz časov, ko so preganjali čarovnice, je tale. Neka Dorcasa Goed iz Salerna v sedanjih Združenih
sekunde! Tako je izrecno državah Amerike je leta predpisano z zakonom, ki je 1691 bila več mesecev v še vedno v veljavi v državi zaporu, ker so jo obtožili, da Maryland v ZDA. V državi je čarovnica. Deklica je bila Rhode Island pa je zakon nekoliko drugačen. Fant Charles Amirault je kot lahko poljublja dekle na po čudežu preživel padec z javnem mestu le, če ima v
takrat stara šele štiri leta.
višine 2.600 metrov. Padalo se mu ni odprlo in s hitrostjo 200 kilometrov na uro je udaril v streho bencinske črpalke, si poškodoval hrbtenico in izpahnil ramo, vendar ostal pri polni zavesti, ko so
Drugje smo prebrali
Bivšemu ameriškemu predsedniku Geraldu Fordu seF pred kratkim zgodila krivica. Tisti, ki miu to zamerijo, so S. namreč obdolžili, da sije ob obisku v Washing tonu dal v Bd* brezplačno popraviti zobe, čeprav »je dovolj bogat, da bi lab* sam plačal«. Obdolžili pa so ga po krivem, saj ima Ford pra'Tj£ do tgga — tako kot sedanji in niti malo siromašnješi predsed Ronald Reagan.	c
Prvi zračni potniki v zgodovini niso bili ljudje pač pa ži^ Leta 1783 so z balonom bratov Montgolfier poleteli ovca, g°t0 kokoš. Poleteli so z baonom, napolnjenim z vročim zrakotn: seje zrak v balonu ohladil, so živali srečno pristale na zemu0 tako potrdile, da lahko poleti tudi človek.
MALCE BABILONSKA
— Ustavite se vendar, človek, tu je državna meja. Odprite nahrbtnik!
— Saj ga pa nimam.
— Me ne zanima. Mi opravljamo svojo službo ..
Ko je beseda o njeni zares lepi pričeski, je Barbra Streisand dosledna: »Le John Peters mi zna na tem svetu napraviti dobro pričesko!« Prav zaradi tega mora frizer tedensko trikrat preleteti 10.000 kilometrov čez Atlantik. Ta priznani frizer živi namreč v Združenih državah Amerike. Barbra Streisand pa v Londonu. Koliko stane ta Barbn-na razvada, ni znano.
ga prišli iskat reševalci. Verjetno jo bo odnesel brez posledic. Amirault je drugače padalski veteran, saj ima za seboj že 365 skokov.
Železniška proga, katere gradnja je terjala največ človeških življenj, je proga Madeira—Mamore na zahodu Brazilije. Proga je bila dograjena leta 1912, v osnih letih gradnje pa je umrlo 6 tisoč ljudi. Največ žrtev je terjala malarija, veliko pa so jih ubili Indijanci s strupenimi puščicami ter divje zveri-
Tale nenavadni zakon pa je v veljavi ša danes. Poljub dveh mladih na javnem mestu ne sme biti daljši od ene
žepu pismeno dovoljenje njenega očeta! Na enak način se lahko ljubi tudi poročena ženska. Moški, ki jo poljublja na javnem mestu, mora imeti s seboj pismeno dovoljenje njenega moža.
NESPORAZUM NA PALIŠČU
— Kaj za vraga iz bazena, pridite na ho in mi tu povejte- 0
— Saaaj bi, saa plavati ne znam-
STRAN 12
i zg vsakogar nekaj
Ce greste v tujino
 ČE NAMERAVATE Z AV-„ TOM V TUJINO, SI OMI-I SLITE DOKUMENTE, KI I SO POTREBNI ZA TAKO  POT.
(ZELENA KARTA je dokument, s katerim dokazujete, da imate avto zavajrovan za odgovornost tudi proti I tretji osebi. Zeleno karto izdaja zavarovalnica, avto-moto zveza, dobite pa jo lahko tudi na meji pri turi- stičnih agencijah. Zelena karta velja od dneva izdaje Ipa do dneva prenehanja vrednosti police zavarovanja. Dobite jo na temelju police zavarovanja in pro-I metnega dovoljenja. Zelena I karta ni obvezna za vse dr-® zave, vendar jo priporočamo Ivsem voznikom, ki potujejo na tuje, kajti lažje boste rešili vprašanje odškodnine v primeru prometne nesreče.
(mednarodno vozniško DOVOLJENJE je obvezno za voznike, ki po-tnjejo v Grčijo. Španijo,  Zvezno republiko Nemčijo, | Turčijo, Nemško demokratično republiko, Švedsko (Anglijo in Sovjetsko zvezo.
Priporočamo ga tudi za
ostale evropske države, če nameravate v njih ostati dlje kot mesec dni. Mednarodno vozniško dovoljenje izdajajo v turing servisih avto-moto zveze. Da ga boste lahko dobili, morate predložiti vozniško dovoljenje, osebno izkaznico ali potni list ter dve fotografiji.
MEDNARODNA KNJIŽICA ZA KAMPIRANJE. Izdajajo jo samo članom avto-moto zveze in velja od dneva izdaje pa do konca leta. Ta knjižica omogoča popust v tujih kampih, hkrati pa predstavlja polico zavarovanja zoper škodo, ki morebiti nastane tretjim osebam. Do knjižice je moč priti,če v potovalnem servisu predložite člansko izkaznico avto-moto zveze, potne dokumente in fotografijo.
KREDITNO PISMO ZA INOZEMSTVO se izdaja samo članom AMZ. Lastnik kreditnega pisma ima pravico do brezpčačnega transporta vozila iz inozemstva, če ima prometno sesrečo. Z denarnimi kuponi iz kreditnega pisma lahko plačate tudi vleko vozila, popravilo
avta in nakup rezervnih de-  lov. prav tako pa lahko s takimi kuponi tudi plačate I kazni za prometne prekrške. I stroške zdravljenja po ne-  sreči itd. Vse, kar potrošite, plačate pozneje doma z di- I narji. Kreditno pismo velja  od dneva izdaje do konca “ koledarskega leta. Kreditno _ pismo dobite na temelju I članske karte AMZ, osebne I izkaznice in potrdila o zaposlitvi.	
POOBLASTILO ZA UPORABO TUJEGA VOZILA V INOZEMSTVU je dokument, s katerim lastnik avtomobila daje soglasje, da lahko njegov avto vozi v inozemstvu nekdo drug. Pooblastilo je potrebno tudi za voznika, ki potuje v tujino z avtom, kije v družbeni lasti. Pooblastilo vam napišejo v potovalni agenciji. Da bo dokument popolnoma veljaven, ga morata podpisati lastnik in uporabnik vozila, seveda 'ob predložitvi osebnih izkaznic in prometnega dovoljenja. Za avto, ki je v družbeni lastnini, pa je potrebno potrdilo organizacije. , katere vozilo je.
Pripravimo sejalnico
Preuranit za koga ta nasvet bi Šele Toda zeI° budo ie> že talnica £,bSetvi. ugotoviIi- da je namreč P°^varjena. Od sejalnice Sente e,, ^^avamo, da odlaga gl°bino M°merno in v določeno Preelea Najbolj pomembno je, da Uravna^1110 seJalne lemeže. nujno sejalnih lemežev je str°ia m ^Uo’ s°di k pripravi ^nibno setev.
Inž. m u
P°d sejala , rhar takole svetuje: sko, na ®meŽe postavimo de-fazmik men stno v'dno označili nato raznT Vr.stami. Po tej shemi Za Pritrrm ^^nto lemeže. Vijake jemo ozirCV lemeža dobro privi-Zračnosti ? Preverimo, če ni pri majhni , a,di d?lge ročice že °ziroma zra^n°sti lemež opleta dene tirov zamakne od predvidnem gibanja. Po dolo-s°rnik v- Je treba menjati tudi nega ]e’m^Povezuje ročico sejal-
vna. Kovice obrusimo in prikovi-čimo nov lemež.
Večkrat je potrebno pregledati tudi sejalne cevi, če niso poškodovane ali slabo pritrjene. Vdrte teleskopske cevi poravnamo s pomočjo okroglega železa z ustreznim premerom.
Menjalnik in vodila izvoda za
uravnavanje količine izmetanega semena morajo biti dobro namazana. Poškodovane zobnike je treba popraviti ali zamenjati. Mešalna ali sejalna gred se lahko zvije. To se rado zgodi, če v nasipnici peljemo na njive vreče s semenom. Zvito gred moramo demontirati in poravnati.
RECEPT ZA VAS
Makaroni z gobami in šunko
SESTAVINE: 40 dkg jajčnih makaronov. 15 dkg šunke. 15 d kg gob. 5 žlic masti aliolja. 2 rumenjaka. 10 dkg nastrganega
Tope lemeže moramo pravočasno nabrusiti, preveč izrablje-PJ Pa zamenjamo z novimi. Menjava sejalnih lemežev ni zahte-
Makarone zlomimo na manjše kose in jih stresemo v vrelo slano vodo: vro naj približno 25 minut. Od čaša do časa jih premešamo, da se ne prismodijo. Medtem dušimo na 2 žlicah olja ali masti na liste zrezane gobe. Koso mehke, jih odstavimo injim primešamo na majhne kocke zrezano šunko. Dodamo še smetano z rumenjakoma in preostali del maščobe. Dobro premešamo s kuhanimi in odcejanimi makaroni. Če je potrebno, solimo. Damo jih v pomaščeno skledo iz jenskega stekla, po vrhu potresemo nastrgan sir in v pečici malo prepečemo.
za razvedrilo
občutki
— Samo še dva obroka najetega kredita v naši banki boste plačali, ^ariš Franko, potem pa noste spet kot ptiček na v®ji. z
. — Verjamem. Zelen “Oni. v oni drugi banki so "P namreč brez prerekanj® povedali,, da bom Tjotal posojilo z obrest-। ’ vred vračati še tri 'eta...
hišnem obisku
~~ Manci, čudovite otroke 'mate.
~~ Po čem sodite?
" Medtem, ko sem si Ureialatrizuro,stamihčerkain ?’nček povedala tudi tisto, kar le zadruge TABU.
£>STO PREPROSTO
v " P>e pasji utici ima-“ Psi in psička.
T- Zaradi previdnosti: ecl' pazi na malega.
PREVEČ STATIČEN STATIST
— Že deset dni te pred tretjo ni domov. Kaj pri vragu rogoviliš?
— Spet sem bil na snemanju filma, to pa je naporna zadeva.
— Si statist, ali imaš kakšno vlogo?
— Jasno. Sam pomočnik režiserja me je med snemanjem posebej opozoril: »Vi, tovariš, pa se umaknite izpred kamere!«
ZAMENJANE VLOGE
— Hudičevo neumna sta vidva z Aladarjem. Tri stare milijone si razdal zaradi tiste nepomembne lipe sredi meje, ker si jo zaradi prevelikega zasenčenja podžagal.
— Lipo sem zares podžagal, odvetniku sem plačal tri stare milijone,'vendar imam zadoščenje — on je moral ob sporni zadevi plačati milijon več .. .
NOČ BREZ SNA
Štejem, štejem, vendar še zdaj ob štirih zjutraj nisem na čistem. Pred spanjem sem zavzeto štel denar, ki je ostal po tvojih nakupih, za mirne sanje pa sem štel ovce. Nekaj sem zamešal. Denarja ni, za ovce pa me raje ne sprašuj!«
MAJHNA OPAZKA
— Karči, vaša poletna obleka mi je izredno všeč, le nekaj me moti.
— Je s šivi kaj narobe?
— -Sploh ne, le zadrgo na hlačah si potegnite navzgor.


VODE
Novorojenčki v večini uživajo v kopanju. Okoli petega ali šestega leta starosti pa se nekateri otroci začno bati vode. Takrat so starši v skrbeh, kaj je narobe, kaj so zakrivili, da je nastala sprememba.
Skoraj vedno je tak odpor posledica tega, ker smo otroku zaradi kopanja vzeli čas za igranje. Kopanje mu je dolgočasno, nadležno mu je miljenje, prhanje in brisanje.
Posebno otroku, ki se brani kopanja, je treba nameniti nekoliko več časa in potrpljenja. Dovolimo mu, da bo kopanje nadaljevanje njegove igre. Ponudimo mu plastični čolniček, ribico, posodico, stekleničko in podobno, da se bo nekaj časa zabaval, največ pa tako dolgo kot dopušča, toplota vode. Medtem lahko pripravimo otroku sveže perilo, posteljico, večerjo zanj in podobno. Potlej pa bo tudi dolgočasno in zoprno umivanje na koncu bolj zanimivo. Sčasoma otroka navadimo, da to delo opravi sam.
Poseben strah imajo nekateri otroci pred prho. Četudi uporabljamo nepekoč otroški šampon za umivanje las, otroka moti voda, ki mu pri izpiranju glave priteče v oči.
Potrudimo se vsaj za začetek, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Nagnimo mu glavico nazaj in čelo zaščitimo i. brisačo; pokažimo mu, kako se sami prhamo in kako pri tem uživamo, pozneje pa naj se z blagim mlačnim curkom začne prhati sam.
VARČNO
TUDI PRI ŠTEDILNIKU
Električni štedilnik je za električnim ogrevanjem prostorov največji porabnik električne energije v gospodinjstvih. Naši štedilniki imajo kuhalne plošče v treh velikostih: 145, 180 in 220 milimetrov. Njihove moči pa so 1000, 1500 in 1800 do 2000 vatov. Možnosti za varčevanje z električno energijo je veliko.
Porabo lahko zmanjšamo s pravilno regulacijo moči kuhalnih plošč in pečice, s pravočasnim vklaplanjem in izklapljanjem kuhalnih plošč, s kuhanjem jedi v čim manjši količini vode, z uporabo dobre posode in posode na visok pritisk, skrbeti pa moramo tudi za to, da se premer dna posode ujema s premerom kuhalne plošče.
Z vsemi temi ukrepi lahko privarčujemo tudi do 40 odstotkov porabljene električne energije za kuhanje.
Posoda. Najprej skrbno pregledamo dno vsake posode. Vbočeno ali izbočeno dno zapravlja energijo. Z uporabo izrabljene posode varčujemo samo na videz. Nato pogledamo, ali ima vsaka posoda ustrezen pokrov in — obvezno! — uporabljamo pokrov, saj pokrite posode porabijo manj energije.
Če vam pride v kri, da posode NE NAPOLNITE z vodo bolj kot je to potrebno za kuhanje določene jedi, bodo prihranki elektrike še večji. Če se le da, uporabljajte pri kuhanju čim večkrat tudi posodo na zvišan pritisk. S tem prihranimo 20 do 60 odstotkov energije, 20 do 80 odstotkov časa, pri takšnem kuhanju se biološka in hranljiva vrednost beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ne spremeni, ohranijo pa se tudi vitamini, predvsem vitamin A in D.
Preprosti kovinski svetilki sta univerzalni in sta uporabni tudi pri ustvarjanju svetlobnih otokov. Tekst in slika: Naš dom.
Prava luč na pravo mesto
Le malokdo se lahko pohvali s pravilno razsvetljavo v stanovanju. Temu se ne bomo čudili, saj je problem , umetne svetlobe res zelo zahteven in kompleksen, enostavne formule za njegovo rešitev pa žal ni.
V nasprotju z bolj ali manj enakomerno dnevno svetlobo nam svetila omogočajo, da prostor razčlenimo v svetlejše in temnejše predele. Svetlobni otok je z umetno svetlobo poudarjena pohištvena skupina ali kak manjši, zanimiv del prostora, ki postaja nosilec razpoloženja in cilj v prostoru. Primerja se lahko z gostoljubno razsvetljeno hišo sredi temne okolice. Svetloba naj bo zasenčena, a ne ostro konturirana, da mehko prehaja iz osvetljenih otokov v temnejše okolje.
Svetila za ta namen so zelo različna: vse stoječe, viseče in namizne svetilke s prosojnimi senčniki pa tudi reflektorji in druge izvedbe svetil z ostreje usmerjenimi žarki (če gre za ustvarjanje manjših otokov svetlobe).
SESTAVIL MARKO NAPAST	ŽENSKA NA VODIL-ENEM POLOŽAJU	TENIŠKI REKVIZIT	BREZ- ZAKONJE	STRAST, POŽELENJE	TOVARNA KAMIONOV V MARIBORU	SLOVENSKI SKLADATEL ORATORIJEV	VERBENI PODOBNA SOBNA LONČNICA
VLADARJEV SEDEŽ, TRON							
JAVNO PRIPOROČANJE IZDELKOV							
IZKUŠNJA, IZPIT							
KOS CELOTE .				SVETIŠČE, HRAM, TEMPELJ	OZEK KONEC POLOTOKA OBVESTILO		
ZOŽENOST VODOV ALI ORGANOV							
OZNAKA ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		AM. FILM. REŽISER DIJAK REALKE					
FILMSKI IGRALEC WELLES						AVSTRIJA GLAVNO MESTO UKRAJINE	
JAMES ENSOR			RIBIŠKA MREŽA PESNIK UJEVIČ				ŽIVALSKA NOGA
FR. FILM. IGRALKA (MARIE-JOSE)				SUKANEC ZVER IZ RODU MAČK			
KEMIČNA TOVARNA V LJUBLJANI							/
OCENJE- VALEC, TAKSATOR							
AKTINIJ			NOČNA PTICA				
REŠITEV iz 3J. številke — Vodoravno: ravnina, atropin, zlog, No, pečat, N, Oti, OAS, Sinatra, Akadem, JA, Amer, E, mina, N N A, zib, kakteja, avtomat.
26. AVGUSTA 1982
STRAN 13
LU XUN
PREVEDLA JANA ROŠKER
Nekatere gredo celo tako daleč, da začno razdirati oltar, metati cvetje in sveče po tleh in se nočejo prikloniti pred zemljo in nebom. Ampak Xiang Linova žena je bila še hujša. Pravijo, da je vso pot tulila in zmerjala, tako, da je bila, ko so jo prinesli v He-jiaao, že čisto hripava. Ko so jo s silo izvlekli iz nosilnice, je bila ta&) divja, da sta jo poleg njenega svaka morala držati še dva moška. Seveda se ni hotela priklanjati pred nebom in zemljo, kot to zahteva poročna ceremonija. Ko so jo samo za trenutek spustili, je — pri Budi! — z vso silo treščila z glavo ob rob mize, na katerem je stal hišni oltar, tako, da je kri kar brizgnila iz globoke rane na njenem čelu. Celo, ko so ji na čelo potresli dve pesti pepela pogorelih kadilnih paličic in ji rano zavezali z dvema rdečima rutama, se kri ni in ni hotela ustaviti. Še ko so jo skupaj z možem zaprli v njen novi dom, je bilo daleč naokrog slišati njeno vpitje in zmerjanje. Ja, ja, to je pač tako. ..« Tetka Wei je nekajkrat pokimala z glavo, nato jo pa povesila in utihnila.
»In kaj Je bilo potem?« je vprašala Četrta teta.
»Pravijo, da ves naslednji dan sploh ni vstala iz postelje.«
»In potem?«
»Potem — je vstala. Do konca leta je redila otroka; fantka, ki bo kmalu imel dve leti. (Na Kitajskem računajo starost drugače kot pri nas. Vsak otrok je ob rojstvu že star eno leto. Po našem štetju je imel torej sin Xiang Linove žene ob tem času ne dve, temveč samo eno leto.) Medtem. ko sem bila na obisku pri svoji materi, sem srečala nekoga, ki je ravnokar prihajal iz Hejiaaoa. Povedal je, da je bil videl Xiang Linovo ženo in
Novoletna žrtev
njenega sinka. Oba sta bila okrogla in zadovoljna — nič čudnega, kajti v h iši n i nobene tašče, ki bi se je bilo treba bati. Mož je močan in delaven in hišo,v kateri živijo, je njihova. He, he — tares ji je padla sekira v med.«
Po tem pogovoru tudi četrta teta nikoli večni omenila Xiang Linove žene.
Nekako dve leti za tem, ko je tetka Wei prinesla vest o srečni usodi Xiang Linove žene, seje le ta nepričakovano spet pojavila v sprejemnici Četrtega strica. Na mizo je postavila okroglo košarico, ki je po obliki spominjala na vodni kostanj, poleg pa položila culico s posteljnino. V laseh je spet nosila bel trak, oblečena je bila v isto črno krilo z modro majico in svetlo zelenim telovnikom. V obraz je bila še vedno zagorela, a prejšnja rdečica je bila izginila z njenih lic. Tudi lesk v njenih očeh je bil ugasnil in videti je bilo, da je dosti jokala. Spet jo je privedla tetka Wie in tokrat je bil njen pogled poln sočutja. Zgovorno je začela razlagati:
»Nebeška pota so zares nedoumljiva! Njen mož je bil vendar tako močan — le kdo bi si mislil, da ga bo v cvetu mladosti pobral tifus? Najprej je bil že skoraj čisto okreval, potem pa je pojedel skodelo mrzlega riža in ponovno zbolel. Na srečo je Xiang Linova žena imela še sinka. Ker je mlada žena zelo delavna, je prav lahko preživela sebe in otroka z zbiranjem dračja, prebiranjem čaja in gojenjem sviloprejk. Ampak kdo bi si mislil, da ji bo še otroka odnesel volk? Pomladi je bilo že skoraj konec in ob tem času volkovi ponavadi ne prihajajo več v vas. Kdo bi si bil mislil, da bo ravno ta eden tako predrzen! Zares nedoumljivo! . . . Tako je ostala Xiang Linova žena čisto sama. Stric njenega umrlega moža ji je vzel hišo, njo pa nagnal, tako, da ženska zdaj ni v nič kaj zavidljivem položaju. Na srečo je tokrat prosta vseh odgovornosti in ker častitljiva gospa ravno iščejo novo služabnico, sem jo pripeljala semkaj. Mislim namreč, dabo mnogo bolje, če vzamete v
službo nekoga, ki je pravzaprav tukaj že domač in ve, kaj vse je treba v hiši opraviti, kot če vzamete neko neizkušeno) novinko.«
»Resnično sem bila neumna, prav zares!« Xiang Linova ženaje dvignila ugasli pogled in nadaljevala:
»Saj sem vedela, da pozimi, ko je vse zasneženo, divje zveri pogosto prihajajo z gora v dolino, ker nimajo dovolj hrane. Nisem pa še slišala, da se to dogaja tudi spomladi. Zgodaj zjutraj sem vstala, vzela košarico s fižolom, poklicala našega A Maa in mu naročila, naj sede pred vrata in ga očisti. Naš A Mao je bil izredno poslušen otrok in tudi tokrat je brez ugovora storil, kakor sem mu naročila. Sama sem šla za hišo klestit dračje. Ko je bilo to opravljeno, sem oprala riž in hotela dati kuhat fižol. Poklicala sem našega A Maa, vendar mi ni odgovoril. Stopila sem na dvorišče in na tleh zagledala kup raztresenega fižola. A Maa ni bilo nikjer v bližini. Otrok ni imel navade hoditi k sosedom, da bi se igral z vrstniki. Kljub temu sem tekla od hiše do hiše in spraševala po njem. A tisti dan ga ni nihče videl. Razburjena in v strašnih skrbeh sem prosila sovaščane, naj mi pomagajo iskati sinčka. Pregledali smo vsak kotiček. okolice in šele pozno popoldne smo globoko v gozdu n ašli njegov čeveljček, ki je bil obvisel na trnju nizkega grmičevja.
»Presneto!« So se zgrozili kmetje. »Pa ne, da ga je odnesel volk!« Šli smo še globlje v gozd in zares smo ga našli, ležečega sredi travnate jase. Njegovo drobno telesce je bilo čisto razmrcvarjeno, z ročico pa je revček še zmeraj oklepal košarico, ki sem mu jo dala zjutraj...«
Več ni mogla spraviti-iz
sebe, kajti krčevito ihtenje ji je pričelo stresati vse telo.
Četrta teta je sprva oklevala: ko pa je slišala zgodbo Xiang Linove žene do konca, je dobila solzne oči. Malo je pomislila, nato pa rekla vdovi, naj pobere svoje stvari in jih odnose v sobo za služinčad. Tetki Wei se je pri tem iz prsi izvil vzdih olajšanja, kot da bi bila z ramen odložila težko breme.
Xiang Linova žena se je nekoliko pomirila. Ne da bi čakala, da ji bo kdo pokazal pot, je vzela košaro in posteljnino in zapustila sprejemnico.
Tako je nesrečnica znova začela služiti v Luzhenu in vsi v družini so jo še vedno klicali »Xiang Linova žena«.
Že po kratkem času pa se je izkazalo, da se je vdova resnično spremenila. Gospodarja sta kmalu opazila, da ni več tako gibčna kot nekoč. Tudi njen spomin je zelo opešal. Brez vsakršnega zanimanja je opravljala svoje delo in njen obraz je bil vselej smrtno resen. Četrta teta se je prav kmalu pričela pritoževati čez njo. Ko je Če trti stric zvedel, da se je Xiang Linova žena vrnila, je spet nagrbančil čelo. Vedel pa je, kako težko je dobiti dobro služkinjo, zato ni kaj dosti nasprotoval svoji ženi. Kljub temu pa jo'je ob neki priložnosti skrivaj opozoril: »Xiang Linova žena je zares nesrečna in usmiljenja vredna; ne smeš pa pozabiti, da je ta ženska s tem, ko se je ponovno poročila, prekršila eno osnovnih moralnih pravil in hudo razžalila duhove. Saj je prav, da pomaga pri vsakodnevnih domačih opravilih. Žrtvenih daril pa se nikakor ne sme dotakniti — najbolje, da jih vselej pripraviš sama — drugače bodo duhovi prednikov
užaljeni in žrtev ne bodo hoteli sprejeti.«
Priprave na novoletno žrtvovanje so v hiši Četrtega strica vselej pomenile zelo pomemben dogodek. Ko je Xiang Linova žena prvič služila r tej hiši, je bila ob tem času vedno najbolj zaposlena. Tokrat pa je bilo drugače. Ko so spet postavili hišni oltarna sredo sobe in ga p reg mili z dragocenim prtom, je Xiang Linova žena sama od sebe odhitela po kozarce in jedilne paličice — tako, kot je bila navajena.
»Xiang Linova žena...«je zavrisnila Četrta teta.
»Roke proč! Bom že jaz...«
Vdova je osramočeno po-, vesila roke in se obrnila, da bi vzela sveče.
»Xiang Linova žena, roke proč!« seje znova razburjeno oglasila Četrta teta.
Vdova je nekajkrat obkrožila sobo in končno sprevidela, da ni ničesar, kar bi lahko opravila. Edino delo, ki ga je tisti dan smela opraviti, je bilo kurjenje štedilnika.
Tudi vsi vaščani so jo še vedno klicali Xiang Linova žena, ampak njihovi glasovi so zveneli drugače kot prej. Še vedno so govorili z njo, toda pri tem jim je okrog ust vselej igral zaničljiv nasmešek. Zdelo pa se je, kot da vdova tega sploh ne opazi. Njen otopel pogled je bil vselej uperjen naravnost, kot da bi gledala nekam skozi ljudi in dan na dan jim je razlagala svojo zgodbo; ki ji ni in ni hotela iz možganov.
»Resnično sem bila neumna, prav zares!« je vedno znova začela. »Saj sem vedela, da pozimi, ko je vse zasneženo, divje zveri pogosto prihajajo iz gora vdolino, ker nimajo dovolj hrane.
(Nadaljevanje prihodnjič.)

ko so cvetele marelice
Soočiti se bo morata čez nekaj dni z gesta pom. Vida, od katere se ne bom mogla posloviti, ostane prav tako v Ljubljani. Le Bibo pošiljajo v partizane. Tako se bo naša družba, s katero smo preživele v ilegali skoraj eno leto, razšla. Helene ni več, da bi ji stisnila roko. Ne morem doumeti, da je vsega konec.
Katera bo preživela vojno? Preživele bodo Helena, Vida in Katja. Biba, ki se je z velikim veseljem odpravljala v partizane, je že čez dva meseca trohnela nekje v gozdovih blizu Ljubljane.
Darko se ni vso noč potolažil. Moral je čutiti, da odhajam. Moja skrb in potrtost je po neki čudni poti gotovo prihajala nanj.	' -
Ker je neutolažljivo jokal, je več kašljal in prebedela sem noč z njim v naročju. Sedela sem na žimnici naslonjena na steno.
Kar sem imela na svetu, je bila ta štručka. Z možem se bom srečala jutri ali pojutrišnjem v hribih, a otroka mogoče za vedno izgubljam. Nisem si sicer hotela te negotovosti priznati, a v resnici sem tako mislila. Mogoče nikoli več. Iz dneva v dan ga je bilo treba reševati, mu preskrbeti hrano, ga zdraviti. Kako ne bi bi! v nevarnosti, ko vem, da ne more nihče tako skrbeti zanj kakor jaz.
Poslavljala sem se od njega vsako minuto in vsako uro v tisti noči. Vedno zneva sem si morala v dvomih dopovedovati, da me bo počakal.
Jutro se je začelo izmotavati iz noči. Čeprav se fant še ni potolažil, sem se morala odpraviti. Katja, Marja in Berta so bile pokonci in so mi pomagale.Darko je kar roma/ iz enega naročja v drugega, in vsaka ga je hotela umiriti. Ko sem bila pripravljena, sem še enkrat preletela sobo, kjer sem doživela marsikaj lepega. Preletela sem košarico na tleh, blazinico, mojo domačo haljo in velik kup otroškega perila. Preveliki copatki, ki jih je skvačkala Henrika, so čakali ob steni, da Darko hraste.
Potem sem zajokala z Darkom še sama. Za slovo. Dekleta so me ob tem tolažila, dokler se nisem odtrgala od njega in odšla. Od tete Jože sem se poslovila prejšnji večer. Kljub vsemu mi je storila veliko, veliko dobrega.
Naše zborno mesto je bilo pred Modičevo hišo na Cojzovem grabnu, ne daleč od Brega. Torej se je moje bivanje v Ljubljani končalo tem, kjer se je pred letom začelo. Ironija je bila še večja, ker smo odhajali v skupinicah po Karlovški cesti mimo Jerebiceve delavnice, nato smo zavili na Barje proti žici, ki je obdajala mesto ne daleč od Ižanske ceste, skoraj po isti poti, ki sem jo prehodila, ko sem prišla v Ljubljano.
Približali smo se nizki napol podrti hiši. Samevala je na Barju. Ni bila daleč od žične ograje. Z naglico smo se ji približali in vdrli vanjo. S krikom nas je sprejela stara ženica, umazana, razkuštrana, slabo oblečena. Zmerjala nas je in kričala, da bodo prišli Italijani in jo ustrelili. Naš vodja jo je utišal, čeprav je šlo trdo. Drugi so oprezali, kdaj bo vojak, kije stražil, prišel za hišo, ki mu je zakrivala tisti del žične ograje, kjer smo se nameravalipreplaziti iz obroča.
Vojak je počasi odkorakal v mrtvi kot, mi pa smo se vrgli na tla in se plazili, prilepljeni na črrjo barjansko zemljo; moški in ženske. Splazili smo se pod žico, ki jo je za vsakega sproti nekoliko dvigni! naš vodja. Odprtina je bila čisto majhna, komaj toliko velika, da smo se izmuznili skozi njo. Ker so bila tla močvirnata, se je meni peta čevlja zasadila v zemljo in drugič sem prišla v partizane na eno nogo bosa.
Hodili smo proti Igu čez polja, od daleč pa smo videli kmečki voz, v katerega je bil vprežen konj. Na tem vozu so se peljali naši nahrbtniki, ki smo jih odložili v Modičevi hiši.
Na poti proti Igu smo počivali. Drugi so živahno šepetali o tem, kako je potekal beg pod žično ograjo, jaz sem pa opazovala Ljubljano. Premišljala sem o Darku:
Ljubljana je tvoje mesto. Rodil si se v njem. Ni ti nudilo kdo ve kaj dobrega, a komu pa nudi? Vendar ni bilo mačehovsko zate. V njem si prišel na svet. Jezili smo se sicer nate zaradi trme. Nagajal si s prihodom. A je tisto pozabljeno. Sploh ni vredno, da bi o tem govorili. Hudo je, ker si ostal sam. To me razjeda. Ljubljana ti je določena, da v njej preživiš ali propadeš. Ne boš propadel, ker ne smeš. Tvoje mesto mora za to poskrbeti. Preživeti moraš, dokler spet ne pridem.
Ali so dekleta še pri njem? Joka? Gotovo joka. Ta strašna Ljubljana, kateri se bližajo Nemci.
Vest me peče, ker grem. Zdaj, ko sem izven žične ograje, ki obdaja Ljubljano, vem, da se je prepozno odločati. Zdi semi, da ne bi smela poslušati direktiv. Morala bi ostati pri njem. Kdo mi zagotavlja, da je z mojim odhodom večja možnost, da preživiva? Za mojo vest je to slaba tolažba. Že takrat, ko sem bila pri njem in je bilo za odločitev še čas, sem čutila, da lažem sama sebi.
Tako razdvojena sem šepala za drugimi in sb nadaljevali pot.
Ig je bil poln naše vojske. Iz njega so se takoj po kapitulaciji Italijani umaknili. Kaka razlika med partizanstvom, ki sem ga zapustila pred enim letom tu na Krimu in kar vidim zdaj. Nemci sicer prihajajo in se ofenziva gotovo bliža, a tu je vse pijano od sreče. Kurirji švigajo med Igom in Mokrcem, tanketa stoji sredi vasi in morje fantov se drenja okrog nje.
Mnogi jašejo konje, zaplenjene Italijanom. Na pašniku stoji nekaj topov s cevmi navzgor. Nerabni so, ker so Italijani uničili nekatere dele. Za Igom se dviga Krim. Čutim ga. Živo se spominjam noči, ko sem se spuščala z Nacetom in fantoma po njem do ceste in sem začela svojo pot v Ljubljano. Spominjam se Črne vasi, Nacetove domačije, hleva, pod katerim sem prespala, tople peči. Na Igu sem zvedela, kako sta umrla Nacetova mati in oče. Toliko burnih dogodkov se je vrstilo vsak hip, da celo smrt ni puščala globljih sledov.
Zlahka sem našla štab brigade na Dolenjskem. Darka ni bilo. Mudil se je nekje pri edinicah, so mi rekli, in pričakujejo ga vsak čas. Nisem jim povedala, da sem njegova žena. Nihče se ni zanimal zame.
Sla sem iz hiše in ga čakala ob cesti, kjer bo moral prid mimo. Srce mi je seveda močno bilo. Čeprav sva si pisala, sva drug o drugem pravzaprav malo vedela. Jaz nič o tem, da je bil ranjen, on pa v resnici še sluti/ ni vsega o mojem življenju v Ljubljani ir. ne o otroku.
Kaj bo ko pride?
Prihajali so kurirji s kolesi in na konjih ter spet odhajali-Eden izmed njih je celo privihra! na ropotajočem motornem kolesu in vzbudil splošen smeh.
Dolgo sem čakala, ko se je pojavil jezdec na vasi-Spoznala serh Darka po drži, čeprav je bil na konju. Jaha! je spretno. Bližal se mi je, ne da bi slutil, kdo ga čaka. Konja je ustavljal, da zavije na dvorišče. Videla sem) da me ni spoznaI-
,,No, zdravo," sem mu zaklicala.	.
,.Zdravo," je odsotno odzdravil in me za hip pogledal Komaj mu je prišlo v zavest, čigav naj bi ta ,zdravo', Nape' je povodca, konj se je ustavil. Potem me je samo gledal, čel čas je prišel k sebi in me vprašal:
,,Siti ali nisi?"	...
Hitela sem k njemu. Medtem se je spustil s konja, pNe . povodec pri uzdi in se od presenečenja ni premaknil. Ko sem prišla do njega, me je krčevito objel.
,,Ne vem, če sanjam. "
Smejala sem se mu.	. .
Samo gledal me je. Medtem je prišel z dvorišča kurir i konja odpeljal. Privezal ga je za italijanski voz, naložen orožjem, za katerega je bilo privezanih še nekaj uplenjen1 k°nj-	. g
Sla sva v hišo. Ko so v štabu zvedeli, da sem njego žena, je nastala živahnost okrog mene, predstavljanje, šale . seveda je prišlo na mizo kosilo, ki je bilo prava pojedin / kakršne že dolgo nisem videla.
(Nadaljevanje prihodn<
STRAN 14
VESTNIK, 26. AVGUSTAJ$-
Oglas v Vestniku - zanesljiv uspeh!
JOŽE TOMAŽINČIČ
Predelovanje zdravilnih zelišč 66310 IZOLA, Dobrava 24 b
DELAVSKA UNIVERZA
GORNJA RADGONA
vpisuje
I.	V ŠOLO ZA POKLIC VOZNIKA
Pogoji: starost nad 17 let
končanih najmanj 6 razredov OŠ
II.	V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 7. in 8. razred
Pogoji: starost nad 17 let
končanih 6 razredov OŠ
Vpisujemo do 10. septembra 1982.
Ostale informacije dobite na Delavski univerzi v Gor. Radgoni, Trg svobode 2, tel. 74-054.
$ Obveščam cenjene potrošnike mojih izdelkov, čajev in izdelkov iz zdravilnih zelišč, da bom raz-• stavljal in prodajal na Sejmu kmetijstva v Gornji Radgoni, v hali C od 20. do 29. avgusta 1982. J Tu boste lahko dobili čajne mešanice pri sledečih težavah: astmi, kašlju, prehladu, za reguliranje • krvnega pritiska, za ledvice, mehur ter želodčne težave. Prav tako boste lahko dobili tudr kap-J Ijice za različne težave ter mazila in olja pri zlati žili, revmatičnih težavah, krčnih žilah, za boljšo • cirkulacijo krvi, ekceme, kremo za nego obraza itd.
S
• Za obisk se vam zahvaljujem.
ZARADI PREHODA NA JESENSKI PROGRAM
RAZPRODAJA
PUHALNIKOV TAJFUN IN OBRAČALNIKOV SENTAL
10% CENEJE NA POMURSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI
TA ICIIAI 63225 PLANINA PRI SEVNICI
I AJrUN TEL: (0631783-158,783-121,783-141
OBRTNA ZADRUGA „14. OKTOBER" GORNJA RADGONA
69250 Gornja Radgona Trg svobode 10 te!.: 069/74-641
Obrtna zadruga »14. oktober« Gornja Radgona združuje Preko 160 članov in kooperantov skoraj vseh vrst obrtnih storitev in proizvodnje. Dobro razvito poslovno sodelovanje z vrsto trgovskih in proizvodnih organizacij daje široke mo-^osti za prevzemanje najzahtevnejših naročil. Zadruga posreduje, organizira in izvaja preko svojih članov:
— različne vrste gradbenih in zaključnih del v gradbeništvu
— vse vrste instalacijskih in ostalih obrtnih storitev
~ izdelavo kvalitetnih kovinskih cistern za naftne den-Vate in drugih posod za različne namene
—	kovinske konstrukcije in kritine različnih velikosti
—	izdelavo in montažo različnih počitniških in vino-gtadniških hišic-vikendov
~~ razmnoževanje in pripravo različnih tiskovin .	— svetuje in pomaga pri gradnji ali obnovi stanovanjskih
,n gospodarskih poslopij
— storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo druge storitve po dogovoru.
ENERGETSKI PROGRAM: solarni sistemi, toplotne črpalke (v razvoju), bio sistemi (v razvoju), usluge na željo kupca. — projektiranje energetskih sistemov — proizvodnja pomožnih sklopov energetskega sistema. — montaža oziroma instaliranje energetskih sistemov
INTERAKTIVNO ORIENTIRANI MIKRORAČUNAL-NIŠKI SISTEMI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO
MIKRORAČUNALNIKI SISTEMI ZA ŽIVILSKO PREDELOVALNO PROIZVODNJO
POSLUŽUJTE SE STORITEV IN	7A
Jih nudi »u.oktober« ssvojimiclani za področje kmetijskega agrokompleksa
Prevzemanje del izgradnje novih objektov ali rekon-^nikcije starih po principu inženiring posla na ključ od projektiranja preko neposredne izvedbe do ev. neposrednega Vajanja posameznih proizvodnih oz. tehnoloških procesov Kot npr.;
— gospodarskih poslopij (hlevov, silosov, gnojišč idr) ... — komunalne infrastrukture (kanalizacij, odvoda leka-J’"“voznih poti, itd.)	J .. •
l. ~~ energetskih sistemov (lovljenje odpadne energij
gnojišč itd.)	..	„ ,.n_
Prevzemanje del z gradbeno mehanizacijo raznih o c v’ kopanja jarkov, izkopov pri gradnji objektov, gra nji tnunalne infrastrukture itd.	.	..	..
Proizvodnja raznih gradbenih in kovinskih jroe o
• eisterne, greznice, odtočni žlebovi oz. kanali idr.
Izvajanje krovskih in drugih gradbenih zaključnih e ’•hidroizolacije in druge toplotne izolacije terdrugakrovska er kleparska dela, dela v področju mizarstva, tesarstva ipd.
INTERAKTIVNA Ml-KRORAČUNALNIŠKA OPREMA
0R0 IMR0-009
— centralna enota 32
KB
— monitor 80-kolon-ski
— matrični pisalnik
— dvojna disketna enota od 3.4 KB do 1,0 MB
— dodatek časovna sočasnost obdelav v več programih
STANDARDNI PROGRAMSKI PAKETI OBDELAV
0R0 SPP-009
— programi za obdelave živinorejskih veterinarskih zavodov
— programi za načrtovanje razvoja in tekočega	poslovanja
primarne kmetijske proizvodnje
— programi za obračun poslovanja v reprodukcijskih verigah agroživilskega kompleksa \
SISTEMSKA POMOČ S SISTEMI 0R0 IMR0 in 0R0 SPP serije 009
— izdelava prilagojenih programov obdelave za naročnika
— izdelava računalniške opreme vključujoč možnosti:
‘osnovne opreme serije 0R0 IMR0-009
‘sisteme za sočasnost obdelav zveč programi
‘povezave sistema na velike sisteme (centre)
MIKR0 RAČUNALNIŠKA PROCESNA OPREMA
0R0 MRP0-010
— krmiljenje in regulacija proizvodnih procesov
— kontrola in registracija podatkov v proizvodnem procesu predelovalne industrije
— obdelava, analiza in izpis podatkov
PROCESNA OPREMA 0R0 PO—010
— krmiljenje, merjenje in kotrola:
* nivojev, temperatur, viskoznosti, pretokov, gibanja zraka, stopnje vlažnosti......
* odvijanja proizvodnega procesa
— kot dopolnilna oprema obstoječega postrojenja oz. montirane opreme
ali
— kot samostojna oprema serije 0R0 PO—010
SISTEMSKA POMOČ Z OPREMO 0R0MRP0 in 0R0 PO serije 010
— izdelava prilagojenih programov za potrebe naročnika z vključitvijo standardne opreme
* 0R0 MRP0 010
*0R0 PO 010
z obstoječo opremo naročnika
— izdelava standardnih ali prilagojenih programov za potrebe naročnika na osnovi opreme
*0R0 MRP0 01O
‘0R0 PO 010
kot samostojnega sistema
— dodatek
povezava sistema z velikimi sistemi (kompatibilnost z IBM)
26. AVGUSTA 1982
STRAN 15
VELIKA ZALUuA IN IZBIRA REZERVNIH I
Radi vam strokovno svetujemo
| STIHL, HOMELITE IN SOLO ŽAGE,
. STIHL IN SOLO HRBTNE ŠKROPILNICE,
I KOMBAJNI ZA KROMPIR.
I
J OBIŠČITE NAS
J NA KMETIJSKEM SEJMU
I V GORNJI RADGONI,
| KJER VAM BOMO NUDILI
। VSE POTREBNE INFORMACIJE
|	~	— govorimo slovensko |
QB/SQ/TE NAS	U JU/QlS SdlkM ।
I ZA NAŠE ODJEMALCE IZ JUGOSLAVIJE PRIZNAVAMO OB VEČJEM NAKUPU I
L 18% ZNIŽANJE.VOGAU 14-16 A-8472 STRASS- DIREKTNI TELEFON 9943 3453-2511J
i mm ram ara mm hh mn srna i^m ^»i saw ram ram ram mra ram mm ram
TOZD TURIZEM MARIBOR
za končno obdelavo
Pojdite na izlet z VESELIM VLAKOM NA TRGATEV V
VIPAVO 11.9. in 12.9.1982
Cena z zelenim vlakom iz Maribora — 2.050 din
18.9. in 19.9.1982 lahko preživite konec tedna NA RIBJEM PIKNIKU V PULI-MEDULINU - izlet z zelenim vlakom iz Maribora ob 6. uri
Cena 2.210 din, za bralce »Vestnika« s kuponom pa 200,— din ceneje.
TTG-200,-DIN NA RIBJI PIKNIK V PULO (18.9.82)
VIADUR izravnalne mase za betonske pode VILAPLAN izravnalne mase za strop in steno NIVEDUR vodoodporna lepila iza keramične ploščice
tal, zidov in stropov vaše hiše
NIVELAN tankoslojni ometi za montažne hiše
Obiščite GRČIJO od 5.10. do 11.10.1982 (popolni penzioni) — izlet z vlakom in avtobusom — cena iz Maribora 9.100,- din.
HIDROZAN
masa za vodotesnost
VEZUR
montažni hitrovezni cement
BARVIT
za barvanje notranjih zidov-sten
Prijave sprejemajo turistične poslovalnice TTG
MURSKA SOBOTA — Titova 1 tel. 21 — 189 MARIBOR — Partizanska 50 tel. 28 — 722
MAXILAK
Pokrivno premazno sredstvo na osnovi alkidnih smol za zaščito kovin in lesa
CIMKARHIA
STRAN 16
SODOBNE, PRAKTIČNE, KAKOVOSTNE IN POCENI FARME
V desetih letih svojega obstoja je TOGREL, tozd SGP PIONIR iz Novega mesta zgradil toliko hal, da bi jih lahko postavili od Ljubljane do Novske.
Pri graditvi kmetijskih objektov — farm so izpopolnili tehnologijo gradnje, pri čemer so dosegli zelo lepe uspehe, saj njihova tehnologija omogoča sodobno, praktično, kakovostno in ceneno gradnjo farm. Prednosti nove tehnologije bomo najlaže prikazali na primeru hale, ki meri 4000 m2.
— Halo bi projektirali in postavili najkasneje v dveh mesecih.
— Okvirna cena konstrukcije znaša 4.540,00 din za m tlorisne površine hale. V ceno je vračunana streha, toplotna izolacija, kritina in fasada. Če pa bi uredili tudi temelje, tlake, kanalizacijo, instalacije, pa bi m tlorisne površine stal okvirno 6.000,00 din.
— Objekt je zelo dobro toplotno izoliran, kar omogoča že sama konstrukcija.
— Za osvetlitev lahko poskrbimo na fasadi ali s strešnimi svetlobnimi kupolami.
— Način gradnje je izredno prilagodljiv, kar omogoča dograjevanje elementov.
— Hala je lahko poljubno dolga, široka pa od 12 do 18 m.
— Minimalni stroški vzdrževanja.
UPORABNOST:
Omenjeni montažni objekt je sestavljen iz eenenih hitromontažnih elementov in je prime-ren za živinorejsko dejavnost:
govedorejo, konjerejo, prašičerejo, peru-,nWarstvo.
Lahko pa služi tudi za:
~~ Raraže, skladišča, manjše delavnice.
PREDNOSTI:

— gospodama konstrukcija, zelo hitra in enostavna montaža, zelo dobra statična izkoriščenost materialov, ugodna toplotna izolacija, možnost osvetlitve s fasadnimi okni in strešnimi svetlobnimi kupolami ali trakovi.
NOVO MESTO
Vse informacije dobite pri:
SGP PIONIR NOVO MESTO TOZD TKI
Ljubljanska cesta 3 ali
telefon: 068 — 23-686
v. Nov izdelek, nova skrb. No, nekaj resnice je v tem, toda v *,v'jenju je že tako, da se še čevelj ne obuje brez muje. Pa vendar a muja nikoli ni tako velika, da je ne bi odtehtal občutek, da Pr|spevate k uspehu nečesa, kar je danes sicer novo, jutri pa si boste fez tega le stežka zamislili življenje.
V Fructalu se zavedamo svoje vloge vodilnega jugoslovan-skega proizvajalca sokov, ki od nas zahteva vedno nove in nove naPore, nove izdelke, nove embalaže. Tokrat gre prav za slednjo.
Človek potuje po svetu in gleda. Tako smo tudi mi že pred leti »goto vili, da se večina sokov za domačo rabo polni v posebne »trske steklenice s širokim grlom. Končno smo se odločili in po dolgotrajnih pripravah nam je uspelo pripraviti novo embalažo, ki seveda prva te vrste v Jugoslaviji. JUM BO steklenica, tako smo J1 namreč dali ime zaradi njene debelosti in prijetnosti, prinaša cesto prednosti: praktičnost, steklenica je povratna, nakup pa je ekonomičen. To zadnje bo še posebej všeč našim gospodinjam, * tamajo, da bi potrošile več sadnega soka, če bi bil le-ta cenejši, h i JUMBO steklenici je v primerjavi s sokom v ostalih em-nlažah občutno cenejši, gledano seveda količinsko, vendar tega Posebej ne mislimo obešati na veliki zvon, pustimo, da to potro-stttki ugotovijo sami.
Ker bo paleta sokov v JUMBO steklenici izredno široka , u I?’ breskev, hruška, grozdje, oranža, jabi in dvojni Q, bodo ^boji s sokom zasegli pomembnejše mesto v trgovini kot je to bilo
Da bi to upravičili in da bi potrošniki čim prej uvrstili še eno Povratno steklenico v svoj tedenski nakup brezalkoholnih pijač, m° uvajanje nove embalaže tudi ustrezno podprli.
_ Akcija tržnega komuniciranja bo zajela večino Jugoslavije, v lej Pa bodo glavno vlogo imela sporočila preko TV in časopisov, ozabdi pa nismo tudi na prodajno mesto. Posebej za to priložnost n>o izdelali velike plastične steklenice, polnjene z zrakom, ki so nia kopija pravih, le da so bistveno večje (14 m)- Lahko jih boste f^tavili ob zabojih če pa vam bo zmanjkalo prostora, jih boste 7"ko obesili tudi pod strop. Ko jih boste videli, nam boste verjeli, u res za nekaj čisto novega, kar bo tudi bistveno vplivalo na še Psi izgled prodajnega mesta.
Kaj naj še rečemo. V zgodovini je Fructal večkrat z novo Povzročil prave prekretnice v potrošnji sokov (dojpack, k|^a)-.Upamo, da bomo z vašo pomočjo tudi pri JUMBO s e-n,ci dosegli tisto, kar je cilj nas vseh.
ZELJE POTROŠNIKOV -KOT ŽE VELIKO KR A T DOSLEJ -IZPOLNJENE
Pozornost, ki jo v Fructalu namenjajo poceni družinskim nakupom, se je obrestovala prav pri tej novosti.
In kakšne so prednosti steklenice? Predvsem je treba manj odšteti za liter soka kot v drugačni embalaži, to pomeni ekonomičen nakup, steklenico lahko vrnemo in tako kupimo zares samo sok oziroma vsebino. Torej smo spet prihranili, privarčevala pa je tudi družba in Fructal, saj ni treba vedno novih in novih steklenic. In še ena bistvena prednost je: steklenico lahko večkrat odpremo in zapremo ne da bi naenkrat iztočili ves
sok. To je prvi primer v naši državi — sicer pa je Fructal že doslej prednjačil z novostmi na tem področju.
Z JUMBO steklenico pričakujejo večje uspehe in so ji dali tudi primerno ceno. V trgovini vam bodo zanjo odšteli 14 dinarjev, ko jo boste vrnili ali pa jo boste enostavno zamenjali s polno. Na kaj vse so pomislili v Fructalu, ko so snovali novost, ki vam jo iz srca priporočamo. Ne iz reklamnih razlogov, iz povsem potrošniških in da bi vsi prispevali k manjšim stroškom, ki konec koncev udarijo naš žep.
26- AVGUSTA 1982
STRAN 17
mIUA NAFTA
LENDAVA
Lendava, Rudarska 1 - telefon (069) 75-201 -teleks 35226
LENDAPOR -PRIHRANEK ENERGIJE
POMEMBEN
VPIJANJE VODE
Lendapor E—II, potopljen v vodi sedem dni, vpije 20,5 % volun>' na (ZRMK v Ljubljani), E-III v istem času 7,7 % vol. in tip E-IV 5, 5 % vol. (lastni laboratorijski poskusi). Zaradi svoje večinoma odprte celične strukture ima lastnost, da izredno hitro odda vodo.
V delovni organizaciji, ki je v sestavi SOZD INA, Zagreb, poslujejo štiri temeljne organizacije združenega dela: Rafinerija, Petrokemija, Strojne delavnice in Energetika, ukvarjajo pa se:
— s pridobivanjem nafte in plina ter predelavo surove nafte;
— s proizvodnjo metanola, formalina, ureaformaldehidnih, fenolformaldehidnih in melaminskih smol, fenolformaldehidne pene za toplotno izolacijo;
— s proizvodnjo opreme za globinsko vrtanje, storitvami montaže strojne opreme in vzdrževanjem postrojev;
— z oskrbo lastnih proizvodnih obratov z energetskimi mediji.
Z izgradnjo najsodobnejših čistilnih naprav za čiščenje odplak delovna organizacija že uresničuje klic po zaščiti človekovega okolja.
ZA POTREBE GRADBENIŠTVA PROIZVAJA DELOVNA ORGANIZACIJA FENOLFORMALDEHIDNO PENO LENDAPOR
KAJ JE LENDAPOR?	,
Lendapor sodoben domači negorljiv toplotni in zvočni izolator. Je eden izmed najboljših gradbenih izolacijskih materialov za suho montažo. Pri suhi montaži ne uporabljamo nobenih ometov z ogromno količino vode. V kvadratnem metru apnenega ometa je 4 do 8 litrov vode. Da se omet strdi in veže, traja vsaj 6 mesecev, odvisno od vremenskih razmer.
Lendapor je v lahki ploščah dolžine 100 cm, širine 50 cm in debeline od 2 cm naprej.
Lendapor delimo po prostominski teži na tri vrste. V gradbeništvu najčešče uporabljamo lendapor E—III, ker je primeren za toplotno izolacijo, predvsem pod talnimi podlogami.
Lendapor je negorljiv in je tudi najprimernejši za ureditev podstrešnih prostorov. (Tu je velika nevarnost požara, ker so stara lesena podstrešja pod vnetljivimi lesenimi konstrukcijami.) V takih konstrukcijah je tudi nevarnost hišne gobe, ki se razvije, če zapremo les z mokrimi materiali. Te nevarnosti pa pri izolaciji z lendaporom ni.
Kje uporabljamo lendapor za toplotno izolacijo:
— vgrajujemo ga v stanovanjske in družinske zgradbe, gospodarske in industrijske objekte;
—n kmečke zgradbe, živinske farme in skladišča;
— za zunatijo in notranjo toplotno zaščito obstoječih starih zidov kakor tudi novozgrajenih;
— radi negorljivosti je najbolj iskani izolacijski material za izgradnjo uodstrešja;
— odporen je proti vsem kislinam in plinom;
— v dobro izoliranih prostorih je prihranek pri energiji za ogrevanje do 40 odstotkov. V kratkem času so amortizirani stroški za izolacijo centralne kurjave ali drugega ekonomičnega ogrevanja.
Lendapor delimo po prostominski teži na tri tipe:
— tip E—II, 24 do 30 kilogramov/kubični meter, primeren za predelne stene in podstrešja ,
— tip E—III, 40 do 50 kg/kubični meter, primeren za izoliranje tlakov in fasad
— tip E—IV, 50 do 62 kg/kubični meter, primeren za ravne strehe in .zahtevnejše namene.
Koeficient toplotne prevodnosti:
tip E—II 0,0361 W/mK
tip E—1110,0384 W/m K
tip E—IV 0,0395 W/mK
Lendapor je negorljiv
Po JUS G. S2 659 spada lendapor v kategorijo 2, NEVNETLJIV in s tem tudi negorljiv material.
Trdnost lendapora tip E—II tip E—III tip E—IV
na pritisk
9,8 N/kv. cm 19,60 N/kv. cm 26,50 N/kv. cm
na upogib 12,75 N/kv. cm 30,40 N/kv. cm 53,90 N/kv. cm
Lendapor je testiral Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani.
ODPORNOST PROTI TEMPERATURI
Lendapor je trajno stabilen do temperature + 130 stopinj Celzija, kratkotrajno pa tudi do + 200 stopinj Celzija. Spodnje meje praktično ni, vzame se — 200 stopinj Celzija.
KEMIČNE LASTNOSTI
Lendapor je odporen proti keinikalijem, kislinam in plinom-Lendapor je primeren za vse vrste lepila. Lahko ga premažemo z vročim bitumenom in z drugimi sredstvi ter z vsemi maltami in zaščitn*' mi sredstvi. Rezultate imamo z lastnih laboratorijev in preiskave 20-le’" nih izkušenj z že vgrajenim lendaporom.
ODPORNOST PROTI ŠKODLJIVCEM
Lendapor je odporen proti škodljivcem (miši, podgane, ptice m razni insekti), proti gnitju in plesni.
Lendapor je kvaliteten in ekonomičen z izredno majhno težo. 1° je pomembno predvsem za transport. V kubičnem metru je kvadratnih metrov plošč debeline 5 cm. Zavoj z vsebino pol kubičneg metra ima 10 plošč 100 x 50 x 5 cm in tehta 13 do 27 kg. O teh izredni lastnostih lendapora so se prepričali tako projektanti kot arhitek< gradbeni operativci in zasebni graditelji, zato se njegova uporaba iz <e v leto povečuje.	z
Proizvajalec organizira v vseh večjih središčih naše države prodaj lendapora v trgovinah z gradbenim materialom. To so na Pr'!£t’ POTROŠNIK MURSKA SOBOTA, DOM-SMREKA Maribor, JEn-LOTEHNA, Maribor, GRAMEX Ljubljana, OPREMOTEHN^ Ljubljana in drugi.	.
Lendapor prodajamo tudi neposredno iz tovarne v Lenda • Pošiljamo ga v kartonski embalaži, kakor jo vidite na sliki. Kartona embalaža (škatla) vsebuje pol kubičnega metra lendapora. Dolga Je meter, široka 50 cm in visoka meter. Lendapor pošiljamo po železn^ kot kosovno in vagonsko pošiljko. Vsi, ki želite naročiti lendap°r> obrnite z dopisnico na proizvajalca: INA-NAFTA, prodajni odde > Lendava, Rudarska ul. 1, 69220 Lendava.
Dobili boste vse podatke o nakupu LENDAPORA z dnevno ceno in s transportnimi stroški. Lahko pokličete tudi p®teK .ia nu številko (069) 75-201 ali (069) 75-301 in dobili boste vsa pojasn« ustno.	-	jn
Vsem graditeljem družinskih in drugih zgradb se priporočam0 obenem svetujemo: ne varčevati s sredstvi za toplotno izolacijo, S81 vložena sredstva s prihranki pri ogrevanju hitro povrnejo.
mIUA nafta
LENDAVA	4
Lendava, Rudarska 1 - telefon (069) 75-2J teleks 35226
STRAN 18
VESTNIK, 26. AVGUSTA^-
šport
XXIV. KOLESARSKA DIRKA PO POMURJU
KOLESARSTVO
Sodelovalo
" Pomurju, ki je veljala za prven-Istvo Slovenije v konkurenci mlajših in starejših mladincev ter članov. Pred dirko je bila majhna slovesnost, na kateri je o delovanju in usmeritvi kluba I govoril predsednik kluba mag.
Jože Lainščak. spregovorila pa sta tudi predsednik Kolesarske zveze Slovenije Zdeno Mali in I zvezni trener Zvone Zanoškar.
Ob tej priložnosti so zaslužnim članom kluba in gostom podelili priznanja.
INa letošnji kolesarski dirki Po Pomurju je sodelovalo 74 kolesarjev iz osmih slovenskih klubov. Razen državnih repre-I zentantov Polončiča in Pavliča (Rog) ter Cudermana. Mama in Lampiča (Sava), ki se pripravljajo za svetovno prvenstvo in Iso nastopili na dirki v Avstriji, so na dirki nastopili vsi najboljši slovenski kolesarji na čelu z državnim prvakom Ropretom, ki je na odsluženju vojaškega Iroka v JLA. Tekmovali so na krožni progi Murska Sobota — Gederovci — Grad — Bodonci. — Murska Sobota. V članski 1 konkurenci je po pričakovanju zmagal z veliko prednostjo Bojan Ropret in tako dokazal, oa je v izvrstni formi in da si (zasluži, da potuje na svetovno Prvenstvo. Dosegel je tudi najhitrejši čas 40.650 kilometra na uro. V konkurenci članov A in “domačini niso imeli predstav- nika, medtem ko so tekmovali v  konkurenči41anov C. Najboljši  med njimi je bil Štiblar, ki je L zasedel šesto mesto. Mirko
Kavaš pa je bil osmi. Med starejšimi mladinci je startal le
k°njski šport
v osrednji dirki za 3 do 12 letne Kasače na 1600 m dolgi progi s emeljem 1,30. ki je imela dva .ka- je v prvem teku zmagal Pa-r|no (Jože Horvat. Ljubljana) ,. -5 pred Parnasom (Samo Se-'^ek. Maribor)-1:29.5 in Marki-M " (Jože Krainer. Bizeljsko)
°BISK pri brodarskem
Člani brodarskega društva Mura iz Kroga so lansko leto Praznovali trideseto obletnico. Vsa leta so dosegali vidne uspe-’ ne na športnem področju in na področju civilne zaščite. Vanj je vključenih štirideset članov in mladi, ki jih je skoraj polovica, so prispevali pomemben delež k Preteklim in letošnjim uspehom. . Med n&jvečjimi uspehi, ki so Jtn dosegli, je osvojitev prvega mesta na evropskem mladinskem prvenstvu, ki gaje dosegel Stefan Varga. Tudi dvakratna osvojitev prvega mesta na državnem prvenstvu v moštvenih ''?žnjah, kanu enosed. je uspeh. M priča o Trdem in pravilno zadavljenem delu vseh članov Brodarskega društva.
Poleg raznih tekmovanj in Prireditev, na katerih sodelujejo, Pnrejajo tudi številna športna in oruga tekmovanja. Vsako leto organizirajo že tradicionalno tekmovanje v spustu in slalomu ?Mura«, na katero vabijo klube ‘z sosednjih držav. Sodelujejo ?d'.s planinskim društvom iz Beltinec in v počastitev Dimečega memoriala organizirajo mkreacijski spust od kroškega oroda do Bistrice. Te prireditve se udeležuje okoli sedemdeset kajakašev in kanujistov.
mladincev nastopili štirje tekmovalci. Najboljši med njimi je bil Berden, ki med 22 kolesarji zasedel deseto mesto. Čeh je bil 16. Titan 17 in Bertalanič 19. Mlajši mladinci so Sicer dobro vozili, vendar pa so bili prav v finišu premalo borbeni, sicer bi lahko ekipno osvojili tretje mesto in kolajno, tako pa so se morali zadovoljiti s četrtim mestom. Kolajno za osvojeno tretje mesto pa so prejeli člani, karje prva kolajna na republiškem prvenstvu. Organizacija dirke je bila solidna.
Rezultati — ml. mladinci — 50 km: L Ugrenovič 1:15,13, 2. Zupančič in 3. Tahmajster (oba čas zmagovalca, vsi Astra). 4. Pagon (Sava) 1:19.04 in 5. Pavlinič (Rog). St. mladinci —
Trije najboljši kolesarji v članski konkurenci na republiškem prvenstvu v Murski Soboti (od leve): Udavč (JLA) in Škulj (Dol). Na desni strani Zdenko Mali nik KZS in mag. Jože Lainščak — predsednik KK Pomurje iz Beltinec pozdravljata najboljše. Foto: F. Maučec
1:27.4. V drugem teku pa je prvo mesto osvojil Lino (Ivan Kosec. Komenda) 1:27.8 pred Parino 1:29.0 in Markizo H. 1:28.1 V skupni uvrstitvi pa je prvo mesto osvojil Parino (Jože Horvat, Ljubljana) s 3 kazenskimi točkami pred Lino in Markizo II. po 6. Parnasom 8 in Larino 10 kazenskih točk. V dirki za 3 do 12 letne kasače na progi 2000m s temeljem 1.34 pa je zmagala Fanta (Branko Slana, Bolehnečici) 1:31.5 pred Fiskom (Mirko Hanžekovič. Veržej) 1:38.O in Fjordom (Janez. Prešern. G rosuplje) 1:31,8. ki sta si razdelila drugo in tretje mesto. Nastopili so tudi dvoletni kasači, ki so tekmovali v dveh skupinah.
USPEŠNI TUDI LETOS
Zelo pomemben delež pa izvajajo tudi po trikrat v letu, prispevajo k usposabljanju na' Letos bodo organizirali vajo v obrambnem področju, pred- težjih pogojih, in sicer v nočnih vsem na področju civilne zašči- urah.
te. Skupaj z gasilskimi društvi in Tudi v letošnjem letu so do-krajevnimi skupnostmi, ki leže segli lepe uspehe. V članski
Letos najuspešnejša tekmovalca BD Mura iz Kroga Činč—Titan, ki sta bila druga na državnem prvenstvu.
Foto: J. G.
ob Muri, pripravljajo skupne vaje za varni in čim hitrejši prevoz čez reko. Da bi bili v stalni in čim boljši pripravljenosti, vajo
2:29.35. 2. Čebjanik (Rog). 3. Smole (NM). oba čas zmagovalca. 4. Kosirnik (Rog) 2:30.24 in 5. Horvat (Astra) isti čas. Člani A, B — 96 km: 1. Ropret (JLA) 2:21.47, 2. Udavč (Sava) 2:23.26. 3. Škulj (Dol) isti čas. 4. Hamun (Rog). 2:23,38 in 5. Heningmah (Dol) 2:29.52. Člani C: — 96 km: 1. Jug (Dol) 2:29.52. 2. Poljanič (Soča), 3. Leskovček (Hrastnik), oba isti čas. 4. Kokalj (Horjul) 2:29.56 in 5. Jurij (Bled) 2:31.53.
Ekipno — ml. mladinci: 1. Astra. 2. Sava. 3. Rog. 4. Pomurje. St. mladinci: 1. Rog. 2. Novo mesto. 3. Sava. Člani : I. Dol. 2. Soča. 3. Pomuije.
F. Maučec
la repuonsRein — (Sava). Ropret B I ali — predsed- g
V prvi skupini je zmagal Elis II. (Bora Cocič. Beograd) z odličnim kilometerskim časom 1:38,8 pred Lareto (Drago Fras. Veržej) in Fireto (Milan Seršen, Veržej). V drugi skupini paje prvo mesto pripadlo Dirku (Žarko Debelak, Maribor) 1:40.6 pred Psino II. (Lojze Slavič ml.. Bunčani in Leanko II. (Lojze Slavič st., Bunčani). Na prireditvi so bili doseženi sorazmerno dobri kilometerski časi, zlasti če upoštevamo, da je bila proga razmočena. Na prireditvi, ki si jo je ogledalo okrog 3,500gledalcev. so nastopili tudi lipicanci iz kobilarne Lipica.
F. M.
konkurenci sta Franc Titan in Štefan Činč v kategoriji kanu dva osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu na reki Kolpi.
40 rekreativcev
Na novo ustanovljena sekcija rekreativcev pri Kolesarskem klubu Pomurje iz Beltinec je v nedeljo organizirala kolesarjenje na 40 in 90 kilometrov dolgi progi. Rekreativnega kolesarjenja se je udeležilo 40 kolesarjev. Najstarejši med njimi je bil 48-letni Mirko Mesarič iz Lipovec, najmlajši pa 14-letni Dušan Šarotar.
Večjo udeležbo rekreativcev pa pričakujejo v soboto, 28. avgusta 1982, ko bo na sporedu III. kolesarski maraton treh src.
MALI NOGOMET
Končne lestvice
A — LIGA:
1. NEMČAVCI	22 12 5	5 75:34 29
2. PUŠČA	22 10 7	5 69:41 27
3. PREDANOVCI	22 11 5	6 61:50 27
4. BAKOVCI	22 11 4	7 72:47 26
5. ČERNELAVCI	22 12 2	8 77:62 26
6. SLOVAN	22 12 2	8 56:59 26
7. KUPŠINCI	22 9 3	10 65 54 21
8. LIPOVCI	22 9 3	10 60:66 21
9. PETANJCI-I (-1)	22 8 5	9 47:59 20
10. KANAL	22 7 4	11 67:58 18
11. KERENČIČEVA	22 6 2	14 46:98 14
12. GEZERA	22 3 2	17 53:110 8
X
B - LIGA:
1. PANONSKA	22 16 1	5 85:33 33
2. MOŠČANCI	22 14 4	4 80:32 32
3. LEDAVA	22 13 5	4 92:44 31
4. BRATDNCI	22 13 3	6 91:58 29
5. PARK	22 9 4	9 73:49 22
6. SEBEBORCI	22 9 4	9 42:53 22
7? GEDEROVCI	22 7 5	10 40:80 19
8. STRUKOVCI	.22 8 2 12 6076 18	
9. SATAHOVCI	22 6 4 12 47:67 16	
10 VEŠČICA	22 7 1	14 4174 15
11. PETANJCI — II	22 4 6 12 41:80 14	
12. TIŠINA	22 1 7	14 307 6 9
SNL
ZMAGI MURE IN NAFTE
V prvem kolu tekmovanja novega prvenstva v slovenski nogometni ligi sta pomurska ligaša zmagala. Mura je gostovala v Šmartnem in zmagala s 3:2. Gole za Muro sta dosegla Jančar 2 in Mertiik. Lendavska Nafta paje doma premagala novinca Kovinarja iz Maribora z 1:0. Edini zadetek na tekmi je dosegel Hozjan. V drugem kolu igra Mura doma z novincem Tabor-Jadran. Nafta pa gostuje v Kopru.
C - LIGA:
1.	KLUB MLADIH	14	10 2	2	55:28	21
2.	DOBEL	14	9 1	4	25:19	19
1N0RŠ1NCI	14	9 0	5	43:37	18
4.	BOREJCI	14	7 1	6	58:43	15
5.	VK — 79	14	5 2	7	43:56	12
6.	KRAJNA	14	4 3	7	41:49	11
7.	MLADINEC	14	5 0	9	45:45	10
B. NK — 13	',4 2 2 10 28:61 6
Vidne uvrstitve pa pričakujejo od tekmovanj, ki se bodo zvrstila do konca leta. Udeležili se bodo republiškega mladinskega in pionirskega prvenstva, ki bo konec avgusta v Novi Gorici, ter maratona v spustu na dvainštirideset kilometrov, od Brežic do Zagreba. Lansko leto je na tem tekmovanju Varga osvojil prvo mesto, kerpaje le tospri vojakih, bodo rezultati nekoliko slabši.
Kot vsako leto. so tudi letos organizirali razne zabavne prireditve. s pomočjo katerih zberejo nekaj denarja. Tretjino vseh sredstev pa prispeva tudi tele-snokultuma skupnost. Z zbranimi sredstvi so dogradili drugo čolnarno in sproti dokupujejo novo opremo, ki je seveda zelo draga. Velike stroške so imeli ob prevozu tekmovalcev in opreme na tekmovalna mesta. Tako so kupili kombi in tudi s tem prispevali k izpolnitvi letos zastavljenih nalog.
Dosedanji rezultati pričajo, da bodo člani brodarskega društva v Krogu tudi letošnje leto končali nadvse uspešno, s svojim delom pa ponovno veliko prispevali k razvoju športa, obrambne sposobnosti in tudi zabavnega življenja.
Majda Zver
ATLETIKA - REPUBLIŠKO PRVENSTVO
Tri odličja Sobočanom
K Kočevju je bilo 34. republiško prvenstvo v atletiki za člane, na katerem so sodelovali tudi atleti Pomurja in se odlično odrezali. Osvojili so dve drugi, eno tretje in eno peto mesto.
V hitri hoji na 20 km je Milan Balek osvojil drugo mesto z osebnim rekordom 1:31:28,5 karje tretji najboljši rezultat r državi vseh časov. V teku na 10.000 m je Alojz Flisar prav tako zasedel drugo mesto z osebnim rekordom 31:44.50. V teku na 3000 m z ovirami paje dosegel čas 9:53.4 in peto mesto. V finalnem teku na 100 m pa je mladi Vito Šiftar s časom 11.34 osvojil tretje mesto. Treba je reči, da je Šiftar še mladinec in je v mladinski konkurenci državni prvak r tej disciplini.
Na letošnjem republiškem atletskem prvenstvu posameznikov so torej pomurski atleti nadvse razveselili, karje vsekakor spodbuda za njihovo nadaljnje vestno in prizadevno delo.
TENIŠKI TURNIR
Prvo mesto Muleju
Teniška sekcija Partizana Gomja Radgona je v okviru prireditev Kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni pripravila tretji mednarodni teniški turnir, na katerem je nastopilo 43 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije.
Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Kranja. Med posamezniki je zmagal Mulej, ki je v finalu premagal Pora, oba Kranj. Tretje mesto pa je osvojil Kranjčan Filipčič. V tekmovanju dvojic sta zmagala Por-Mulej (Kranj) pred Božič-Muhič (Branik) in Hagen-Plech (Avstrija). Najboljša domača tekmovalca sta bila Avsec-Toplak, ki sta osvojila četrto mesto v dvojicah.	Z. r
ŠAH
CIGAN DRUGI V BELGIJI
Pred nedavnim seje udeležil močnega mednarodnega mladinskega turnirja v Schildeju (Belgija) kot predstavnik Jugoslavije mojstrski kandidat Štefan Cigan iz Murske Sobote. Xled 16 šahisti iz 13 držav je zasedel odlično drugo mesto s 6.5 točke iz 9 partij za Angležem Petrom Weilsom. Cigan je dobil 6 partij, eno remiziral in dve izgubil. To je vsekakor lep uspeh tega mladega. 16-le-inega šahista. člana Radenske iz Murske Sobote.
Pomurje-Jičin 2:0
Hokejisti Jičina iz ČSSR so gostovali v Pomurju in še v prijateljski mednarodni tekmi pomerili s Pomurjem v Murski Soboti. Zmagali so domačini z goloma Mesariča in Fiileja. Sodila sta Glavač in Vučak.
Razpored tekem Pomurske nogometne lige
I. kolo — 29/8-82
Lipa: Hotiza Bakovci : Radgona Veržej : Tešanovci Beltinka : Tišjna Dobrovnik : Črenšovci Turnišče : Petišovci
II.	kolo — 5/9-82 Hotiza: Petišovci črenšovci: Turnišče Tišina : Dobrovnik Tešanovci: Beltinka Radgona: Veržej Lipa : Bakovci
III.	kolo 5 12/9-82
Bakovci : Hotiza
Veržej : Lipa Beltinka : Radgona Dobrovnik : Tešanovci Turnišče : Tišina Petišovci : Črenšovci
IV.	kolo — 19/9-82
Hotiza: črenšovci Tišina : Petišovci Tešanovci: Turnišče Radgona : Dobrovnik Lipa: Beltinka Bakovci : Veržej
V.	kolo — 26/9-82
Veržej : Hotiza Beltinka : Bakovci Dobrovnik : Lipa Turnišče : Radgona Petišovci : Tešanovci Črenšovci: Tišina
VI.	kolo — 3/10-82 Hotiza: Tišina Tešanovci: Črenšovci
Prvo mesto Pušči
V Murski Soboti je bil 12. tradicionalni turnir v malem nogometu za memorial Ferija Zelka.
Med 38 ekipamije zmagala Pušča pred Romahom (Borejci). Bakovci in Moščanci.
Radgona: Petišovci Lipa : Turnišče Bakovci : Dobrovnik Veržej : Beltinka
VII.	kolo — 10/10-82
Beltinka : Hotiza Dobrovnik : Veržej Turnišče : Bakovci
Petišovci: Lipa črenšovci: Radgona Tišina: Tešanovci
Vlil, kolo — 17/10-82
Hotiza: Tešanovci
Radgona: Tišina Lipa : Črenšovci Bakovci : Petišovci
Veržej: Turnišče Beltinka : Dobrovnik
IX. kolo —24/10-82
Dobrovnik : Hotiza Turnišče : Beltinka Petišovci: Veržej črenšovci: Bakovci Tešanovci : Radgona Tišina : Lipa
X. kolo-31/10-82
Hotiza: Radgona Lipa : Tešanovci Bakovci : Tišina
Veržej : Črenšovci Beltinka : Petišovci Dobrovnik : Turnišče
XI. kolo - 7/11-82
Turnišče : Hotiza Petišovci: Dobrovnik Črenšovci: Beltinka Tišina : Veržej Tešanovci: Bakovci Radgona: Lipa
STRAN 19
26. AVGUSTA 1982
kronika
ra efkt bbi aa  »asa nan «  an«s ebbs sam
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
I S tovornjakom po zaročenko
KRVODAJALCI
Šestnajstega avgusta se je po Partizanski cesti v Lendavi peljal z osebnim avtomobilom Franjo Ratajec iz Vratešinca. Ko je pripeljal do zaznamovanega prehoda za pešce, je stopil nanj Ludvik Žerdin s svojim 13-letnim sinom. Oče se je pravočasno umaknil, otroka pa je Ratajec zadel tako močno, daje le-ta s hudimi poškodbami obležal. Dodati pa je treba, da je voznik osebnega avtomobila vozil prehitro. 16. 8. popoldan je prišlo do trčenja pri srečevanju. Voznik osebnega avtomobila Karel Keveš iz Črenšovec, je vozil proti Gornji Bistrici, nasproti pa mu je s traktorjem pripeljal Jože Špiclin iz G. Bistrice. Pri srečanju je traktorist, ki je imel priključen še vprežni voz, nenadoma zavil v levo. Vozili sta trčili, pri čemer se je Keveš laže poškodoval njegov sopotnik Jurij Har pa je iskal zdravniško pomoč. Škoda na vozilih znaša približno 80.000 din.
Istega dne okrog osmih zvečer, je med nevihto udarila strela v lopo kmeta Alojza Graha iz Bakovec. Požar, ki je izbruhnil, so pogasili gasilci iz Bakovec, M. Sobote ter okoliških vasi. Vseeno pa je zgorela lopa,
DARKO KUZMIČ
S kolesom po Jugoslaviji
strani. Ob trčenju sta bila oba voznika lažje ranjena, škoda pa znaša okrog 90 tisoč dinarjev. Sekelj je vozil pod vplivom alkohola, saj je alkotest dal pozitivne izide.
Iz Radenec proti Gornji Radgoni se je ob pol dveh zjutraj (18. 8.) z osebnim avtom peljal Gojmir Jež iz Radenec. Zaradi prehitre vožnje ga je zaneslo na desno bankino, nato v obcestni jarek, končal pa je v nasipu poljske ceste, obrnjen na streho. Jež je bil lažje ranjen, avtomobil pa je
Prometno-Ijubezenska pustolovščina Milana Oblaka se je takole končala v Gederovcih ... foto: J. Stolnik
od tega ’trenutka naprej vreden 7 starih milijonov manj.
18. avgusta ob 9.30 je prišlo do trčenja v Terbe-govcih._ Srečavala sta se Oskar Šmid iz Gornje Radgone (tovorni avtomobil) in Mirko Perša z Rožičkega vrha (osebni). Oba sta vozila po sredini vozišča, opazila sta se prepozno, zato sta trčila. Poškodb ni bilo, škode pa je za 160 tisočakov.
Dan za tem je gorelo gospodarsko poslopje Štefana
Kularja v Gornjih Petrov-cih. Zgorelo je okrog dva kubična metra desk, nekaj sena in slame, osebni avto, elektromotor in ena svinja. Gasilci so požar omejili, sicer bi se lahko razširil tudi na stanovanjsko hišo. Ugotovitve delavcev milice kažejo, da je vzrok požara igranje otrok z vžigalicami.
V petek, 20. avgusta, seje pripetila prometna nesreča na Tišini. Friderik Wolf iz Gornje Radgone je z osebnim avtom zavijal na prednostno cesto, a se ni prepri
čal, če je le-ta prosta. Zato je trčil z avtomobilom Jakoba Šantla s Petanjec, Poškodb ni bilo, voznika pa sta prikrajšana za približno 10 starih milijonov.
Istega dne zvečer se je zgodila dokaj nenavadna prometna nezgoda v Žiber-cih. 18-letni Slavko Zagorc iz Ljubljane in njegova mladoletna prijatelja G. L. in D. Z. so se namreč zmenili. da bodo na neosvetljeni del ceste odnesli 2 m dolgo in dokaj težko klop z avto-
MBH  OM
bušne postaje. To so tudi m storili in z varnega mesta I opazovali, kaj se bo zgodilo. Iz apaške smeri se je pripeljal z osebnim avtom Štojan  Peček iz Žiberc. Kljub zavi- B ranju in zavijanju v levo, je B z desnim blatnikom klop zadel, vozilo pa je zaneslo v  jarek. Nenavadna in nepri- B mema igra se je tako konča- B la kar srečno, saj je prišlo le do materialne škode.
Enaindvajseti avgust je bil nesrečen za _ Milana Oblaka iz Spodnje Ščavnice _ in njegovo zaročenko. 24- B letni Milan je okrog poldne- B va vzel tovorni avto s priklopnikom na parkirišču _ Avtoradgone. v katerem je •bilo 560 zabojev osvežilnega | Deita. Hrepenenje po zaročenki je bilo večje od zave-  sti. da nima vozniškega izpita, zato se je odpeljal v | Gederovce. kjer je v tovornjak povabil še svojo izvo-  Ijenko. Nato sta se odpeljala B proti M. Soboti. Kmalu pa B se je njuna motorizirana B sreča končala, saj je Milan zapeljal v 2.7 m globok jarek, kjer seje vozilo prevrnilo na bok. Lažje ranjena  sta se oba odpeljala z nekim drugim voznikom v soboško B bolnišnico. Na vozilu in tovoru je za 30 starih milijo- B nov škode, dokazali pa so tudi, da Milanovega duha ni B* grela le vroča ljubezen, pač pa tudi zaužiti alkoho1. “
Istega dne < poldan s*a v B Podgradu .rčila osebna avtomobila Sl. bodana Došna B iz Zagreba in Vincenca Mencingerja iz Šempetra. B Došen je želel zaviti na prednostno cesto, pri čemer B je.spregledal znak »STOP«. Lažje so bili poškodovani voznik Mencinger in tri Do.šnove sopotnice, škoda  pa je 100.000 dinarjev. _
Bojan PR B
POTROŠNIK M. SOBOTA — Franc Pavel (3), Marjeta Šarac (7), Marija Varga (1), Metka Jakšič (5), Nada Pintarič (6), Kristina Kranjec (8), Majda Pertoci (5), Cvetka Smodiš (9), Branko Vbroš (6), Ludvik Petrovič (9), Silva Belec (9), Jože Lutar (4), Mihaela Kolmanič (7), Zoltan Sapač (3), Franc Prosič (4), Anica Kuhar (1), Franc Vogrin (3), Magdalena Debelak (4), Kamica Kozic (4), Melita Šebjan (1)> Franc Kovač (5), Stanko Prelog (4), Anastazija Zavec(l), Marija Saver (1), Helena Jošar (2), Franc Lingart (4), Franc Kmetec (5), Ljubomir Pintar (5), Darko Frumen (2), Jožica Madjar (2), Marjana Flisar (2), Marija Buček (3), Franc Vitez (3).
BLISK M. SOBOTA — Franc Semenič (21), Janez/Hegeduš (8), Miran Melin (1), Branko Bokan (3), Slavko Štiblar (22), Karel Kolar (13), Franc Jerič (2), Milan Gerenčer (3), Jože Kučan (3), Drago Sukič (4), Ivan Hann (1), Martin Vogrin (69), Marjan Repič (5L Boris Šijanec (20), Roman Klement (4), Dezider Železen (3), Branko Šebjan (7).
MDA GORIČKO — Suzana Žunec (1), Miran Čepič (1), Andrej Horvat (1), Vili Šeruga (1), Martina Koritnik (2), Nives Jelušič (1)> Vitomir Erlah (1), Osman Alič (1), Mevludin Šiljkovič (1), Irena Režek (1), Franc Maksi (2), Milan Kalabar (1), Majda Podkoritnik (O; Štjepan Šarko (4), Vladimir Rajver (1), Viljem Trplan (1), Tone PikJ (1), Uroš Gregorin (2), Ivan Mikuž (1), Nedeljko Čelig (1), Marce1 Federl (1), Renato Korenčan (9), Emil Djinovc (5), Hajram Hodžič(o).
MURA M. SOBOTA — Jože Frumen (9), Branko Kamnočar (9J Stanko Majcen (3), Jože Hauko (4), Franc Bokan (14), Jože Tratnik (3), Marija Luk (6), Margita Kerčmar (8), Danica Vrdoljak (5), Marjan jakov (18), Nada Činč (6), Jelka Glažar (5), Miroslav Pivar (33)» Marija Frumen (7), Olga Gomboc (3), Katica Martinec (4), Cvetka Dimitrica (3), Danica Balažek (5), Gariela Bokan (5), Helena Topla* (4), Darinka Gjydrek (6), Anica Kuhar (3), Slavica Gostanj (3), M8 Kerčmar (5), Hermina Horvat (12), Jelka Horvat (13), Vera Kreft (oj Angela Antolin (6), Marija Kurbus (7), Elizabeta Flisar (15), Iren8 Žižek (6), Marija Gjergjek (6), Šarlota Ouček (11), Maijeta Kos (10), Danica Zemljič (15), Marjeta Flis (5), Feliks Muhič (48), Branko Recek (5), Ludvik Gomboši (8), Eva Kopač (7), Majda Peterka (D> Helena Žekš (3), Jože Turki (3), Štefan Šarkezi (4).
KRVODAJALCI OD DRUGOD - Franc Jelen (5), Jože LipaJ (10), Martin Šlebinger (3), Anton Gomboc (3), Jože Cvetko (8), J®Y Baligač (4), Franc Fartek (3), Dušan Korošak (9), vsi Agroservis M-Sobota; Borivoj Horvat (3), PTT M. Sobota; Dragica Vogrinčič (12)» Janez Golob (3), Boris Barač (8), vsi UNZ M. Sobota; Stanislav Kosa-lin (1), Pomurje M. Sobota; Jože Kardoš (4), M. Sobota, Stara ulica1’ Stanko Farkaš (16), Ljubljanska banka M. Sobota; Slavko Smidiš Franc Vlaj (20), Janez Karoli (14), Ludvik Fabriš (2). Abraham Ladi' slav (46), vsi Panonija M. Sobota; Stanko Zorjan (10), KIK Pomurka M. Sobota; Jurij Marinec (28), Pomurski tisk M. Sobota; Ignac Raščan (10), Sobota M. Sobota. VSEM KRVODAJALCEM: HVALA'
Elektrokovinske izdelke: elektromotorje, črpalkeiftsvetiN® lahko kupite 14% ceneje s prodajo deviz banki, V prodajalnah dobite predračun, pa osnovi katerega pročMt® ustrezno vsoto deviznih sredstev eni izmed poslovnih ep# Ljubljanske banke — Kreditne banke Maribor.
S potrdilom o prodaji deviz, plačate z dinarji 14% ceneje* prodajalni tovarne EMLv Polčanah in tovarni ElektrokoVŠ©*
ČEZ REKO DRINO V BOSNO
Dva dni pri brigadirjih bratske brigade je hitro minil. Saj sta bila ta dneva polna samih prijetnih dogodivščin, veselja in smeha. Kar prijetno je bilo delo na trasi, ko namesto hrupa avtomobilov poslušaš žvenket lopat in krampov. Pa tudi brhka dekleta, ki se jim ni prav nič prilegal grob kramp, so ti dajale moč in voljo, tako da je kramp nenehno pel svojo pesem.
Ta najin delovni dan je res hitro minil, naslednje jutro pa sva si pripravila kolesi za naslednjo turo. Effijetno spočita, posebno pa solidno okopana, saj sva čepela dobre pol ure pod tušem, sva počakala na vrnitev brigadirjev s trase. Skupaj smo opravili še kosilo, nato pa je prišel Čas slovesa.
Prav gotovo nam je bilo vsem težko, saj smo v tem času postali pravi prijatelji. Pozdravljanja nikakor ni bilo konec. Končno nama je le uspelo in kaj kmalu je tudi Beograd ostal za nama. Nekaj kilometrov izven Beograda sva srečala štoparja, ki ga bom na moji poti srečal še večkrat. Po lepi, prekrasni cesti so kilometri kar hiteli mimo naju. No, večkrat naju je imelo, da bi se ustavila, saj se je ob cesti kar rdečilo od breskev, paradižnika, pa tudi lubenic ni manjkalo. Toda pohlep naju ni premagal in tako sva požirala te čudovite stvari le z očmi. In ko sva se tako vozila, se je počasi spustil mrak. Seveda je bil to znak, da je treba misliti na večerjo in na spanje. V prvi vasi sva zavila v gostilno in kaj hitro so bili vroči in sočni čevapčiti na mizi, ker pa sva s takih krajev, kjer ga radi pijejo, sva tudi midva po dve ,,pivi gutnula”. Seveda se je med prijetnim počitkom in klepetanjem z gostilničarjem dodobra stemnilo.
Sredi vasi nisva mogla spati, zato sva sklenila, dan se odpeljeva na konec vasi. Ker je bila vas delno osvetljena, nisva prižigala luči, miličnikov pa tako skoraj nisva videla nikjer. Toda tokrat se nama sreča ni nasmehnila. Modra stoen-ka seje hitro postavila pred naju in oster glas je vprašal: ,,drugovi, gdje imate svetlo”? Hotel sem na hitro vse urediti in sem mu nekaj
odgovoril, toda na najino nesrečo sva naletela na izredno pedantnega in strogega čuvaja reda in miru. Po obvezni kontroli dokumentov (razen vozniških) nama je hladnokrvno izročil listke za 200 dinarjev. No, pa naj kdo reče, če denar ni pomemben. Cim sva mu plačala, je postal izredno prijazen, začel se je zanimati o najini poti, kje spiva itd. In ko_SYa^mu tako lepo vse pojasnila, se je med tem časom zbralo okrog nas kar precej ljudi. Ker pa je najin miličnik le uvidel, da nisva navadna kolesarja, se je ponudil, da nama preskrbi preno
čišče. Kar prijetno sem se počutil, ko nama je povedal, da naj voziva naprej, on pa bo za nama. Da nisva bila kar tako se je videlo iz te ga, da je prižgal modro luč. Seveda sva pri vaščanih zbudila veliko pozornost, kaj pa so si mislili, ne vem. Kaj mislite, kam naju je zapeljal? Ustavili smo se na velikem vaškem nogometnem igrišču. Povedal nama je, da sva tu na varnem, pa tudi on se bo večkrat ustavil in naju opazil. Kakšna čast ,sva si mislila. In tako smo si zaželeli lahko noč. Po dobro prespani noči sva zjutraj nadaljevala pot proti Bosni. Slabo uro sva potrebovala, da so se noge spet privadile na oster tempo. Kmalu se je tudi reka Drina pokazala izza grmovja. Imela sva srečo, kajti brod se je ravno pripravljal, da odrine na drugi breg. Hitro sva natovorila kolesi in čez nekaj minut smo se že zibali na deroči Drini. Enkratna je bila vožnja čez reko, pa tudi pogovor z domačini je bil izredno zanimiv. Prav njim gre zahvala, da sva na drugi breg prispela suha, saj sva na njihov voz naložila kolesi, naju na so prepeljali čez vodojia suho. V nasprotnem primeru pa bi do kolen gazila vodo, vsaj deset metrov, kamor zaradi nizke vode brod ni mogel. Prevozila še nekaj več kot 15 kilometrov in našla sva se na cilju. Mesto Bjedina, kjer so delali brigadirji iz Murske Sobote, naju je presenetilo. Zelo čisto in urejeno je bilo, ravno nasprotno tistemu, kar sva videla do zdaj.
Po zaužitem sladoledu, ki sva ga dobila od lepih prodajalk, naju je vodila pot do naselja MDA. Ze od daleč so bili vidni napisi in zastave in kaj kmalu sva se našla med brigadirji.
Prihodnjič: Na MDA v Srbiji
Za cenjeni obisk se priporočajo:
Metalka Ljubljana - Blagovnica Maribor, prodajno skladišče Ptuj, prodajno skladišče Maribor
DO LESNINA LJUBLJANA
TOZD »MIZARSTVO« LJUTOMER N. SUB. O.
PREŠERNOVA 31
RAZPISUJE
po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge:
1 tehnolog
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:.
— da ima višješolsko oziroma srednješolsko izobrazbo lesne smeri.
— da ima 4 leta delovnih izkušenj v stroki
Na razpolago dvosobno kadrovsko stanovanje.
3 KV mizarje
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo končano poklicno šolo lesne smeri, — da imajo eno leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na zgornji naslov z oznak »za komisijo za delovna razmerja«.
Rok v katerem se morajo kandidati prijaviti je 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.

VESTNIK, 26. AVGUSTA^
STRAN 20
Radijski in televizijski spored od 2 7. avgusta do 2. septembra
PETEK SOBOTO NEDELJO PONEDELJEK TOREK SREDO ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba. vmes reklamna sporočila. 16.00 — Dnevnik. 16.10 — Ob koncu tedna. ,17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 — Dnevnik. 16.10 — Prijetno soboto vam želimo. 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
11.00
Srečanje na
pomurskem valu. 12.00 — Spored v madžarskem jeziku. 13.00 — Doma in onkraj meja. 13.30 — V nedeljo popoldne. 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba. vmes reklamna sporočila. 16.00— Dnevnik. 16.10 — Spored slovenske . narodno—zabavne glasbe. 16.30 — Športna oddaja. 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna. 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba. vmes reklamna sporočila. 16.00 — Dnevnik. 16.10— Glasbena oddaja. 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub. 18.00 — Sotočje. 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba. vmes reklamna sporočila. 16.00 — Dnevnik. 16.10 — Nekaj minut z.... 16.30 Koncert na domačem valu. 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.30 — Zabavria glasba. vmes reklamna sporočila. 16.00— Dnevnik. 16.10 — Glasbena oddaja. 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura. 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
, 17-55 Poročila, 18.00 Te-a?j 81’ zabavno glasbe-io ?ddaja< 18.30 Obzornik, 45 Pot v prihodnost: 10 jjmeri izobraževanja, „ j. Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do 10 sš 19.30 TV dnevnik, ‘’•55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja,	20.00
šk5 e s Hill Streeta, ameri-Ka nadaljevanka,	20.50
mpagandna oddaja, 20.55 onJ16™6, 21.10 Španske XaVa^ Pilar Loren-
2? O5 Spremljajmo — »delujmo, 22.15 Nočni ki-film Jones, ameriški '“m, 23.55 Poročila.
zrna.
Oddajniki II. TV mreže:
"dnevnb Test’ ,7-40 TV 18 00 kTvV madžarščini. Plavit TV Sevnik, 18.15 I845ačla°k°Ška oddaJa> zabav« ^b^ čas, ljudje, 19 30 asbena oddaja, PortretW7dKnevnik’ 2000 2045 d bubina Mehte, Čas Hvr°Člla’ 20.50 blaš 2140 iv mentarna serija, Lukina^°Čni kino: )>Jovana film jugoslovanski Poeziič/?0 Struški večeri Rezije (do 23.50)
15.45 Poročila, 15.50 Kri-vokljun in žgolička, mladinski film, 16.40 Nogomet Olimpija: OFK Beograd, prenos (Za JRT I), v odmoru propagandna oddaja, 18.30 Znanstveno tehnični filmi: Atmosferska konvek-cija, 19.00 Naš kraj: Šmartno v Rožni dolini, 19.15 Zlata ptica: Jež in lisica, 19.20 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Zmeda v zraku, ameriški film, 21.35 Zrcalo tedna, 21.50 Človekova glasba: Obdobje posameznikov, 22.45 Poročila.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00— telefon 21-232
TV LJUBLJANA
9.20 POROČILA, 9.25 ŽIV ŽAV, otroška matineja, 10.15 B. Čopič A. Diklič: OSMA OFENZIVA, nadaljevanka TV Beograd in TV Sarajevo, 11.10 TV KAŽIPOT, 11.30 PO DOMAČE: Tržaški narodni ansambel, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA (do 13.05),	15.30
POROČILA, 15.35 SHOW
FANTASTICO, glasbena oddaja, PIERROT—MOJ
zabavno 16.25 PRIJA-
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
tv Zagreb
Oddajniki II. TV mreže:
16.45 Predstava z otroškega festivala Šibenik *82, 17.45 Kapelski kresovi, TV nadaljevanka, 18.55 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Vrnitev k Jazzu, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Koraljarji, feljton, 21.50 Športna sobota, 22.10 Svet okoli nas: Zadnja plemena Mindanaa, dok. serija, 23.00 Struški večeri poezije (do 23.30)
16.25 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD, 17.25 POROČILA, 17.30 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: Glas tišine, japonska do-
kumentarna serija.
OBZORNIK, MLADINSKI
18.30
18.45
STUDIO,
19.15 RISANKA, 19.20 CIK CAK, 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 35 mm-FILMSKA
DELAVNICA, 21.30
ZNAMENJU
V
50
j>čiIa	1800
18-15 piavi TV koledar, čas, Ijudie Tf,18 45 Glasba, nik, 20 od 2'2® TV dnev-8‘reeta 2r.Fantje s Hill Plesni or£ ?skl film, 21.00 ^21sfeRTV Saraje-G°st UrfJV dnevnik, 22.05 mič, 23 -ic ^k: Bojan Ada-C GPOMR^ro^da'
SPv košarki Kolumbija:
TV ZAGREB
TELJ, francoski film. 17.55 ŠPORTNA POROČILA, 18.10 625, 18.40 OPERA NARAVE — Indija — pot k morjih 1. del; dokumentarna serija LJ, 19.10 RISANKA, 19.20 CIK CAK, 19.23 TV IN RADIO NOCOJ, 19.25ZRNO DO ZRNA, * 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 \ PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 Vesna Ljubič: KLJUBOVALNA DELTA, nadaljevanka TV Sarajevo lj, 20.45 Človek BREZ MEJA-Trilogija o Bombayu —NEDELJA, dokumentarna serija, 21.2C ŠPORTNI PREGLED, 22.05 POROČILA,
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK
V
MADŽARŠČINI, 17.30 TV DNEVNIK, 17.45 PET PETELINČKOV, lutkovna serija, 18.00 OTROŠKA ODDAJA,	18.15
IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 18.45 PREMOR, 18.50 ŠPORTNA ODDAJA, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 ZNANOST, .	21.00
ZAGREBŠKA PANORAMA, 21.15 SREČANJA V STUDIU, zabavno glasbena oddaja, 22.10 STRUŠKI VEČERI POEZIJE (do 22.40)
TVZAGREB
ljubljanska banka
Sankt
15.40 Namesto top liste, 16.10 Poročila, 16.15 TV koledar, 16.25 Mali koncert, 16.40 Nogomet Olimpija: OFK Beograd, 18.30 Vozovnica v eno smer, dokumen- . tarna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Revolver, italijanski film, 21.30 TV dnevnik, 21.45 Za konec tedna — Obdonavska mesta: Donji Milanovac, 23.00 I
Poročila.
OPOMBA: SP v košarki Tekma za
Kolumbija:
19.00—21.00
3. mesto.
Oddajniki II. TV mreže: 16.45 NARODNA GLASBA, 17.15 IGRANI FILM, 18.55 RISANKE, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 KONCERT NA ZAGREBŠKIH GLASBENIH VEČERIH ’82, 20.45 POROČILA, 20.55 ALPSKA SAGA, avstrijska nadaljevanka, 22.30 IZ SPOREDA TV . . ., 23.00 STRUŠKI VEČERI POEZIJE (do 23.30)
Prvi program 17.40 Poročila,
17.45
Podvigi družine Petpeteiinč-kov, 18.00 Otroški vrtec, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Mladinski studio, 19.15 Risanka, 19:30 Dnevnik, 20.00 Lambetvok (drama), 21.20 Izbrani trenutek, 21.25 Paralele, 22.10 En avtor, en film, 22.25 Dnevnik
21.00—23.00 tekma za 1. mesto.
TVZAGREB
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
17.05 Poročila, 17.10 Mali pingvin, otroška serija, 17.25 Zlati slavček, posnetek otroške zabavne prireditve iz Skopja LJ, 18.30 Obzornik, 18.45 Mostovi—Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost LJ, 19.00 Knjiga, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Aktualno, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 R. Rolland: Jean Christophe, francoska nadaljevanka LJ, 21.40 V znamenju.
ODDAJNIKI H. TV MREŽE:
17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Naš dan, otroška oddaja, 18.15 Odprta knjiga, 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Borovška dolina, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Bahči-sarajska fontana, balet, 20.15 Makedonska ljudska glasbila, 20.40 Dokumenti, revolucije, dokumentarna serija, 21.25 Zagrebška panorama, 21.40 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel (do 22.00).
18.00 Poročila, 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška nadaljevanka LJ, 18.30 Obzornik, 18.45 Jesenska serenada, glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Tula, nigerijski film, 21.10 Miniature: Med tapiserijami in tapetami na Ptujskem gradu LJ, 21.25 V znamenju.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Padla z neba, otroška serija, 18.15 Splošna ljudska obramba, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Poklic — amater, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 L. Ristič: Maša v A-molu, posnetek gledališke predstave Bg 2 (do 22.20)
17.40 Poročila, 17.45 ZBIS — Pegam in Lambergar, 17.55 Zapisi za mlade: Makso Pirnik, 18.30 Obzornik, 18.45 Na sedmi stezi, športna oddaja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Pogovor med sosedi — Maribor—Gradec, oddaja avstrijske in slovenske TV, 20.45 Poletni koncert: Lignano international show, 22.05 V znamenju.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Jole, Jole, otroška oddaja, 18.15 Znanost, 18.45 Humor Vojvodine, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Obravnavana svetloba, oddaja o filmu (do 22.30)
TV ZAGREB
Prvi program
17.40 Poročila, 17.45 Naš dan, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Singali, 20.50 Carmen Jones (film), 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
17.40 Poročila. 17.45 Pala z oblakov, 18.15 TV koledar, 18.25 kronika občin Siska, 18.45 Družbene tekme, 19.15 Risanka, 19.30. Dnevnik, 20.00 Zabavna sreda, 21.30 Oddaja Tesne glasbe, 22.15 Dnevnik.
Prvi program
15.50 Poročila, 15.55 Nogomet: Sarajevo — Velež, 17.45 Jole. Jole, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Splita. 18.45 Humor Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični ma-gacin, 21.05 Kviz. 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
8.00 Jutranja poročila. 9.05 Šolska TV. 9.30 V kraljestvu Kubala Kana (film). 11.15 Makedonija. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Prebujajoča dežela. '4.45 Dežela gora. 15.30 Srečanje živali in človeka, '6.00 Eci. peci. pec. 16.25 Risanka J 6.30 Malt in Jenny- 16.55 Spanček Zaspan-ček. 17.00 Pan-oplikum. 17-30 Družinski magazin. '8.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v slini. 19.15 Primer za 'dva. 20.20 Avstrijski kviz. 21-20 Nočni studio.
Pfiugi program
15.00 Športno popoldne. v'30 Čas v sliki. 19.15 velike reke — zrcalo zgodo-^ne. 20.00 Znanost. 21.20 'mlilika v petek, in 10 pred d- 21.20 Mož z zahoda (film)
TV AVSTRIJA
Prvi program 12.00 Dnevnik,
12.15
^Madžarska
Rdoi^ $olska TV. 16 15 rc rn°s'd ?63O°C' Prome'na K^naža• Črni 111 beli. 7.205 din lz Zimbabva.
27 p£e iTeo^ ^muf^1745 \evnik '8.30 TV L arni ovhro,D.e'la' '9.25 Vrtnina ?,ck' ‘8ra- 20.55 8 30 DSna12'00 Kviz. Tv12 Szom^'P esi ^avaria ^dnev^h^ya. 22.05
Prvi program
8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 10.55 Nočni studio. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.30 Gozdarjeva hči (film). 16.00 Grizu — zmajček. 16.25 Risanka. 16.30 Flipper. 16.55 Span-ček Zaspanček. 17.00 Tedenski spored. 17.25 Dober večer v soboto. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.^15 Zabavni večer. 21.05 Šport. 21.25 Religija. 21.30 Matt Helm in roparji (film).
Kmetijska oddaja, 13.15 Filmski program za otroke, 15.50 Tretji program 16.25 Nežni kit — morilec, 17.15 Gvinejska glasba, 17.45 Tarzan in žena — leopard (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Upoma delta (dramska serija), 20.50 Dubrovniška karavana, 21.20 Športni pregled. 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Drugi program
14.00 do 18.00 Športno popoldne. 18.00 Filmske novice. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Čarobna piščal (ope-
Prvi program
10.00 Tiskovna ura. 14.20 Kottan preiskuje (film). 15.45 Toby in Tobias. 16.15 Nils Holgersson. 16.40 Hel-mi. 16.45 Klub seniorjev. 17.30 Avstrijska ljudska glasba. 18.00 Avstrija v sliki. 18,30 Čas v sliki. 19.15 Proti jugu. 20.55 Šport
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Zvezda je rojena (film). 11.55 Veselje z zabavo. 12.00 Opoldan-,ska redakcija. 14.00 Prebujajoča dežela. 14.45 Nova Kitajska. 15.30 Ljudska glasba Avstrije. 16.00 Eci. peci. pec. 15.25 Dobro glej. 16.30 Nekoč je bil - človek. 16.45 Risanka. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Ljudje ih živali. 17.30 Družinski magazin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 . Šport v ponedeljek. 20.05 Profesionalci (ser. film). 20.55 Večerni šport.
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Gozdarjeva hči (film), 10.55 Živalske' zgodbe, 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Prebujajoča dežela. 14.45 Nova Kitajska. 15.30 Avstrijska ljudska glasba, 16.00 Eci. peci. pec. 16.25 Oddaja z miško. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Nečak iz Amerike. 17.30 Družinski magazin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Ljudje, moči in mnenja. 20.00 Videoteka. 20.25 Razkrivanje terorizma (drama).
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 Opolnoči bomo streljali (film), 11.05 Risanka. 11.15 Ljudje, moči in mnenja, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Prebujajoča dežela, 14.45 Tom Sawyer. 16.00 Lutke. 16.30 Ostržek. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Policijska inšpekcija 1. 17.30 Družinski magazin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Skag (ser. film).
Drugi program
17.00 Dežela in ljudje,
17.30 Lunama baza Alfa 1, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Kultura v sredo. 20.00 Umetniška kolonija, 20.50
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
Drugi program
17.00 Vidiki. 17.30. Lunarna baza Alfa 1. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Deske, ki pomenijo svet. 20.05' Bam-busni socializem. 20.50, 10 pred 10. 21.20 Duh žensk (lilm).
Drugi program
17.00 Usmeritve. 17.30 Lunarna baza Alfa 1. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Alfred potuje. 20.03 Dallas. 20.50 10 pred 10. 21.20 Klub 2
VESTNIK
8.05 Za narodnosti. 8.45 Za otroke. 9.35 Bolnica na robu mesta. 10.20 Glasbeni film. 13 15 Za otroke. 14.40 Iz Bekescsabe. 16.05 Paganini. 17.05 Parabola. 17.35 Zabavna glasba. 18.30 TV , 'dnevnik. 19.00 Sigurna stava, angleški film. 20.35 En večer v varieteu Maxim, sestavljenka iz programa varieteja. 21.05 A. G6nc: Sandale. TV igra. 22.25 TV D.
7.25 Za otroke. 9.55 Ženski nogomet, prenos. 13.05 Poslovilno pismo, ameriška kriminalka. 14.35 Poje Ber-talan Hollay. 15.00 Priporočamo naše sporede. 15.30 Želeli ste. 17.00 Pričetek šolskega leta. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.05. Zakon brez carine, madžarski film za starejše od 14 let. 20.40 Slikar I. Boldizsar.
21.15 Poročila.
Vsak četrtek
VESTNIK
iV MADŽARSKA
Ni sporeda
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Zrno je zeleno (film), 11.00 Gospodarica Val lasa. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Gremo kavboj (film). 15.30 Srečanje živali in človeka. 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Dobro glej. 16.30 Pet prijateljev. 16.55 Spanček Ža-spanček, 17.00 TV kuhinja. 17.30 Družinski magazin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Skag (ser. film), 20.10 Pogovor med sosedi. 20.55 Večerni šport.
Drugi program
17.00 Popotovanje po Avstriji. 17.30 Lunama baza Alfa 1, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Cirkuške senzacije iz
10 pred 10, 21.20 Umetnine. L21.20Klub2.
Kitajske, 20.50 10 pred 10.
Dopisujte v
VESTNIK
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
15.30 Poročila. 15.35 Kratek film. 16.25 Recite. Strucova! 16.55 Slike iz Pave, odlomki iz tekmovanja izvajalcev narodnih pesmi. 17.25 Batik in poezija, spored podeželskega študia Szeged. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica na robu mesta. 7. del češke nadaljevanke,. 20.30 Naš-sodobnik Istvan Gali — železna doba. 21.30 TV dnevnik.
8.05 Za otroke. 8.30 TV reprize: Delta. Nadaljujte sestra. Niagara. 15.50 Dogodivščina Mihalya Soa. 16.50 Za naše spokojstvo: 17.25 Stara madžarska dijaška zdravnica iz leta 1777. 17.30 Ob prazniku SR Vietnama. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Operacija Himmler, poljski film. 20.20 Umetnina tedna. 20.25 Kako bi odločili vi? 21.25 TV dnevnik.
15.35 Poročila. 15.40 Kratek film. 16.10 Vse hočem vedeti. 16.10 Otroci v hiši. 9. del nemške nadaljevanke. I6.40T-V borza. J 6.50 Telešport. 17.15 Rane se celijo. reportaža. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Moge, 5. del nadaljevanke. 19.55 Panorama; svetovna politika, poročilo iz Bejruta, 20.55 Namenjam za gospodarstvo. 21.35 TV dnevnik.
19. avgusta 1982
STRAN 21
tedenski koledar
PETEK, 27. avgust — Monika
SOBOTA, 28. avgust —
Avguštin
NEDELJA, 29. avgust — Sabina
PONEDELJEK, 30. avgust — Feliks
TOREK, 31. avgust — Rajko
SREDA, 1. september — Egidij
ČETRTEK, 2. september — Doroteja
prodam
HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista, telefon do 14. ure: 21-339. M-3032
OTAVO PRODAM. Marija Ferenčič, Krog 154. M-3035
TOMOS AVTOMATIK 3 M, dobro ohranjen, prodam. Boris Vin-kovič, Naselje Prekmurske Brigade 2 ali dopoldne AMD M. Sobota. M-3037
BREJO KRAVO, po izbiri, lahko tudi vozno, prodam. Pečarovci 76. M-2934
KOSILNICO BCS, v dobrem stanju, prodam. Pavel Elbi, Lokavci 14, p. Spodnji Ivanjci pri Negovi. M-3038
ŽGANJE (sadjevec), prodam po 150 din liter. Ivanovci 39/A (pri cerkvi), p. Fokovci. M-3041 GRADBENO PARCELO Z VSO DOKUMENTACIJO za gradnjo hiše, s sadovnjakom in gozdom, v Križevcih v Prekmurju, prodam. Šebjanič, Stara 14. M-3044
MALE PUJSKE PRODAM. Vane-ča 17 (KIRBIŠEV BREG). M-3045 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 57. M-3046
PEUGEOT 304 KARAVAN, letnik 1971, prodam. Anton Vodan, Radenci 226/B. M-3049
RADIO GRUNDING (kasetofon) in plašč št. 46 iz umetnega krzna s kapo, dobro ohranjeno, prodam.
Naslov v upravi lista. M-3O5O SUHE HRASTOVE PLOHE PRODAM. Gerlinci 49, p. Cankova. M-3051
GARDEROBNO OMARO, omaro za čevlje, kavč, dv.a fotelja, preprogo in otroško pisalno mizo, prodam. Naselje Prekmurske brigade 7. M-3053
RENAULT 12 KARAVAN, UGODNO PRODAM. Plačilo je lahko delno tudi s čekom za gradbeni material. Klavniška 7, telefon 22-986. M-3054
WARTBURG KARAVAN, letnik 1979, prevoženih 39.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-3055 ZASTEKLENA OKNA, vrata in starinsko omaro, prodam. Grajska 14, Murska Sobota. M-3057 SEDEŽNO KOTNO GARNITURO, UGODNO PRODAM. Kala-zič, Staneta Rozmana 2 (Seating), telefon 22-101. M-3058
GOLF JGL, december 1980, prodam. Informacije: Šercerjevo naselje 26, ali telefon 22-107. M-3059 GRADBENO PARCELO z gradbeno dokumentacijo, prodam. Nada Franko, Krog 141. M-3060 MOPED 14 TLS, malo rabljen, prodam ali zamenjam za gradbeni material (lahko tudi ček). Pintarič, Martjanci 27. M-3061
LADO, registrirano do decembra 1982, prodam. Moravci 56/A, p.
Martjanci. M-MM
WARTBURG, dobro ohranjen, prevoženih 60.000 km, registrirano do 1. avgusta 1983, ugodno prodam. Velika Polana 23. M-3063 HIŠO (velikost 10 x 9 m), z 2100 kv. m zemljišča v bližini Gornje Radgone, zgrajeno do druge plošče, prodam ali zamenjam za vikend. Jože Kolmanič, Kočevarjeva 15, 62000 Maribor. M-0P
SLIVE Z DREVJA, večjo količino, prodam. Gergorec, Aškerčeva 2 ali ŠOPING M. SOBOTA. M^3065 MALE PUJSKE, PRODAM. Mur-ski Črnci 15. M-3066
ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elektrika) in bide prodam. Ivanka Lah, Hermanci 38, 62275 Miklavž pri Ormožu. In-280
TRAKTOR IMT 585 PRODAM. Miran Miklin, Badličan 3, 42306 Macinec pri Štrigovi, telefon 042-89-709. In-277
BUČNO OLJE IN PEČ NA TRDA GORIVA, skoraj novo, pro-
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 0M in 21 383, dopisništvo Gomja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112—25730-30—4—01176 - Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
dam. Naslov v upravi lista. M-3015
RABLJENA OKNA, starejša, ugodno prodam. Horvat, Mikloš Kuzmiča 29, Murska Sobota.
M-3016
ZASTAVO 101, karamboliraho, prodam po delih. Naslov v upravi lista. M-3018
OSEBNI AVTOMOBIL VW (hrošč), generalno obnovlien. prodam. Telefon (069) 73-137. M-3010
FIAT 132 GLS PRODAM. Stanko Sinic, Kupšinci 47, p. Murska Sobota. M-3022
PARCELO 925, primerno za vikend in nasad, z lepim razgledom na Mursko Soboto in okolico, v vasi Bodonci, prodam. Informacije vsako soboto in nedeljo'po 15. uri. Savo Miloševič, Štefana Kovača 17, Murska Sobota, M-3025 HIŠO z vrtom prodam. Ogled vsako sredo in četrtek. Simon Pamič, Pince marof 46. Le-257
MZ 125, registrirani 'in športno kolo z 10 prestavami prodam. Žekš, ar. Novaka 15, Murska Sobota. M-3028
MLADE PSE, večje pasme, prodam. Krajna 56, p. Tišina. M-3029 TELICO, visoko brejo, ugodno prodam. Pečarovci 33. M-3O3O MIZARSKI SKOBELJNI STROJ — kombinirani, širina 50 cm in rezkalni stroj, prodam. Drago Stefanovič, Mačkovci 37.
M—3031
POHIŠTVO ZA SPALNICO in trajnogorečo peč, ugodno prodam. Ogled v petek in soboto dopoldne. Arh. Novaka 19 — Slamar. M—3067
FIAT 124, vozen, tudi po delih, prodam. Radenski vrh 34. M—3068
POHIŠTVO ZA SPALNICO, odlično ohranjeno, prodam. Kianec, Selo 108. M-3069 PARCELO, primerno za vinograd in vikend, ob asfaltni cesti, voda na parceli, prodam. Naslov v upravi lista. M-3070
MOSKVIČ KARAVAN, star 15 mesecev, prodam. Telefon 73-205. M-3071
TRAVO s 60 arske parcele in okrogel les topole, prodam. Kupšinci 46. M-3072
POHIŠTVO SPALNICE, rabljeno, prodam. Trstenjakova 39, Murska Sobota. M—3073 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, prodam. Nemec, Cvetkova 14/blok, M. Sobota. M-3076
PRAŠIČA ZA ZAKOL, prodam. Predanovci 54. M-3077
POCINKANI CEVI, dolgi 6 m, premer 4,5 in 3,5 cm pletene steklenice (56 litrov) in žico za ograjo, 50 m, 1,20 m visoko prodam. Vrazova 17, Murska Sobota. M-3078
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Murski Petrovci 23. M-3079
DVE GRADBENI PARCELI in parcelo za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M-3079
ŠKODO 120 L, julij 1979, registrirana do julija 1983, odlično ohranjena, garažirana, prodam.
Janezu Peršu iz Šulinec, ki služi vojaški rok v Prestranku, ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo zdravih in srečnih dni tudi v prihodnje ter čim lepših trenutkov na odsluženju kadrovskega roka — mama, oče, sestri Marta in Majda, brat Franc in teta Helena z družinp iz M. Sobote.
DRAGI SESTRI in botrici MARTI HORVAT iz Turnišča in njenemu izvoljencu Jožetu, želi ob vstopu v zakon vse najlepše, lepih trenutkov v družinskem krogu, predvsem pa lepega medsebojnega razumevanja — sestra Marija z možem Deziderjem ter Daniel in Martina, ki pošiljata botrici poljubčke.
Bakan Cankarjeva ulica n. h., Beltinci, telefon 71-101. M-3082 RENAULT 4 TL, letnik 1976, registriran do aprila 1983, prodam za 80.000 din. Gomivnik, Lendavska 17/A, telefon dopoldne 21-750. M-3081
MALE PUJSKE, PRODAM. Gradišče 43, p. Tišina. M-3082 PARCELO ZA VIKEND (10 arov), na Vaneči, kavč in dva fotelja, prodam. Naslov' v upravi lista. M-3084
TRAJNOGOREČO PEČ, PRODAM. Jože Duh, Stara ulica 6, Murska Sobota. M-3085 DVOMANUALNE ORGLE Z 100 W LESLIE OJAČEVALCEM, pevsko ozvočenje SOLTON, 170 W, bas kitaro framos in prenosni barvni televizor, prodam. JLA H', Murska Sobota, telefon (069)23-126. M-3086
RENAULT 4, dobro ohranjen, prodam. Bakovci, Mladinska 54. M-3087
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, PRODAM. Fartek, Puconci 22/A, telefon 72-509. M-3088
FERGUSONOV PLUG, tesan les in suhe borove deske, prodam. Tivadar Gasparič, Selo. M-3089 ZASTAVO 101, letnik 77, 20.000 km, prodam. Ivana Regenta 8. M-3091
VISOKO BREJO KRAVO, ostrešje in puhahiik, prodam. Veščica 61 pri Murski Soboti. M-3092 ZASTAVO 128, PRODAM. Glavica, St. Rozmana 6, M. Sobota. M-3094
SPAČKA, PRODAM. Janez Kerin, Frana Kovačiča 20, Ljutomer. ln-290
MOTOR ELEKTRONIK 90, PRODAM. Razlagova 20, Ljutomer. In-288
MOPED 15 SLC, PRODAM. Vinka Megla 11, Ljutomer, telefon 81-327.ln-287
MOTOR JAWA 350, športno preurejeno, prevoženih'6.500 km, prodam. Cena ugodna. Robert Krajnc, Bučkovci 2/C, 69243 Bučkovci. In-286	.
OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 126 P, karambolirani, letnik 1982, prevoženih 5.000 km, naprodaj. Jože Tomašek, Gibina 53, p. Ljutomer. In-284
NOVO JADRNICO S 425 ELAN, PRODAM. Milan Semenič, Nade Rajh 24, p. Ljutomer. In-283 KOMPRESOR ZA LAKIRANJE s pištolo, enofazni, prodam. Cmager Srečko, Nunska graba 5, p.
Ljutomer. In-285	___
LES ZA OSTREŠJE, PRODAM.
Naslov v upravi lista. M-3096 ŠKODO 110 L PRODAM. Cena, 30 000 din. Telefon 23-851. M-3097 RENAULT 4 TLS, letnik 1979, karambolirani, prodam. Informacije po telefonu 23-650 po 15. uri: M-3100
DŽIP — terensko vozilo, prodam. Lendavska 59, Murska Sobota. M-3101
SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem francoske postelje, dobro ohranjeno, prodam. V. Vlahoviča 7. M-3102	, . .
GOZD (večja površina, mešan les), prodam. Križevci 150 v Prekmurju. M-3104
AMI 8, UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3105 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 30, skoraj nov, prodam. Dolnja Bistrica 37, p. Črenšovci. M-3107 ŽAGAN LES (,,štafline”), prodam. Mačkovci 47/A, telefon 77-156. M-3043
PUJSKE PRODAM. Kupšinci 69. M-3109
sobe
OPREMLJENO SOBO s sou--porabo kopalnice v Murski Soboti iščeta mlada učitelja. Horvat, Kidričeva 16, telefon 22-327. M-3012
SOBO s souporabo kopalnice ali garsonjero v Murski Soboti, iščeta zakonca. Naslov v upravi lista. M-3021
GARSONJERO ali sobo v Murski Soboti, s souporabo kuhinje, iščeta mlada zakonca z otrokom. Naslov v upravi lista. M-3033 PRAZNO SOBO s kuhinjo, išče zdomka s septembrom ali oktobrom. Plača vnaprej. Naslov v upravi lista. M-3036
DVA FANTA ali dekleti, sprejmem v opremljeno sobo. Arh. Novaka 11, Murska Sobota. M-3047
SOBO s kopalnico ali garsonjero v Murski Soboti, iščem. Ponudbe na upravo lista pod NUJNO. M-3098
OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice v Murski Soboti s 1. 9., išče profesorica slavistike. Telefon 061 783-005. M-3106 ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI ali bližnji okolici, iščeta fant in dekle. Ponudbe na upravo pod „DOBRA PLAČNIKA”.
In279
PROFESORICA STM, išče v Murski Soboti sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe sporočite v dopoldanskem času telefonu Gorenje-Muta 062-873-140 — Doler. M-3090
zaposlitve
POMOŽNEGA DELAVCA ZA KOVINSKO STROKO ZAPOSLIM. Geza Kranjec, mehanik, Martjanci. M-2856 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostilni, iščem. Stanovanje v hiši. Oraič, Zg. Kungota 6, telefon 062-68-613. M-2974
DEKLE, oziroma žensko, za delo v gostinski kuhinji, sprejmemo v
Po težki in dolgotrajni bolezni je 18. avgusta v 79. letu starosti za vedno utihnilo srce
Veroniki Smodiš
iz Bakovec
Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani ter internega in kirurškega oddelka Splošne bolnice v M. Soboti, ki so se borih za njeno življenje in ji lajšali bolečine.	*
Iskrena zahvala g. župniku za tolažilne besede slovesa in pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete in bakovskemu pihalnemu orkestru za odigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi predstavniku KS za poslovilne besede, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste nam kakorkoli izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili k poslednjemu domu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA '	’	v
Vsem, ki ste našo mamo, babico in prababico
Ljubo Novšak iz Murske Sobote
spremljali na zadnji poti, ji poklonili vence in šopke rož, prisrčna zahvala.
Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju kirurškega ženskeg oddelka soboške bolnišnice, čč. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpel žalostinke.
Žalujoči: družina Papič in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
23. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša predraga žena, mamica in omama
Terezija Volf
iz D. Slaveč
ta
Zelo težko je spoznanje, da te ni več med nami. N aš dom je prazen in poln žalosti bije/t . Le zakaj si nas morala tako hitro zapustiti? Čeprav se nikoli več ne vrneš k svoji druz bošživela v naših mislih in srcih do konca naših dni. Hvala vsem, ki ste jo ohraniliv 'eP spominu.
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Komaj Milenko si začel živet1, • morali smo že slovo od tebe vze
'	, ZAHVALA
Po prometni nesreči. 15. avgusta, nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi, komaj triletni i
Milenko Baranja
iz Zenkovec	tkih>
Zahvaljujemo se vsem sosedom in sorodnikom za vso pomoč v najtežjih trenUnOgO prijateljem, znancem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili k njegovemu m preranemu, poslednjemu domu, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli bi
Iskrena zahvala osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za njihov trud- vCjza ohranili mlado življenje, duhovniku za pogrebni obred in predstavniku KS Zenk° poslovilne besede.
Žalujoči: oče, mama, sestra Milena in ostalo sorodstvo
službo. Stanovanje urejeno. Gostilna Rajh, Bakovci. M-3034 DVA KVALIFICIRANA MIZARJA, SPREJMEM. OD po dogovoru. Naslov v upravi lista.
M-3064
razno
Obveščam javnost, da moja bivša žena Marija Mencinger, rojena Kozel in njeni starši niso upravičeni prodajati premičnin, ki niso njihova last. Morebitne kupce bom sodno preganjal.
Stefan Mencinger
M-3023
IZGUBLJENO!
SREBRNO ZAPESTNICO s črnimi ploščicami — filigransko delo, sem izgubila od avtobusne postaje v Murski Soboti do bloka v Ulici arh. Novaka 19. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi, ker mi je dragocen spomin. Marija Kuzmič, arh. Novaka 19, Murska Sobota. M-3026
POSTEN KMEČKI FANT želi spoznati kmečko dekle, staro od 30 do 40 let. Resne interesentke lahko dvignejo naslov na upravi lista. M-3048
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost izgubljene hranilne knjižice št. 2015-6, izdano
ZAHVALA
pri KZ Gornja Radgona, TZO Videm ob Ščavnici. Terezija Krajnc. Videm ob Ščavnici 18. M-
OP
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za vseh osem razredov in zaključnega spričevala za leto 1981/82, ki ga je izdala OS Grad. Cvetka Steši, D. Slaveči 127, p. Grad. M-3095
VOZNIKI! Opravljam optične nastavitve kolotekov vseh vrst osebnih avtomobilov. S pravilno nastavitvijo kolotekov (koles), boste preprečili enostransko obrabo gum in poskrbeli za varno vožnjo. Avtomehanik, Franc Makoter, A. Trstenjaka 17, Ljutomer. In-282
IZGUBLJENO!
V sredo, 18. avgusta je bila’morda pomotoma odnešena iz slačilnice zaprtega bazena v Moravcih ženska kvačkana jopica, rjave barve. Poštenega sedanjega lastnika jopice prosim, da mi jo vrne, ker je drag spomin. Jolanka Perkič, Gradišče 21, p. Tišina. M-3062
KMETOVALCI POZOR!
Izdelujem vse rezervne dele za izrovača krompirja, dvoredne, AGROMAT POLJSKI inkolesaza kombajne hagedorn za krompir-Ključavničarstvo, Jože Trstenjak, Gančani 119, telefon (069) 71-088.
M-3108
19$
STRAN 22
ZAHVALA
V 32. letu starosti je nenadoma prenehalo biti srce dobremu možu in očetu
Francu Recku
s Hotize 161
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti in grob zasuli s cvetjem. Posebna zahvala velja duhovnikom za 'ep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi, gasilcem, sodelavcem iz INA-Nafte in vsem govornikom za besede ob slovesu.
Globoko žalujoči: žena Anica in otroci: Renata, Andrej in Tomaž ter vse sorodstvo
Solza grenka ne bi bila, ko tebe dragi, zemlja ne bi krila. . .
V SPOMIN
14. avgusta seje izteklo letood žalostnega slovesa, ko nas je tiho in mirno za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Štefan Bertalanič
Vsem, ki se ga spominjate in ste ga ohranili v lepem spominu — prisrčna zahvala!
VSI TVOJI
ZAHVALA
V SPOMIN 
Mineva leto dni. odkar nas je zapustila naša žena, mama, babica in prababica
Adela Gjergjek
iz Vidonec
N ad vse boleča je resnica, da te hfveč med nami, Toda naše misli so vedno pri tebi in spomin na tebe ne bo nikoli zbledel.
Po dolgi bolezni nas je v komaj 56. letu starosti za vedno zapustil mož. sin in brat
Alojz Sobočan
iz Lipe
boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Štefanu 'cu za vsestransko pomoč, prijateljem, znancem in vsem, ki ste dragega pokojnika v ako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, nam izrekli p	sožalje ter mu poklonili vence in cvetje.
osebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, G D Lipa, gasilcem iz sosednjih vasi in tov. Bojnecu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!	•
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Vsem, ki sočustvujete z nami, iskrena hvala!
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Že leto dni te zemlja krije, v gomili lihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se,več ne prebudiš.
V SPOMIN
25. avgusta je minilo leto dni. polno žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi brat, svak in stric
Koloman Merklin
H^aj^^erjeti. da nisi več med nami. V naših srcih živiš in boš žive! do konca naših dni. ‘l vseni. ki se ga še spominjate, krasite njegov grob s cvetjem in prižigate sveče.
*ujoči: brat Ludvik z ženo Kristino, hčerkama Cvetko in Slavico ter ostalo sorodstvo
Ti draga žena in mama spiš v temni jamici, naše srce pa joče in trpi v žalosti. ..
V SPOMIN
28. avgusta minevata dve leti, polni žalosti, odkar nas jo zapustila draga žena. mama, stara mama, hčerka in sestra
Irena Benko
iz Gorice
Ostaia je ljubezen, kot nepozaben spomin na tebe. Z bolečino Prih^mo Poslednjemu grobu s cvetjem, prižigamo sveče m se zavedamo krute resnice, da te n . , nikoli več med nami, le tvoj lik ostane v naših srcih do konca našiht dn .
krena hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje m prižigate	J
preranem grobu, iskrena hvala!
Žalujoči: VSI TVOJI
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi
Ladislav Veren
^eči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo zdravnikom in '^se^u 'ntcr ® H	oddelka soboške bolnišnice za pomoč v zadnjih urah življenja• ml- H
nh ula vsem. ki ste sodelovali in kakorkoli pomagali pri pogrebni svecan°n scvedem. nam
Jegovizadnjipoti.olepšalinjegovoposlednjopotstophmi e.
pa izrekli sožalje.
V SPOMIN
30. avgusta minevajo tri leta; odkar nas je prerano in za vedno zapustila naša draga žena. mama, stara mama in sestra.
Irma Sadi
iz lipovec
L voj lik je še živ pred nami, tvoj glas š#Vedno odmeva, a tebe ni. Grob je nema priča, da si za vedno odšla od nas. Ne vrnejo te ne solze, ne cvetje in ne strta srca.
Vsem, ki seje še spominjate in ste jo ohranili v lepem spominu, iskrena zahvala!
Žalujoči: mož Rudi, hčerka Majda in sin Feri z družinama ter ostalo sorodstvo
Na svetu najdražje sva izgubila, tebe edini.sin ljubljeni.
s šaha si odnesel veselje in radost najino.
ZAHVALA
Po dolgotrajni, težki in neozdravljivi bolezni naju je v 25. letu starosti za vedno zapustil najin dragi sin
Marjan Svetec
študent medicine in izreden študent teologije iz Moravec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nama pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih dneh njegovega življenja. Zahvaljujeva se tudi zdravnikom soboške ambulante in patronažnim sestram, g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govornikoma ob odprtem grobu, sorodnikom, znancem, mladini in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence in šopke, nama pa iskreno izrekli sožalje.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Moravci, 12. 8. 1982
Neutolažljiva mama in oče
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni je v 68. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame in stare mame
Terez ije Husar
roj. Bencak iz Kroga
Ob tej boleči izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno družini Bencak. sosedom znancem, m vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Hvala delovnim kolektivom DO Agromerkur TOZD Močna krmila. Splošna bolnišnica in Vzgojnovarstvene organizacije M. Sobota. Posebna zahvala zdravnikom in osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Krog. I6. 8. 1982
VSI NJEGOVI
Žalujoči: mož Franc, sin Janez ter hčerki Marija in Helena z družinami
^•26. AVGUSTA 1982
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
LE ŠE NEKAJ DNI IN ... spet se bo začela šola. Brezskrbnih počitnic bo torej konec. Škoda, ali ne? No, tudi v šolskih klopeh je velikokrat prijetno in veselo; pa vzgajamo in izobražujemo se za življenje. Potemtakem pa le v šolo, saj so bile počitnice kar dolge! (J. G.)	Foto: A.A.
— Kmalu zatem, ko so na Bistricah ustanovili sekcijo Brodarskega društva Mura Krog, so stekle tudi priprave za izgradnjo čolnarne. Te dni so končali z deli in v soboto popoldne bodo nov objekt slovesno predali svojemu namenu. Skoraj vsa dela so Bistričanci opravili s prostovoljnimi delovnimi akcijami, pomoč pa so jim nudili tudi gozdno gospodarstvo, matično društvo iz Kroga in krajevna skupnost Bistrica. Vrednost čolnarne pa cenijo na okrog 150 tisoč dinarjev.
Otvoritev bodo povezali tudi s tradicionalnim spominskim spustom po reki Muri od Kroga do Bistrice za Dimekov memorial, ki se bo
člani planinskega društva iz Beltinec.
Brodarsko društvo Mura Krog pa bo v nedeljo organiziralo maratonski spust od
Gornje Raugonedo Kroga—  start bo ob 11.00, tekmovalce I pa pričakujejo na cilj okrog J 12.00.
Tekst in foto: J. G. 
LENDAVA
GRAD
Ko so se pred leti v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi odločali za asfaltiranje ,cest in poti, so menili, da bodo lastniki vinogradov prispevali svoj delež k tej pomembni akciji. Ceste so se uredile, ne vse, a danes kaže, daje solidarnost odpovedala, vsaj tistih, ki ne živijo v omenjeni krajevni skupnosti, a imajo na njenem območju svoje vinograde. To so med drugim tudi ugledni občani iz Polane. Če skromna ženica, ki ima svojo domačijo krito s slamo in tu živi, prispeva svoj skromni delež k temu, da bi
PARADA KMEČKIH ŠEG, OBIČAJEV IN NAVAD
Že tradicionalna prireditev je bila tokrat minulo nedeljo. Udeležilo se je je rekordno število udeležencev, več kot 1000 iz celotnega Pomurja, pa tudi ostalih bližnjih občin Ljutomer, Ormož in Ptuj. Parada je krenila izpred Avtoradgone po radgonskih ulicah, zaključila pa se je na stadionu pri sejmišču. Tudi to pot so številne skupine — sestavljali so jih v največji meri kmetje — prikazali pestrost in izvirnost starih, pa vendar še nepozabljenih običajev in opravil. Posebna komisija je podelila plakete, pokale in nagrade. Za I. mesto v skupini kmetov kooperantov TZO Spodnji Ivanjci, ostala mesta pa so pripadla skupinam iz Melov, Vučje vasi in Veržeja. Ker prireditev prerašča v sejem in občinske okvirje, bi veljalo kar v najkrajšem času vključiti kot zanimivo turistično manifestacijo v širši slovenski prostor. Na potezi sta zato republiška turistična zveza in republiška kulturna skupnost.
V. P.
LJUTOMER
Uspešna krvodajalska
akcija
Pretekli teden je v občini Ljutomer potekala krvodajalska akcija, ki jo je organiziral Zavod za transfuzijo iz Ljubljane. V tej akciji so bile zajete vse krajevne skupnosti občine Ljutomer razen KS Križevci in Veržej. Akcije se je udeležilo 828 krvodajalcev, kar je velik uspeh, saj je prišlo povprečno 250 ljudi na dan. Zavod za transfuzijo je tako zbral skoraj 300 litrov krvi, ki
bile boljše ceste, potem bi morali tudi drugi, ki so zaposleni in imajo vinograd zavoljo prestiža ali zabave. Tako namreč pravijo v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi. Sicer bo vsaka akcija odveč in sporna, saj je, kot vemo, večina lastnikov vinogradov izven omenjene krajevne skupnosti. Povrh vsega se menda izsiljuje, želi se nekaj drugega kot je bilo dogovorjeno podpisano in sprejeto. Kam vse to vodi? Ali je solidarnost tudi v tem primeru odpovedala?
Jani D.
je še posebej v letnih mesecih primanjkuje.
Sicer pa je podobna akcija v občini Ljutomer že bila, organizirala pa jo je skupščina RK Ljutomer in sicer za potrebe bolnice v Murski Soboti. V tej akciji so bili zajeti krvodajalci iz KS Križevci in Veržej. Na tem območju bodo v letošnjem letu organizirali verjetno še dve zbiralni akciji.
D. L.
OB VEČJIH POŽARIH SO MEJE ZA GASILCE ODPRTE
Gasilci iz soboške občine in okraja.Jenersdorf iz Avstrije prav tesno sodelujejo že štirinajst let in to vsestransko in temeljito. Vrsto srečanj in preizkušenj usposobljenosti imajo za sabo, imajo pa tudi poseben alarmni plan, zato ob požarih na naši ali avstrijski strani pa mejnih prehodih nimajo nobenih problemov.
Ena od preizkušenj usposobljenosti je bila minulo nedeljo pri Gradu na Goričkem. Udeležba je bila izredno dobra, saj je na vaji sodelovalo 30 društev iz soboške občine in 17 iz Avstrije, za dobro organizacijo pa je ob lepem vremenu vzorno poskrbelo domače gasilsko društvo v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo.
Srečanje se je, kot običajno. začelo s slavnostno povorko in uvodnim programom, potem pa smo videli kaj
OCENJEVANJE MESNIH IZDELKOV
V okviru strokovnega programa letošnjega 20. jubilejnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je bilo tudi ocenjevanje mesnih izdelkov organizacij slovenske predelovalne industrije. Posebne strokovne komisije sestavljene iz strokovnjakov ljubljanske biotehniške fakultete, republiškega tržnega inšpektor-
NOVI GASILSKI'DOM V SKAKOVCIH - Krajani Skakovec gradijo novi gasilski dom, ki bo v teh dneh pod streho. Pri gradnji sodelujejo krajani s prostovoljnim delom, medtem ko gradbena strokovna dela opravlja gradbeno podjetje Temelj Cankova. Novi gasilski dom bo za kraj velika pridobitev, saj bodo poleg društvenih prostorov imeli na razpolago tudi dvorano za kulturne in druge prireditve.
Foto: F. M.
pomeni gasilcem čas. Priznati je treba, da so naši in avstrijski gasilci izredno izurjeni in spretni. To se je pokazalo tudi pri točkovanju. Jurij je v A skupini osvojil prvo mesto, Ropoča drugo in Sebeborci tretje. V B skupini je največ točk dobil Krog, drugo mesto je osvojila Murska Sobota, tretje pa Sebeborci.
Toliko o naših, zdaj pa še
ja, odbora za mesno industrijo pri živinorejski poslovni skupnosti Slovenije, Jugoinspekta in nekaterih vodilnih slovenskih mesno-predelovalnih industrij, je ocenilo 114 vzorcev iz 13 organizacij združenega dela.
Za kakovost so podelili 18 zlatih, 24 srebrnih in 21
na kratko o avstrijskih tekmovalcih. V A skupini je osvojil prvo mesto Bonisdorf. drugo Welten. tretje pa Konigsdorf. Pa še okraj Burge-land: Prvo mesto St. Georgeu. drugo Pinkatelo in tretje Gušsinc.
Izredno se je v tridelnem napadu potrudilo gasilsko društvo. Jurij, saj so merilci
bronastih medalj. Med dobitniki najvišjih odličij so tudi mesni izdelki iz Pomurja, in sicer turist klobasa, radenska klobasa in prleška tunka radgonskih Mesoizdelkov ter pivska krogla, prekmurska klobasa, pleskavica in gril zrezek Mesne industrije iz Murske Sobote. Vse skupaj za ABC POMURKO 4 zlate,
• 49. pritisnili na gumbe že p'1 sekundi.	. &
Že dolgo sodelujejo >n bodo sodelovali, pa ne na vajah in prireditvah. ' pak tudi pri gašenju in elementarnih nesrečah. treba, posredovati, so prehodi za gasilce z 0 strani odprli.
Janko Stol”^
2 srebrni in 4 bronaste
Ije, za Mesoizdelke pa
1 srebrna in 3 bronaste Ije. Najuspešnejša pa J MIP TOZD ZivinoFV t0 Nova Gorica s 7 zlati srebrnimi in 4 bron
odličji.
STRAN 24
industrija F ~| industrija stavbnega pohištva inles stavbnega pohištva ribnica l—l ribnica
Vse delovne organizacije se trudijo, da bi s svojimi izdelki pridobili zaupanje kupcev. Kajti to je ključ za uspeh doma in v tujini, za boljše delovne rezultate in splošno zadovoljstvo vseh, k: so vpeti v proces proizvodnje ir porabe. Med proizvajalci stavbnega pohištva sije pridobil, s svojimi okni in vrati ter oko-vjem za stavbno pohištvo zaupanje številnih kupcev INLES — industrija stavbnega pohištva Ribnica. Posebno še, ko so se na tržišču pojavila kot prva jugoslovanska toplotna in zvočno izolacijska okna z vakumsko impregnacijo lesa IN LESOVA okna KOM BIVAK. Prednosti, kijih imajo ta okna so številne.
KOMBIVAK okna imajo izredne izolacijske lastnosti in odlične lastnosti zrakotesnosti -in vodotesnosti. Novo izvedbo tesnilne ravnine smo zato prijavili tudi Zavodu za patent, kar samo dokazuje odlično tesnenje. INLES pa je tudi pobudnik za to, da dobe okna KOMBIVAK status toplotno izolacijskih elementov. Predlog smo že oddali republiškemu komiteju za energetiko. Dejstvo namreč je, da so okna in vrata najbolj kritičen izolacijski element fasade oziroma zgradbe. kjer izgubljamo v povprečju 30 do 40 odstotkov toplotne energije glede na celotno zgradbo. Raziskave in izračuni pa so Pokazali, da v slovenskih raz-nterah pri upoštevanju minimalno predpisanih zahtev od-Pade pri vseh izgubah zgradbe na okna pri individualnih enonadstropnih hišah 47 odstotkov toplotnih izgub, pri stanovanjskih blokih s 4 nadstropji pa kar ”1 odstotkov toplotnih izgub. Možnosti za izboljšanje toplotne 12P'acijskih lastnosti fasade, P, n. seveda so in te smo skušali, vod N°vi IN LESOV proiz-okf program KOMBIVAK n predstavljajo okna v po-? n? novi konstrukcijski izvedbi originalnimi tehničnimi rešit-‘lrn'. ki so rezultat večletne < zvojno-inovacijske- obdelave. । 0 P;l ima za rezultat dobre gnesti KOMBIVAK oken, diod tudi trditev. da je
BIVAK okno, v obeh iz-si4-r : s trojno 'n dvojno za- ekhtvijo, učinkovit izolacijski element fasade.
zaščitno sredstvo pod pritiskom prodre v globino, medtem ko je pri ostalih načinih zaščite sredstvo nanešeno le površinsko. Globinska zaščita daje lesu večjo obstojnost in trajnost, pa tudi cenejše vzdrževanje. Pri- nas uporabljamo zaščitno sredstvo
za kakršno koli barvo.
Pri zgradnji stanovanj je često omenjena fleksibilnost gradnje. Tudi pri oknih lahko govorimo o tem. posebno pri KOMBIVAK oknih, ki omogočajo namestitev različnih senčil — polken ali medstekelnih žaluzij ali rolet. Če
sadovac. ki ga proizvaja Belinka po licenci Sadolina. Zaščitno sredstvo, omogoča tudi lepše premaze. Vsa naša okna so v prodaji v naravni barvi lesa, vsak kupec pa se lahko odloči za barvo oken. Vakumska impregnacija namreč odlična podlaga
kupec ne kupi tega hkrati z oknom, lahko polkna ali žaluzije dokupi in namesti kasneje. Lahko pa se pdloči tudi za to, da najprej nabavi dvojno okno KOMBIVAK nato pa vgradi vanj še izolacijsko steklo m dobi stem kombinirano izvedbo okna
POSEBNA ZAŠČITNA LESA
Poleg dobre toplotne in zvočne izolacije pa velja pri KOMBIVAK oknih omeniti posebej vakumsko impregnacijo lesa KOMBIVAK okno je prvo okno pri nas, ki dosega srednje evropske in ostre skandinavske zahteve po trajnejši zaščiti lesa.
Zaščita lesa je lahko različna, v 'N LESU dosežemo globinsko zaščito lesa s posebno napravo, . uvoženo iz Skandinavije, ki omogoča, da prodro zaščitna sredstva 5 do 10 milimetrov globoko v les. Pri navadnem Premazu se to ne zgodi, tu pa
KOMBIVAK 3. S to fleksibilnostjo pri zasteklitvi in senčilih je kupcu omogočeno, da pride postopno do odličnega toplotno izolacijskega elementa.
Ima pa KOMBIVAK še nekatere pomembne lastnosti, ki so rezultat uspehov razvojno-teh-nične službe INLES-a. Te namreč uspehi, ki jih je dosegla niso uspavali. V razvojno-teh-nični službi snujejo naprej, za cilj pa so si postavili: zadovoljiti individualnega kupca in izboljšati kvaliteto izdelkov do maksimuma. Sočasno z okni INOVAK in KOMBIVAK smo razvili tudi določene sestavne dele za ta okna in sicer tesnila, zasteklitve, trak in dele okovja v sodelovanju z Drvoplastom iz Buzeta. Savo Protektor Ljubljana in Kovinoplastiko iz Loža. Nova rešitev tesnila in okovja omogoča naknadno regulacijo tesrienja. Vsako okno se po vgraditvi nekoliko povesi in zvije, pri KOMBIVAK oknih pa lahko tesnenje vsak sam regulira brez posebnih težav.
ZLEPLJEN LES
Pri KOM BIVAK oknih je zanimivo tudi to, daje leseni del okna izdelan iz lameliranih alt zlepljenih delov lesa zaradi boljše stabilnosti. To ima za rezultat tudi boljše tesnenje in lepše zunanje površine. Zdaj, ko je uvoz omejen, so v IN LES zabeležili še eno od delovnih zmag. Razvili so visoko frekvenčno prešo za lepljenje lesa okenskih in podobnih elementov in s tem prišli do domačega izdelka, kije nadomestil drage uvožene naprave.
V INLES TOZD JAVOR Ju-Šiči so izdelali že nekaj visokofrekvenčnih stiskalnic za prešanje lesa in dosegli na ta način lep prihranek. Te naprave odpirajo možnost nadaljnje širitve lame-liranja lesa, ki se že kaže.
Tehnologijo lameliranja razvija IN LES še naprej, prišel pa je do pol in finalno lameliranih izdelkov. ki so zanimivi tudi za tuja tržišča. Tako mizne in delovne lamelirane plošče. Teje IN LES že izvozil na Švedsko inv zahodno Evropo. Za izvoz so zanimiva vse bolj tudi stilna, masivna podeželska vrata, ki jih delajo pri IN LES-u.
Uveljavljanje novih izdelkov so začrtali v INLES-u tudi v razvojne programe in sicer vhodnih vrat in oken, kjer so predvidene nove vrste odpiranja. V razvojno tehnični službi se ukvarjajo s specialnimi stekli in izolacijskimi materiali, ki naj bi prispevali še k izboljšanju toplotne in zvočne izolacije.
Bistvena pridobitev Inlesa v tej energetski krizi pa je nova kotlovnica. To je kotlovnica, ki golta lesene odpadke zlasti lubje, ki ostane pri lupljenju hlodovine. To je donedavna predstavljalo ekološki problem, zdaj pa nadomešča dragoceni uvoženi mazut. S kurjenjem lubja in le-
Inlesova kakovostna KOMBIVAK okna.
kombivak
šenih odpadkov, smo občutno zmanjšali porabo mazuta.
"Zaključek po vsem rečenem ni težak: INLES, ki naredi letno 230.000 kom oken, vsega stavbnega pohištva pa okrog pol milijona kosov, sodi med, naše največje proizvajalce stavbnega pohištva. Med proizvajalce, ki so si znali pridobiti zaupanje kupcev s kvaliteto izdelkov (in kon-
kurenčnimi cenami, če upoštevamo trajnost in stopnjo izboljšane toplotne izolacije). Kajti kupci lahko z dobro izbranimi okni oziroma v vgraditvijo takšnih oken, ki jim zagotavlja prihranek pri izgubi toplote in vzdrževanju, marsikaj pridobe. Znano je namreč, daje moč prav pri oknih — pri dobro izoliranih in tesnjenih oknih, prihraniti znaten del toplote.
industrija stavbnega pohištva
61310 Ribnica Partizanska 3 Jugoslavija
telefon: direktor (061)861-050 h.'c. (061)861-411
telegram: Inles Ribnica
telex: 31262 yu inles
Odlična toplotna izolacija
Trojna zasteklitev: k 1,8—1,86 W/mK
Dvojna zasteklitev: k 2.2 W0MK odlična vodotestnost odlična zrakotestnost a 0,1 m/hm
odlična zvočna izolacija 31,5 — 34,0 dB vakuumsko impregniran in lameliran les Stabilnost in trajnost
enostavna in funkcionalna uporaba možnost vgradnje vseh vrst senčil sodobna zasnova
^£26. AVGUSTA 1982
STRAN 25
gorenjem^
A
Tovarna elektronike, elektromehanske, anten in kablov,n. sol.o
69250 GORNJA RADGONA, Partizanska 3
IS
s
NOVO iZ
GORENJEELRADA
Skupinska antenska


Dobri dve leti je minilo, odkar je skupina inženirjev in tehnikov iz elektronskega razvoja Gorenje Elrada pričela z razvojem nove skupne antenske naprave. Ta korak je bil nujno potreben iz več vidikov. Dosedanja naprava je zastarela iz tehničnega in komercialnega vidika, delež prodaje napram konkurenci je padal, izvoz ni bil mogoč zaradi tehničnih karakteristik, ki niso odgovarjale zahtevam zapadnega trga, projektiranja sodobnih sistemov CATV (kabelske televizije) in SAN (skupnih antenskih naprav) z obstoječo napravo niso bila mogoča.
Skupno antensko napravo sestavljajo antenski sistem, ojačevalni in razdelilni sistem. V kolikor želimo sprejem tudi na sosednje zgradbe, sledi ponovni ojačevalni sistem z razdelilnim sistemom. Osnova oja-čevalnemu sistemu je omarica OM z usmernikom, ojačevalni in pre-tvorniški moduli pa so dodani na osnovi izdelanega projekta po danih krajevnih sprejemnih pogojih in po številu priključnih mest.
Z osnovnim ojačevalno pretvorniškim sistemom je'možno napajati do 300 TV in RA sprejemnikov z uporabo dodatnih širokopasovnih linijskih ojačevalnikov OL pa je možno število priključnih mest poljubno razširiti. Vsi aktivni elementi ojačevalnega sistema so realizirani v . najsodobnejši polvodniški tehniki in s pomočjo VFhibridnih integriranih vezij.
Paralelno z razvojem ojačevalnega sistema je pa potekal razvoj novih pasivnih elementov razdelilnega sistema Ti elementi se uporabljajo za delitev in odvzem signala do potrošnikov. Ker se množica teh elementov koristi tudi v hišnih instalacijah za razvod TV in RA signalov pri CATV sistemih, smo te elemente do sedaj, isključno uvažali. Novi pasivni elementi omogočajo napajanje večjega števila TV in RA spre-
naprava
SAN MULTI


jemnikov ter zagotavljajo kvalitetnejši sprejem vseh programov. Tehnične prednosti nove SAN naprave pred dosedanjo so razen omenjenih še v naslednjem:
—	združevanje posameznih kanalov izojačevalnikov in pretvornikov je izvedeno s pomočjo »U« kratkostičnikov, vsled česar odpade panel povezave, sistem je možno poljubno dograjevati,
—	ojačevalniki in pretvorniki imajo večje ojačave signala (60 dB) tipično
—	vsled uporabe najsodobnejših elementov je poraba električne energije praktično polovična glede na dosedanji sistem,
—	v ojačevalnikih in pretvornikih so vgrajene ročne ali avtomatske regulacije ojačanja v območju do 30 dB, zaradi česar je možno sistem optimalno prilagoditi potrošniškim vejam,
—	napajanje ojačevalnih in pretvorniških modulov je izvedeno preko miniaturnih vtičnic s spojnimi vtiči, ki omogočajo enostavno in hitro kontrolo porabe posameznih elementov,
—	napajalna enota s stabilizirano enosmerno napetostjo 12V zadošča za napajanje vseh vgrajenih elementov v napravi,
—	mnogo manjše število prepovedanih kombinacij pri pretvorbah kanalov
— linijski ojačevalnik s korekcijo frekvenčnega poteka je možno pritrditi v obstoječo omarico.
ANT ' ANT
I PM □
i zol i rka
industrija izolacijskih materialov
LJUBLJANA, Ob železnici 18
TAMAR PLOŠČE
TAMAR hlevske plošče z utori so idealna podlaga za stojišča v govejih in konjskih hlevih. So tople in prijetne za stanje, ne drsijo. Imajo zelo majhno obrabo, so praktično nezlomljive, so bakteriolško
TEHNIČNI PODATKI
— material
— debelina
— teža
— zgornja površina
—	spodnja stran
— dimenzije
—	standardne dimenzije
—	ostale dimenzije
TAMAR — hleyske plošče z utori so odlične za nove hleve in rešitev problemov v starih hlevih.
4 — odtočni kanal
5 — vijak
6 — podložka
7 — zglajena betonska plošča
varne, vodonepropustne, fiziološko neoporečne.
So enostavne za polaganje in lahke za čiščenje.
gumijev granulat — poliuretan
ca. 18 mm
ca. 20 kg/m2
zaščitena z zeleno barvo
utori
max. dimenz. 3600 mm x 1750 mm
1200 mm x 1750 mm
1200 mm x 1650 mm
po naročilu
- TOZD LJUBLJANA, n. sub. o., Ob železnici 18 — tel. (061) 443-096,442-402
— TOZD JESENICE, n. sub. o., Jesenice — tel. (064) 81-960
- TOZD NOVOLIT, n. sub. o., Nova vas 11 /a - tel. (061) 798-008, 798-011
- TOZD TEOTUM, n. sub. o., Pod ježami 5 Lj. — tel. (061) 311 -151,320-859
- DSSS LJUBLJANA, Ob železnici 18 - tel. (061) 443-096
f*
PROIZVODNI
Proizvodi za hidroizolacije:
—	bitumenske strešne lepenke
—	pergamin
—	izoval-hidroizolacijski trakovi
—	izotekt-bitumenski varilni trakovi
— bitumenska šindra
—	ibitol-bitumenske raztopine
—	bitumenska masa ža temelje
—	bitumenska masa za strehe BP
—	bitumenski kit
—	izoplast trakovi
— alpena trakovi
— alumizol
Proizvodi za termo-akustič-no izolacijo:
•	— styropor
—	izorrtat plošče
—	izodekor plošče
—	kombi 'plošče
—	novolit plošče
—	styropor palete
PROGRAM
—	izoloiz — stisljive plošče
—	izoloiz — talne izolacijske preproge
—	izoloiz — stropne plošče
—	izoltiz — talne izolacijske plošče
—	styropor embalaža
—	izorol omarice
—	fenoterm — mineralna volna
—	fenoterm plošče
—	žlebaki iz mineralne volne
—	izokorj^ masa
—	tamar plošče
Proizvodi za cestogradnjo:
—	bitumenske emulzije
— rezani bitumen
—	bitumenske mase na fuge
Proizvodi za avtoindustrijo:
—	alukor N-notranji antikorozijski premaz
—	alukor Z-zunanji antikorozij premaz
—	avtobitol — cenovni prem — alukor pasta — pasta , — avtoobloga S — sendvič P
—	Avtoobloga I — enostavn plošča
—	avtofon — protihrupna obloga
Proizvodi za elektroiz°laC
je:
—	abitumenske mase za e e industrijo
Izvajanje toplotne izolac fasad oo sistemu:
—	jubizol — s styropor
-	kombifas - s kombi pi°^j.
Izvajanje hidro in termoiz0 skih montažnih del
STRAN 26
1
______
VESTNIK, 26. avgu^^
Dr. Vaskrsije Janjič
INEP — Zemun
□ porast, porabe v svetu
B porast porabe v Jugoslaviji
INŠTITUT ZA UPORABO JEDRSKE ENERGIJE V KMETIJSTVU, GOZDARSTVU IN VETERINARSTVU
Edinstveni biološki uravnalec rasti, razvoja, rodnosti in razmnoževanja kulturnih rastlin
Uporaba Agrostemina prek semena ali listja Postaja vedno bolj znana in cenjena v rastlinski Proizvodnji. Precej kmetov in kmetijskih strokovnjakov pri nas in v svetu meni, da je uporaba ^"regulatorja agrostemina sestavni del agrotehnike pri številnih poljščinah.
Osnovni vzrok za priporočanje in širjenje ^grostemina je ekonomskega značaja, zelo cr)etnopa jih je še več: na primer agrotehnični, ustveni, estetski... Vse dosedanje izkušnje z fihtsteminom so pokazale najboljši vpliv na razvoj, razmnoževanje in rodnost kultur-ni" rastlin. Seveda uspehi niso vedno enaki, saj odvisni od številnih dejavnikov, ki delujejo med rastjo. Tako pa je bolj ali manj z vsemi agrotehničnimi ukrepi.
Skupaj z neposrednim pospeševalnim učin-kotn Agrostemina in čim boljšim izkoriščanjem °bstoječih agrotehničnih ukrepov ter naravnih Pogojev tretirane rastline dajejo najvišje mo-SOce pridelke v danih pogojih, pa tudi pridelki 50 M kakovostni.
Pri žitih znaša izboljšanje I0 %, neredko pa tud! dol 5 %.
Pri industrijskihrasllinah.kijihodkupujemo ln plačujemo po vsebnosti uporabnih snovi — ^»ice. oljne repice, soja, sladkorna pesa, “’bak. hmelj, ipd. — je učinek Agrostemina kar v°jen. Večji so namreč pridelki, podobno kot Pr> žitih, hkrati pa tudi količina olja, sladkorja, grenčic itn. (+ 150 do 2001 olja. + 500 do 750 8'ha sladkorja in drugo).
Pri vrtninah, sadju, grozdju pa se omenjenim učinkom pridružuje še izredno lep videz plodov ~~ privlačna, izrazita barva, debelost in drugo. Č^eda pa tudi tu ne smemo zanemariti več kot o k večjega pridelka in boljše kakovosti plo-
Bioregulatorji so snovi, ki so dosedaj znanstveno najmanj raziskane. Vendar pa življenjski pogoji in nova odkritja zahtevajo od znanosti, vedno nova odkritja — da bi tako nadomestili vedno manjše količine energije ter spet izpostavili zmoteno naravno ravnotežje.
Agrostemin je zanimiv in pomemben proizvod. Ugodni učinki, potrjeni v poskusih in v praksi, so znanosti omogočili, da so njene ugotovitve bolj trdne.
Tridesetletna opazovanja in raziskave so potrdile, da agrostemin deluje na najpomembnejša dogajanja v rastlinskem organizmu. Eden izmed primarnih učinkov Agrostemina je vsekakor vpliv na vsebnost klorofila v rastlinah, kar so potrdili z opazovanji in raziskavami.
Potrjenje tudi učinek agrostemina na gibanje fosforja v rastlini, karje tudi zelo pomembno.
Poskusi so potrdili, da Agrostemin vpliva na količino in kakovost pridelkov z rastlin, treti-ranih z agrosteminom. Ti podatki so predvsem pri aminokislinah prav izjemni. Upoštevajoč živo delo, agrotehnične ukrepe in naravne pogoje kot najpomembnejše dejavnike pri pridelavi hrane ne moremo več mimo Agrostemina kot enega izmed potrebnih agrotehničnih ukrepov.
To lahko pojasnimo z naslednjo primerjavo:
•	Za prirejo kilograma mesa je potrebno 3 do 4 kg rastlinskih koncentratov ali 15 do 20 kg voluminozne krme.
•	S 100 grami agrostemina povečamo prirejo, ki jo je moč meriti s stotinami kilogramov, pa tudi s tonami!
Zato je Agrostemin v želji po hitrejši in večji prireji mesa nepogrešljiv.
Svetisiav Gavrilov, kmet. Despotovo
Že 30 let kmetujem na 12 jutrih zemlje. Zadnja tri leta uporabljam Agrostemin pri raznih poljščinah — koruzi, krompirju in lubenicah.
Po prvem letu poskusne uporabe agrostemina sem opazil občutne razlike med škropljenimi in neškropljenimi površinami. Od tedaj škropim vse zemljišče. Malokdo v Despo-tovu ne uporablja agrostemina. Še posebej pa seje izkazal v letošnji suši.
Z Agrosteminom sem dosegel 15% večji pridelek koruze, pa tudi bolj kakovostna je in prašiči jo raje jedo. Koruzo škropim, nekateri pa uporabljajo agrostemin že pri semenu. Tudi sam bom poskusil ta način.
Sicer pa na vsem posestvu uporabljam najnovejše agrotehnične dosežke, ravnam pa se tudi po nasvetih strokovnjakov— in po lastnih izkušnjah.
Samo poglejte moj krompir! Tudi tod sem uporabil Agrostemin. Pridelek je bil 1 Odo 15 % večji, kakovost je odlična, gomolji so lepi, zdravi in nekako slajši.
Agrostemin bi priporočil prav vsakemu kmetovalcu. Moje lubenice so bile takšne kotše nikoli, tudi letos sem jih škropil. Takoj je mogoče opaziti učinek Agrostemina vreže se bolj zdrave, plodovi so enakomerno debeli, večji, odstotek sladkorja je višji, odpadka pa sploh ni. Čim se razvije nastavek, je tudi zdrav, sladek, debel sad — pridelki so bili do 20 % večji, najpomembneje paje, da lubenice dozore 15 do 20 dni prej kot običajno!
Glede na vse dobre lastnosti je cena Agrostemina le malenkosten strošek. Vprašajte še druge, slišali boste enako!
Obiskali smo še več do.načij v Despotovem, ogledali smo si tudi polja, da bi ugotovili, ali se Svetisiav le ne hvali.
Govoril je resnico.
GRAFIČNI PRIKAZ PORASTA UPORABE AGROSTEMINA (en kvadrat pomeni 50.000 hektarov
Praktična uporaba Agrostemina se je v Jugoslaviji pričela leta 1979.Nekaj let pred tem je bil pripravek že znan v Braziliji. Tam posluje podjetje » Agrostemin do Brasil« z edino nalogo — pakira in prodaja jugoslovanski pripravek z enakim imenom.
V Braziliji so se z Agrosteminom najprej preskusili na žitih (pšenica, rž, oves, proso). Kmalu pa so opazili tudi odlične uspehe pri soji in glede na to. da je to ena izmed najbolj razširjenih poljščin v Braziliji, je postala tudi vodilna pri uporabi agrostemina.
Kmalu se je Agrostemin razširil prek brazilskih meja in pričel zavzemati vedno pomembnejše mesto v kmetijstvu Argentine, Kolumbije. Mehike in drugih držav Latinske Amerike.
Sedaj Agrostemin uspešno uporabljajo v mnogih državah, na vseh celinah. Najbolj je uspel v Avstraliji, Novi Zelandiji, na Kubi, v državah Bližnjega vzhoda in Sredozemlju, pred kratkim pa je osvojil tudi Kitajsko, Sovjetsko zvezo in ZDA.
Vrnimo se k Agrosteminu v Jugoslaviji. V sedanji obliki smo pričeli z agrosteminom pred komaj štirimi leti. Tedaj seje pojavila novost, o kateri smo veliko govorili, njene prave vrednosti pa ni bilo lahko ugotoviti. Navedbe o velikanskih uspehih, ki so jih z Agrosteminom dosegli na drugi strani oceana, mnogim niso zadostovale. Dvome so povzročale zlasti nerazumljivo majhne količine pripravka, s katerimi naj bi dosegli tolikšne uspehe.
Čas, radovednost, strokovna objektivnost in želja po čim večjih in boljših pridelkih pa so napravili svoje. Čim bolj je Agrostemin dokazoval svojo vrednost, pottjeval navedbe iz daljnih dežel, bolj je postajal priljubljen. Iz evidence kupcev je namreč razvidno, da poleg pionirjev, ki so prvi posegli po njem in ga uporabljajo še sedaj, prihajajo vedno novi in novi. V začetku so ga uporabljali le za pšenico in koruzo, iz previdnosti pač, sedaj pa že lahko trdimo, da v naših pogojih praktično ni rastline, na katero Agrostemin ne bi kar najugodneje učinkoval.
©	Kneza Miloša 55 11000 BEOGRAD tel. (011) 658-531, 600-585,199-242
STRAN 27
26- AVGUSTA 1982
FARMIN inženiring p. o. 63320 Titovo Velenje Prežihova 1 Jugoslavija	UL FARMIN	FARMIN poslovna skupnost r.o. 63320 Titovo Velenje Prežihova 1 Jugoslavija	telefon: 063/852-624,852-627 852-827 telex: yu-far-ve 33678
V SKRBI ZA ČIMVEČJE PRIDOBIVANJE HRANE NAJSODOBNEJŠA FARMSKA TEHNOLOGIJA
Dejavnost FARMIN-a, poslovne skupnosti za izgradnjo in montažo objektov za proizvodnjo hrane:
PROJEKTIRANJE: izdelava urbanistične dokumentacije, projektiranje vseh vrst gradenj, komunalnih objektov, tehnoloških postopkov, vseh vrst instalacij.
IZGRADNJA OBJEKTOV PO SISTEMU »NA KLJUČ« ZA: proizvodnjo krmil, inkubatorskih postaj, farm za perutnino, farm za prašiče* farm za goveda, farm za ovce, farm za
Oprema za prašičerejo
Obsega sisteme za bivanje (boksi), za krmljenje, za napajanje, prezračevanje in odgnojevanje.
Iz našega proizvodnega programa nudimo:
izdelavo projektov in tehnične dokumentacije za prašičerejske farme in posamezne objekte, izvajanje kompletne izgradnje po sistemu »ključ v roke«, proizvodnjo in montažo tehnološke opreme za bivanje, hranjenje, napajanje in klimatizacijo, uvajanje v proizvodnjo.
Boks za pujske (do 25 kj). Dimenzija: 2000 x 1000 x 995 mm, sestavni deli: nosilni montažni stebri, tla KOTERM, plastika ali perforirana Al-pločevina, bočne rešetkaste stranice, vrata z vgrajenim hranilnim prostorom, avtomatski napajalnik.
kožuharje, farm za ostale živali, klavnic s spremljajočimi objekti, naprav za proizvodnjo bio plina.
PROIZVODNJA TEHNOLOŠKE OPREME: valilniki, sistemi hranjenja, ventilacija in gretja, kletke za kokoši, gnezda, sedala, sistemi za zbiranje jajc, kletke za kunce, boksi za prašiče, spremljajoča oprema.
IZVAJANJE KOMERCIALNIH POSLOV PRI PROMETU BLAGA IN STORITEV.
Bioenergija
Bio plin nastaja pri presnavljanju primerno pripravljene bio mase, torej tudi živalskih odpadkov. Proces poteka brez prisotnosti kisika v toplotno izoliranih in neprodušno zaprtih jeklenih, betonskih ali plastičnih posodah pri stalni temperaturi 35 stopinj Celzija, tlaku 3000 Pa in občasnem mešanju bio mase. Predelana bio masa izgubi neprijeten vonj, njene gnojilne sposobnosti pa se celo izboljšajo. Ce poteka presnavljanje pri višjih temperaturah, se predelana bio masa lahko uporablja za nekatere prehrambene namene.
Bio plin lahko uporabljamo v najrazličnejše namene. Primeren je za kurjenje v plinskih pečeh in gospodinjskih aparatih, za pogon agregatov za pripravo tople vode ali za pridobivanje električne energije, za gretje gospodarskih objektov s plinskimi grelci itd. Pri ugotavljanju ekonomičnosti uporabe bio plina moramo upoštevati tudi spremljajoče prednosti, ki jih zagotavlja bio proces. To so predvsem zmanjšanje onesnaževanja okolice, večja gnojilna sposobnost predelane bio mase in energetska neodvisnost. Približni izračuni kažejo, da lahko investicijske stroške za bio postaje pokrijemo že v petih do sedmih letih.
Oprema. za rejo. kuncev.
Priložnost za ljubitelje malih domačih živali in farmsko proizvodnjo. Reja kuncev v Sloveniji dobiva vse večji razmah. Na nekaterih območjih so že tako imenovani tržni proizvajalci. Primeren dohodek, ki ga reja kuncev vsekakor daje, jih je vzpodbudil, da so iz ljubiteljske dejavnosti, torej reje za potrebe gospodinjstev, prešli v množično proizvodnjo.
Danes poznamo številne
pasme kuncev, ki so nastale z načrtno odbira, da bi pridobili čim več mesa, boljše kožuhe, dlako in volno. Posebno zanimivi pa so kunci, ki so jih selekcionirali, da bi s standardom čimbolj ustrezali v barvah, lisah, znamenjih in telesnih oblikah.
Začela pa se je tudi reja kuncev-brojlerjev, ki omogočajo prav tako donosno rejo kot druge vrste brojlerjev domačih živali, na primer piščanci.
Perutninarskiprogram
Trietažna baterija »Hobby«. Namenjena je ljubiteljem in rejcem. Spodnja etaža je za samice, srednja za odstavljence, zgornja pa za pitance. Delo in čiščenje je enostavno, baterija pa omogoča tudi dober pregled nad živalmi. Baterija je kot enostranska (<he samici s pomladkom) ali dvostranska (štiri samice s podmladkom). Dimenzije: 194 (97) x 85 x v. 170 cm.
Prikaz kompletnih linij avtomatskega krmilnika za restrikcijsko krmljenje piščancev.
Sistemi za vzrejo brojlerjev, za vzgojo matičnega jata, za pridobivanje konzumn^ jajc, sistem restrikcije, oprema za vzrejo puranov, inkubatorske postaje — va**' niki.	.	'>
NOVO V JUGOSLAVIJI — najsodobnejša oprema s spiralo za perutninarske farm;
SISTEM ZA AVTOMATSKO KRMILJENJE IN AVTOMATSKO DOZIRANJE KRMt RESTRIKCIJA.
PREDNOSTI SISTEMA: precizno doziranj^ krme v času restrikcije, enakomerna m istočasna porazdelitev krme po vsej dolžini krmilnega voda, majhna poraba krm®’ majhna poraba ročnega dela, velika krmilna površina, ki omogoča hiter razvoj živali v prvih dneh starosti, minimalni raztros krme, lahka montaža in vzdrževani® ter čiščenje.
ŠE ENA FARMIN-ova NOVOST V JUGOSLAVIJI: predvalilniki z enkratnim vlaganjem 16800 jajc in izvalilniki z enkratnim vlaganjem 16800 in 33600 jajc. Prirejeni so tako, da se zlahka montirajo v baterije velikosti odvisno od objekta. Celotni proces valjenja uravnava najsodobnejši mikro procesor.
STRAN 28
VESTNIK, 26. AVGUST^
TEHNOSTROJ
tozd proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije
LJUTOMER .PREŠERNOVA C. 40
Telefoni: 81 -615, 81 -625, 81 -635, 81 -645
TEHNOSTROJ
LJUTOMER NUDI
PROIZVAJA:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE KIP
61000 LJUBLJANA,
Opekarska 13 tel:	212-011,
212-057
telex: 31420 YU KIP
MONTAŽNI DIMNIK
ZGIBLJIVO
kislOOdporno
, OGNJEStAlnO 
SAMOTNO CEVJO
Uporablja se za ,	.
oeči.m kotle od 4000 do , / lOOOOOKcal/h -
PRODAJA:
KZ-Kmetovalec Ljutomer, trgovina Ključarovci, Jeklotehna M. Sobota in Maribor, Potrošnik M. Sobota, Trgocentar Čakovec, Centropromet Varaždin, Lesnina Maribor, Metalka Ptuj, Slovenija les Hoče, KZ Slovenj Gradec.
petrol d. o. trgovina petrol d. o. rafinerija
$KLAnki!£INSKIH SERVISIH IN
i^adiscih Petrola prodaja-
^dom'n rnaziva>
Vse vrXStne dele 2a osebna vozila, tr'čni nr^avtornobilskih gum, elek-°Premn  r’ dodatno avtomobilsko Ofcdio -n avtokozmetiko, razno aje ln se in še ...
IZ PETROLOVEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA PRODAJAMO:
motorna olja vseh vrst, hipoidna olja, industrijska olja, zavorno olje in hladilno tekočino.
Problemi, ki jih rešuje TO- MO- Dl
Uporaben za vse vrste kuriv!
To je najnovejša konstrukcija dimnika s termič nim efektom ogrevanja zgornjega dela dimniki s pomočjo ogrevanih zidov in zraka. S tem ji zmanjšana kondenzacija vodnih par dimnih pli nov na izhodu dimnika na minimum.
Odpornost Samotnih cevi pred kislino in ognjen nam zagotavlja, da takrat, ko se pojavi žvepleni in žveplasta kislina, ostane dimnik nepgškodo van.
Minimalna vleka je popolnoma zagotovljena s tem, da je dimnik dodatno ogrevan z lastnimi dimnimi plini po vsej svoji površini. Cevi so medsebojno povezane po vsej višini. S tem dosežemo, da, zaradi dinamičnih in termičnih udarcev, ne pride do negativnega pojava sekundarnega zraka.
Na podlagi odgovarjajočih tabel in praktičnih izkušenj TO-MO-DI lahko uporabljamo kot zbirni dimnik do 12 priključkov na en dimnik. Mineralne vrvi na robovih rebrastih cevi omogočajo, da se cev dimnika termično premika v vertikalni in horizontalni smeri. Enostavnost pri montaži TO-MO-DI omogoča, da dimnik lahko gradijo tudi amaterji.
PROIZVAJAMO
gradimo, svetujemo, projektiramo v programu TO-MO-DI dimnike premera: 18, 20, 30, 40, 50, 70, 80 in 90 cm.
Vse vrste:
opeke
cevne opeke zs vlivne sisteme v železarnah, proizvodov iz Samota in elnktroša-mota.
GRADIMO
vse vrste industrijski peči s Samotno oblogo za: termoelektrarne, cementarne, apname, vse vrste tunelskih, komornih peči in kotlov.
26. AVGUSTA 1982
STRAN 29

Predstavljena na 20. jubilejnem	j
POMURSKEM KMETIJSKO-ŽiVILSKEM l
SEJMU V GORNJI RADGONI	<
KVALITETNA PALETA TALISOVIH PIV l
VESTNIK, 26. AVGUST^-'
URADNE OBJAVE
Leto XVI	t Murska Sobota, dne 26. avgusta 1982	Št.: 25
228.	Samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Mura, Murska Sobota za obdobje 1981—1985
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana območne vodne skupnosti Mura
Murska Sobota za obdobje 1981-1985 (v prečiščenem besedilu)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI MURA, MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981-1985 (V PREČIŠČENEM BESEDILU)
' <
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
, l.člen
-Uporabniki in izvajalci (v nadaljnem besedilu: udeleženci in podpisniki tega sporazuma), na. osnovi analiz razvojnih možnosti vodnega gospodarstva Slovenije ugotavljajo:
—	da razvoj vodnega gospodarstva zaostaja za potrebami gospodarstva glede varstva pred vodo in zagotovitve potrebnih količin vode ustrezne kakovosti,
—	da premajhna razvitost vodnega gospodarstva ne sme ovirati razvoja ostalega gospodarstva.
— daje v skladu z navedenim potrebno vodnemu gospodarstvu zagotoviti minimalne materialne pogoje za dosego ciljev, ki so predmet tega sporazuma.	„
2.	člen
Udeleženci s tem sporazumom opredeljujejo skupne interese, ki so v obdobju 1981—1985 temeljnega pomena za
nadaljni vodnogospodarski razvoj vodnega območja Mure in urejajo:
—	politiko razvoja vodnega gospodarstva na področju OVS Mura.
—	cilje in naloge, ki so v skupnem interesu za razvoj vodnega gospodarstva v prihodnjem planskem obdobju.
—	obseg programa storitev in dejavnosti, strukturo in vrednost objektov, ki naj bi jih realizirali ter obveznosti.
—	osnovne opredelitve glede pogojev gospodarjenja.
—	osnove vrednotenja dela in rezultatov dela (kriterije in merila, po katerih se bo ugotavljala cena za program storitev in vodnogospodarsko dejavnost),
—	pravice, obveznosti in medsebojno odgovornost udeležencev v zadovoljevanju skupnih vodnogospodarskih potreb.
Nadalje podpisniki ugotavljajo usklajenost elementov za temelje plana z ostalimi območnimi vodnimi skupnostmi in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije.
Izhajajoč.iz smernic za pripravo družbenega SR Slovenije za obdobje 1981 —1985, osnutka Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985, Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov Območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985, ocen in analiz razvojnih možnosti širše družbene skupnosti, analiz možnosti razvoja občin območja Mure in Analize razvojnih možnosti za razvoj vodnega gospodarstva s ponudbo elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana vodnega gospodarstva na območju OVS Mura za obdobje 1981 —1985; podpisniki ugotavljajo potrebo po nadaljnjem vodnogospodarskem razvoju na vodnem območju Mure v skladu s planskimi usmeritvami v okviru ožje in širše družbene skupnosti.
3.	člen
Osnovni, pogoji za uspešnejši in skladnejši razvoj vodnogospodarske dejavnosti in razširitev raziskovalnega dela, zagotovitev kvalitetnih strokovnih kadrov in izkoriščanje vseh ostalih kvalitetnih dejavnikov razvoja (višje stopnje mehaniziranja boljša organiziranost na vseh nivojih in drugo).
4.	člen
V obdobju 1981 — 1985 bodo podpisniki, v smislu čim-boljšega gospodarjenja z vodo na višji Vodnogospodarski razvojni stopnji, skrbeli za usmeritev predvsem v vzdrževanju vodnega režima, varslvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbe z vodo ter čiščenje odpadlih voda.
Za usklajeno izvajanje nalog, ki se nalagajo vodnemu gospodarstvu bo nadaljni vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje:
—	vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek za ohranitev obstoječega vodnega režima.
—	z regulacijami in gradnjo zadrževalnikov zmanjšati pogostost poplav,
—	uskladiti program dela in način financiranja za nadaljevanje hidromelioracij,
—	z urejanjem vodotokov in čiščenjem odpadnih voda zavarovati rezervate pitne vode, ter proučiti možnosti za nova zajetja industrijske in pitne vode,
—	racionalizirati porabo čiste vode iz omrežja ter tehnološke vode v industriji,
—	proučiti možnosti za enotno upravljanje in načrtovanje vodovodnih sistemov,
—	realizirati enotne tehnološke in sanitarne postopke za zaščito in pripravo kvalitetne vode,
V te namene bo namenjenih 286,420 milijonov din zbranih sredstev vodnega prispevka in odškodnin za vodo in vodnogospodarske storitve na območju OVS Mura in 281.085 milijonov din od združenih sredstev ostalih vodnih skupnosti v Sloveniji namenjenih za skladnejši vodnogospodarski razvoj V SR Sloveniji, skupno torej 567.505 milijonov din (cene 1980).
5.	člen
Uporabniki in izvajalci združeni v OVS Mura — podpisnik tega sporazuma določajo, da bo realizacija vodnogospodarskega razvoja po dogovorjenih temeljih slonela na določbah zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in na osnovi sporazuma o svobodni menjavi dela se dogovorijo, daje predmet svobodne menjave dela v vodnem gospodarstvu predvsem izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti in storitev, ki zajema:
—	redno tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in tekoče vzdrževanje naravnih strug vodotokov,
—	izvajanje obrambe pred poplavami (priprava obrambnih načrtov in materialnih.sredstev za obrambo),
—	opravljanje rečno nadzorne službe (z rednimi poročili, stalnimi ukrepi in pripravo predlogov za vzdrževanje, povezavo z ribiči in spremljanje eventuelnih nepričakovanih onesnaženj),
—	pregled tehnične dokumentacije, nadzor nad izvajanjem del tekočega vzdrževanja idr.
I	I. VLAGANJE V NADALJNI VODNOGOSPODARSKI RAZVOJ
6.	člen
1	.0 Redno vzdrževanje
V zdrževanje površinskih odvodnih sistemov je nenehna skrb za ohranitev stanja medsebojne povezanosti količinskih in kakovostnih dogajanj na vodah in to od njenih pojavnih oblik oplemenitenja z medsebojnimi vplivi okolja in vloženega dela.
V pogledu specifičnih ekonomskih kriterijev podpisniki ugotavljajo, da je namen vzdrževati urejene površinske vodne sisteme, kjerje vloženo delo in to bodisi živo ali opredmeteno, ter tudi naravne vodotoke, kjer so določena dela opravile naravne sile.
Področja rednega vzdrževanja vodnogospodarskih objektov v splošni rabi ter vzdrževanje naravnih korit so:
1.	redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi,
2.	redno vzdrževanje naravnih vodotokov,
3.	javna služba.
7.	člen
Vzdrževalna dela, so vsa dela, ki imajo namen ohranjanja stanja vodnega režima, vodnogospodarskih objektov in naprav ter naravnih korit. To so dela za njihove izboljšave, če se pri tem bistveno ne spremenijo hidravlični elementi (trasa, profil in padec), oziroma obstoječi vodni režim.
Vzdrževalna dela so zlasti:
—	čiščenje obrežja in struge vodotokov (odstranjevanje drevja in korenin, sipin, rastlinja, lokalnih ovir v vodotoku in podobno),	i
—	vsi vegetacijski ukrepi (sejanje, popleti, druge vegetativne ureditve bregov, nasipov in slično),
—	popravila v naravnih in umetnih strugah ter vodnih naprav (zajed, dopolnitve kamnometov, popravila obrežnih zavarovanj, pragov, jezbic, nasipov, konsolidacijskih objektov na erozijskih Območjih in slično),
—	zavarovanje, ureditvena in usmerjevalna dela v naravnih koritih vodotokov, da se preprečijo večje poškodbe pri visokih'vodah,
—	priprava programske in ustrezne dokumentacije za izvedbo teh del. *
8.	člen
1.1	Redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi.
Za obrambo pred poplavami, urejanje prostora in za potrebe melioracije zemljišč je bilo do konca leta 1978 zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v vrednosti 1.039,0 milijonov din. Podatki so povzeti in razvidni v elaboratu inventurnega popisa osnovnih sredstev. Vrednost zgrajenih objektov ali objektov v gradnji v letu 1979 in 1978 kateri jpa v inventurnem popisu še niso zajeti (HMS Ledava, HMS Ščavnica, Mura in AK Domajinci in Radmožanci), znaša 105,5 milijonov din. Predvidena vrednost investicijskih naložb na istih objektih za nadaljevanje oziroma dokončanje gradnje v letu 1980 bo znašala še 20,0 milijonov din. Tako bo znašala vrednost vodnogospodarskih objektov ob vstopu v naslednje srednjeročno obdobje po občinah sledeče:
Zap. št.	Občina	Vrednost OS po inv. elaboratu	Neupoštevane naložbe v OS	Skupaj:
1.	Gornja Radgona	191,0			191,0
2.	Maribor	65,1	—	65,1
3.	Lendava	310,3	55,3	365,6
4.	Ljutomer	205,2	15,0	220,2
5.	M. Sobota	267,4	55,2	322,6
Skupaj: OVS Mura		1,039,0	125,5	1.164,5
9.	člen
Sredstva za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ugotavljajo podpisniki na osnovi »amortizacijske stopnje« od vrednosti osnovnih sredstev vod-nogospodarskkih objektov in naprav po stopnji 1,7 %.
Izračun sredstev za naslednje. petletno obdobje znaša 1.164,5. mio din x 1,7 % x 5 let = 99,0 mio din x 1.226 = 121,4 mio din x 0,8847 = 107,4 mio din
Tako oblikovana sredstva po enotnih dogovorjenih kriterijih, ločimo v tekoče in investicijsko vzdrževanje. Za tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov se nameni 1,3 % za investicijsko vzdrževanje pa 0,4 % od vrednosti osnovnih Sredstev.
Izračun sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav za naslednje srednjeročno obdobje znaša:
1.164,5	mio din x 1,3 % x 5 let = 75,7 mio din x 1.226 = 92.8 mio din
1.164,5	mio din x 0,4 % x 5 let = 23,3 mio din x 1.226 = 28,6 mio din
121.4 mio din minus — 14,0 mio din
107,4 mio din
Izračun sredstev za tekoče vzdrževanje objektov in naprav se razporedijo po občinah v odvisnosti od vrednosti OS. kot sledi:
mio din					
Zap.		Vrednost		višina	sredstev
št.	Občina	OS		letno	5-letno
1.	G. Radgona	191,0	1,3	3,04	15,2
2.	Maribor	65,1	1,3	1,02	5,1
3.	Lendava	365,6	1.3	5,84	29,2
4.	Ljutomer	220,2	1,3	3,50	17,5
5.	Murska Sobota	322,6	1,3	5,16	25,8
	Skupaj OVS Mura	1.164,5	1,3	18,56	92,8
11.	člen
Sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav se namenijo za adaptacije, urejanja ali rekonstrukcije vodno-
*-----..	ut KlWMip.aill tJlUEMJlBABZ --
-od ue^Iueiuz AonnneAazipcz ofupcjS ui iiuvfiormSaj z —
gospodarskih objektov, ki funkcionalno boljše nadomeščajo iztrošene ali odpravljene objekte in so v skladu s konceptnimi rešitvami povodja, v skupni višini 14.6 mio din.
Zan .	Višina sredstev v mio din po občinah
p  Objekt	———— —     ------------------c----------------
št.G. Radgona Lendava Ljutomer M. Sobota Skupaj
1.1	Obnova korita Mure pri
Melincih in v odseku
Petišovci — Pince —	7,3	—	7,3	14,6
12.	člen
Časovna razporeditev sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje in izvajanje del bo sledeča:
v mio din
Zap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj	
1.	Gornja Radgona	3,5	3,7	4,0	4,0	4,2	19,4
2.	Maribor	0.9	0,9	0,9	0,9	0,9	4,5
3.	Lendava	5,6	6,1	6,4	7,2	7,1	32,4
4.	Ljutomer	4,3	4,3	4,4	4,4	4,4	21,8
5.	Murska Sobota	5,2	5,5	6,0	6,3	6,3	29,3
	Skupaj OVS Mura:	11,5	20,5	21,7	22,8	22,9	107,4
J 5. člen
Sredstva za tekoče vzdrževanje naravnih vodotokov se razporedijo po občina-h po prej opisanih kriterijih, kot sledi v naslednji tabeli:
Zap. št.	Občina	Zahtevni vodotoki v km	Ostali vodotoki v km	sredstva letno	v mio din 5 letno
1.	G. Radgona	21	70	2,1	10,7
2.	Maribor	9	9	0,5	2,6
3.	Lendava	41	60	2,8	13,8
4.	Ljutomer	68	46	3,6	18,0
5.	M. Sobota	99	. 130	6,4	32,0
	Skupaj OVS Mura:	238	315	15,4	77,1
Ta sredstva so namenjena tudi do 30 % soudeležbe za lokalne uravnave v okviru vzdrževalnih del na vodotokih, ki niso v upravljanju OVS Mura, pač pa so predvideni v srednjeročnih planih krajevnih ali drugih skupnosti.
16.	člen
Časovna razporeditev sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje naravnih vodotokov in izvajanje del bo sledeča:
v mio din
Zap. št.	OBČINA	1981	1982	1983	1984	1985Skupaj:	
1.	Gornja Radgona	2,0	2,1	2,1	2,1	2,5	10,8
2.	Maribor	0,4	0,4	0,4	0,4	0.4	2,0
3.	Lendava	2,8	3,0	3,2	3,3	3,4	15,7
4.	Ljutomer	3,6	3,7	3,9	4,3	4,3	19,8
5.	M. Sobota	5,2	5,4	5,7	6,2	6,3	28,8
	Skupaj OVS Mura	14,0	14,6	15,3	16,3	16,9	77,1
Izračun nam prikazuje način in višino formiranja sredstev za vzdrževanje naravnih korit vodotokov za tekoče in investicijsko vzdrževanje.
Podroben izračun formiranih sredstev po namenih za naslednje srednjeročno obdobje je sledeč:
Tekoče vzdrževanje:
238 km x 33.000 din (km) leto x 5 let = 39,3 mio din x 1.226 = 48.2 mio din
315 km x 15.000 din (km j leto x 5 let = 23.6 mio din x 1.226 = 28.9 mio din
skupaj: 77,1 mio din
17.	Člen
1.3 Javna služba
Vodnogospodarska opravila posebnega družbenega pomena so določena z Zakonom o vodah, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi vodne skupnosti Mura in drugih aktov OVS Mura.
Vodnogospodarska opravila posebnega družbenega pomena in javnega značaja so:
—	vodnogospodarska oziroma javna služba.
—	rečno nadzorna služba.
—	služba obrambe pred visokimi vodami.
—	intervencijske enote.
18.	člen
Za pokrivanje stroškov za vodnogospodarska opravila. posebnega družbenega pomena in javnega značaja, predvidevamo sredstva v višini 7.5 % od sredstev za vzdrževanje.
Izračun sredstev za opravljanje javne službe za naslednje petletno obdobje znaša:
— vzdrževanje objektov in naprav	121,4	mio	din
— vzdrževanje naravnih vodotokov____________104.2	mio	din
Skupaj: ~	225,6	mio	din
226.6 mio din x 7.5 % =	16,9	mio	din.
Plan vodnogospodarskih opravil — javna služba in	ostalo je
sestavni del tega sporazuma.
19.	člen
Časovna razporeditev sredstev za izvajanje javne vodnogospodarske službe in izvajanje del bo sledeča:
_________________________._____:_________________v mio din
Zap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	1985Skupaj:	
1.	Gornja Radgona	0,4	0,5	0,5	0,5	0,4	2,3
2.	Maribor	0,1	0,1	0,1	0,2	0,2	0,7
3.	Lendava	0,7	0,7	0,9	1,0	1,1	4,4
4.	Ljutomer	0,7	0,7	0,8	0,7	0,9	3,8
i		Murska Sobota	1,2	1,2	M	1.1	1.1	5,7
	Skupaj OVS Mura:	‘3,1	u	54	35	3,7	16,9
20. člen
Skupna vlaganja za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, za vzdrževanje naravnih korit in za javno službo po občinah v obdobju 1981 — 1985 znašajo naslednje:
v mio din
Zap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	1985Skupaj:	
1.	Gornja Radgona	5,9	6,2	6,6	6.5	7,1	32,3
2.	Maribor	1,3	1,4	1,3	1,4	1.5	6,9
3.	Lendava	9,0	9,6	10,3	11,2	11,4	51,5
4.	Ljutomer	8,6	8,8	9,2	9,6	9,6	45,8
5.	Murska Sobota	11,7	12,2	13,0	13,9	14,1	64,
	Skupaj OVS Mura	36,5	38,2	40,4	42,6	43,7	201,4
' 21. člen
2.0 Ostale obveznosti
Anuitete najetih kreditov
V sedanjem srednjeročnem obdobju so bili najeti krediti za izgradnjo zadrževalnika Radmožanci in nekatere regulacijske objekte ob melioraciji zemljišč.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju zapadejo v plačilo anuitete za najete kredite v znesku 25,1 mio din.
22. člen
Časovna razporeditev anuitet najetih kreditov bo naslednja:
Zap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	1985Skupaj:
1.	Lendava	4,7	4,7	4,6	4,6	4,7 23,3
2.	Ljutomer	0,3	0,3	0,4	0,4	U
	Skupaj OVS Mura	5,0	5,0	5,0	5,0	5,1 25,1
23. člen
3.0 Delovanje OVS Mura
3.1	Študije in raziskave
Sofinanciranje programa študijsko — raziskovalnih nalog pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije za potrebe OVS Mura znaša 3,9 x 1-226= 4,8 mio din x 0,79 = 3,8 mio din in sicer: 1. Podloge	0,87
2.	Dopolnjevanje vodnogospodarskih osnov	0,78
3.	Študije po področjih vodnogospodarske dejavnosti in tematikah — vodotoki in vodni režim	<	0.44
—	vodni viri in zaloge vode	1,11
—	varstvo voda in izboljšanje kakovosti	0,20
—	melioracije	0,40
Skupaj:	3,80 mio din
Sofinanciranje za zgoraj navedene namene je naslednje:
1	 Podloge:
Vodnogospodarski katastri vodnih virov, podzemnih voda, površinskih vodotokov, kakovosti vodotokov ter v. g. objektov in naprav.
2.	Dopolnjevanje vodnogospodarskih osnov:
—	izdelava v. g. bilance
—	novelacija poglavja »vodne oskrbe«
3.	Študije po področjih v. g. dejavnosti in tematikah:
—	ocena stopnje ogroženosti in potrebnih jkrepov zli zaščito pred poplavami,
‘	— valorizacija in tipizacija vzdrževalnih ukrepov na
strugah vodotokov,
—	dokončanje hidrogeoloških raziskav in razdelitve vodnih zalog v prodnih zasipih.
—	geohidrološke raziskave vočinih virov v globinskih vodonosnikih,
—	izdelava matematičnega modela za območja prodnih zasipov,
—	analiza stanja vodne oskrbe z bilanco razpoložljivih vodnih količin in razvoj vodne oskrbe do leta 2000
—	zasledovanje kvalitete v površinskih odvodnikih in podtalnici ter priprava ukrepov za izboljšanje kakovosti voda,
—	raziskave v zvezi z delovanjem drenažnih sistemov.
—	študija o potrebah namakanja kmetijskih površin v Pomurju.
24. člen Časovna razporeditev sredstev za študije ter.izvajanje del po občinah bo naslednja:								
J -		v mio din						
Zap. št.		Občina	1981	1982	1983	1984	1985skupaj:	
1.	G. Radgona		0,10	0,10	0,10	0,10	0,10	0,50
2.	Maribor			0,10	——	•—	0,20	0,30
3.	Lendava		0,20	0,20	0,20	0,20	0,20	1,00
4.	Ljutomer		0,20	0,10	0,10	0,20	0,20	0,80
5.	M. Sobota		0,30	0,20	0,20	0,30	0,20	1,20
	Skupaj OVS Mura:		0,80	0,70	0,60	0,80	0,90	3,80
25.	člen
3.2.	Funkcionalni izdatki OVS Mura
'Stroški 'za funkcionalne izdatke OVS Mura'bodo znašali skupaj s prispevkom za SLO 16,5 x 1,226 = 20,2 mio din x 0,92 = 18,58 mio din.
Sredstva se bodo koristila za sledeče namene:
a)	za delovanje delegatskega sistema — samoupravnih
in drugih organov OVS Mura 4.20 mio din
b)	za pokrivanje stroškov delovanja strokovnih
služb, ki delujejo na sedežu OVS Mura 11,80 mio din c) za financiranje potreb SLO — (0,5 % od vseh
sredstev)	•	2.58 mio din
Sredstva za potrebe SLO se bodo koristila po posebnem programu odbora SLO pri OVS Mura.
26.	člen
Del vodnogospodarskih nalog javnega značaja in strokovnih opravil opravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ZVSS Slovenije in OVS Mura, ter v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ZVSS Slovenije, delavci skupne strokovne službe pri ZVSS, ki delajo na sedežu OVS Mura. Podrobnejša opredelitev teh nalog je razvidna iz plana delovne skupnosti strokovne službe ZVSS.
OVS Mura neposredno (iz funkcionalnih izdatkov) financira delo delavcev, ki delajo na sedežu OVS Mura. Opravila delavcev^, ki delajo za potrebe OVS Mura na sedežu v Ljubljani (finančna, planska, vodni prispevek in ostala opravila) pa se financirajo iz združenih sredstev ZVS Slovenije.
Globalna razporeditev sredstev funkcionalnih izdatkov po občinah in po letih je naslednja:
Zap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	1985skupaj:	
1.	Gornja Radgona	0,46	0,37	0,55	0,55	0,55	2,48
2.	Maribor	0,18	0,18	0,28	0,18	0,18	1,00
3.	Lendava	1,01	1,01	0,92	0,92	1,01	4,87
4.	Ljutomer	0,74	0,83	0,74	0,83	0,92	4,06
5.	Murska Sobota	1,10	1,10	1,20	1,38	1,39	6,17
	Skupaj OVS Mura	3,49	3,49	3,69	3,86	4,05	18,58
		27. Člen					
	Skupna vlaganja	za delovanje OVS Mura po				občinah v	
obdobju 1981 — 1985		so naslednj	a:				
Zap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	1985Skupaj:	
1.	Gornja Radgona	0,56	0,47	0,85	0,65	0,65	2,98
2.	Maribor	0.18	0,28	0,28	0,18	0,38	1,30
3.	Lendava	1,21	1,21	1,12	1,12	1,21	5,87
4.	Ljutomer	0,94	0,93	0,84	1,63	1,12	4,86
5.	Murska Sobota	1,40	1.30	1.40	1.68	1,59	7,37
	skupaj OVS Mura	4,29	4,19	4,29	4,66	4,95	22,38
CTOAU
mupoid vfgovuqo vz v.\apoui	v Ma\apzr —
uai3 OZ
28. člen
4.0 Skupna vlaganja za redno vodnogospodarsko dejavnost Skupna vlaganja ža redno vodnogospodarsko dejavnost v obdobju 1981 — 1985
po namenih so naslednja:
1	.0 Redno vzdrževanje
1.1	Redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi
1,2	Redno vzdrževanje naravnih vodotokov
1,3	Javna služba
2	.0 Ostale obveznosti
3,0 izdatki'za delovan je OVS Mura
3.1	Študije in raziskave
3.2	Funkcionalni izdatki OVS Mura
a)	delovanje deleg. sist.
b)	za delovanje str. sl.
OVS Mura
c)	za potrebe SLO
Skupna vlaganja za redno dejavnost:
10,7.40
77,10
16,90
25,10 mio din
2238 mio din
3,80
18.58
4,20
11,80
2 58
248,88 mio din '
29. člen
Skupna vlaganja za redno vodnogospodarsko dejavnost v obdobju 1981 — 1985 po občinah in časovnem pregledu so:
Žap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	v mio Din 1985 Skupaj	
L	Gornja Radgona	6,46	6,67	7,25	7,15	7,75	35,28
2.	Maribor	1,48	1,68	1,58	1,58	4,88	8,20
3.	Lendava	14,91	15,51	16,02	16,92	17,31	80,67
4.	Ljutomer	9,84	10,03	10,44	11,03	11,12	52,46
5.	Murska Sobota	13,10	13,50	14,40	15,58	15,69	72,27
	skupaj OVS Mura	45,79	47,39	49,69	52,26	53,75 248,88	
30.	člen
5.0 Investicije — ukrepi za izboljšanje vodnega režima
Ugotovitve in predvideni ukrepi, ki so navedeni v tem poglavju, so v pogledu izhodišč obstoječega stanja in nadaljnega programiranja v tesni povezavi s Programom razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju Drave — Mure za obdobje 1971 — 1985 in Projekta melioracij zemljišč v severovzhodni Sloveniji za obdobje 1978 — 1985.
Investicije predstavljajo razšiijeno reprodukcijo vodnega gospodarstva, ki pa je odvisna od ekonomske sposobnosti združenegadela v Sloveniji in usklajenega predvidenega razvoja Slovenije, sprejetega z družbenim planom SR Slovenije. Predvidena sredstva za petletno obdobje so namenjena le urejanju vodotokov, osnovni mreži ob melioracijskih območjih, gradnji zadrževalnikov namenjenih obrambi pred poplavo in varstvu voda (mišljeni so vsi načini zagotavljanja in zaščite vode).
Vedno večja poraba pitne in tehnološke vode narekuje posebno pozornost tako v količinskem, kot tudi v kakovostnem pogledu zalogam vode, iz tega razloga je v vodnem • gospodarstvu potrebno pri vsakem ukrepu upoštevati vpliv na vodne zaloge.
*
31.	člen
Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da bo vrednost investicij na osnovi usklajenih elementov na vodnem območju OVS Muravobdobju 1981 — 1985 znašala 233,0 x 1.226 = 285,8 mio din x 0,96 = 274,625 mio din in sicer za naslednje namene:
a)	zadrževalnik na Ledavi v Ra,dmožancih (dovršitev) in zgraditev zadrževalnika
Bolehnečici na Ščavnici	105,500 mio din
b)	Osnovna odvodnja na HM S Krka — Ledava in Ščavnica — Plitvica in nadaljevanje regulacijskih del na Muri.	169,125 mio din
32.	člen
Manjkajoči del potrebnih sredstev za investicijsko urejanje vodotokov, ki tudi v celoti predstavljajo ureditev osnovne od-
vodnje za izvajanje programa melioracij na vodnem območju Mure v obdobju 1982 — /985 v skupni višini 75,0 mio din za objekte, kot je to razvidno iz priložene dodatne tabele II/I se bodo zagotavljala iz združenih sredstev ostalih OVS-ov v SR Sloveniji preko Zveze vodnih skupnosti Slovenije na osnovi določil 19.. 20. in 21. člena prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov OVS .in.ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov'razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981 — 85 in sprejetega priporočila skupščine Zveze V S Slovenije z dne 29. 6. 1982.
33.	člen
Na območju OVS Mura se predvideva v obdobju 1981 —-1985 izvedba hidrotehničnih melioracij na melioracijski kompleksih. za katere je že urejena, oziroma bo urejena osnovna odvodnja na skupni površini 7.133 ha. Od tega v obdobju 1982 — 1985 skupaj 5699 ha. oziroma 5265 ha.
Podrobnejši okvirni plan s prikazom ožjih melioracijskih območij po hidrosistemih in po občinah ter s predvideno dinamiko izgradje je razviden iz tabele L. ki je sestavni del tega sporazuma.
34.	člen
Podpisniki tegasporazumasi bodov interesu za vsestransko vodnogospodarsko ureditev in izrabo reke Mure, v skladu z doslej sprejetimi dogovori, prizadevali za čimprejšnji začetek izgradnje hidroelektrarn na reki Muri.
Poleg zagotovitve s pomembno energetsko preskrbo širšega območja s kvalitetno in stalno energijo bo zagotovljena tudi povečana protipoplavna varnost in tako omogočena intenzivna kmetijska proizvodnja v širšem zalednem prostoru ob Muri in njenih pritokih.
V okviru programa študijsko raziskovalne dejavnosti Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 — 1985 se tudi zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje izdelave predhodne tehnične dokumentacije za kompleksno ureditev Mure.
35.	člen
Podpisniki tega sporazuma določajo naslednje cilje in naloge na področju investicijskih vlaganj v nadaljnjo vodnogospodarsko urejanje:
—	s kombinirano zasnovo vodnogospodarskih rešitev na vodotokih odnosno hidrosistemih je ‘s težnjo po čim večji izravnavi površinskih vodotokov, usmeriti možnost za obogate-nje vodnih zalog prostora,
—	na ta način je odpraviti povodnji, ki se še danes pojavljajo na vodnem območju Mure zaradi varstva urbanega in kmetijskega prostora. V prihodnjem 5-letnem obdobju bo sukcesivno odpravljenih poplav na površini 2000 ha od še 'poplavljenih 7.500 ha. Pri tem.je doseči visokovodno varnost na dosedaj poplavljenih naseljih vsaj pred 50-letnimi, na kmetijskih površinah pa pred 20-letnimi povratnimi visokimi vodami.
—	poleg urejanja visokovodnega neskladja je pristopiti na branjenih površinah pred poplavami k osuševalnim delom s pomočjo drenažnega sistema.
S predvidenim- vlaganjem bodo realizirani naslednji ukrepi:
—	regulacija 41 km vodotokov, za odvodnjo voda,
—	izgradnja zadrževalnikov na Ledavi in Ščavnici s prostornino cca 10.0 mio m3
—	omogočanje osuševalnih del na površini 7133 ha
Ž izvedbo navedenih investicij bodo ustvarjeni naslednji efekti:
—	z regulacijami bo na 1 km odvodnika zaščitenih pred poplavami povprečno 60 ha zemljišč,
—	z zadrževalnikom bodo zmanjšani poplavni valovi, po višini za cca 40% in zagotovljena protipoplavna varnost mest Lendave in Ljutomera pred 100-letnimi povratnimi visokimi vodami.
36.	člen	*•'
Za obrambo pred poplavami in pridobivanje novih kmetijskih površih za melioracije bodo izvedene regulacije in urejanja vodotokov ter izgradnja zadrževalnikov v skupni vrednosti 274.625 mio din.
Investicijska vlaganja za obrambo pred poplavami in ureditev vodnega režima z regulacijami vodotokov ter izgrad
njo zadrževalnikov za pridobivanje novih kmetijskih površin v obdobju 1981 —1985 po HS, občinah in predvideni dinamiki izgradnje so razvidna iz tabele TL, ki je sestavni del tega sporazuma.
37.	člen
6.0 Soudeležba pri investicijah za varstvo voda
Varstvo voda se obravnava v'dveh poglavjih in sicer:
1.	Varstvo kakovosti vode — čiščenje odpadnih voda
2.	Varstva vodnih količin in oskrba z vodo
38.	člen
6.1	Varstvo kakovosti voda — čiščenje odpadnih voda
V prihodnjem petletnem odbobju bo predvidoma odpravljena le petina od 0,6 mio populacijskih enot obstoječega onesnaževanja to z zgraditvijo ustreznih čistilnih naprav za odpravo cca 0,13 mio enot, ki se pojavljajo predvsem kot koncentrirane industrijske oz. mestne odplake.
Prizadevali si bomo za odpravo naslednjega števila enot pri čistilnih napravah:
—	čistilna	naprava	M. Sobota — razširitev	34.000	E
—	čistilna	naprava	Lendava	30.000	E
—	čistilna	naprava	Podgrad II. faza	6.000	E
—	čistilna	naprava	Sladki vrh	45.000	E
—	čistilna	naprava	Šentilj—Ceršak	15.000	E
39.	člen
Za dosego zastavljenega cilja predvidevamo pri gradnji ustreznih čistilnih naprav naslednjo soudeležbo vodnega gospodarstva:
Zap. št	Občina	Soudeležba	Viri financiranja OVS Mura	zvss
1.	Murska Sobota	i3,00	3,00	
2.	Gornja Radgona	5,00	5,00	
3.	Maribor	10,00	3,54	8,46
	Skupaj:	18,00	11,54	6,46
Ob predpostavki, da znašajo stroški izgradnje čistilnih naprav v povprečju cca 910 din/lE predvidevamo, da bo vrednost izgradnje predvidenih čistilnih naprav za odpravo 130.000 E znašala 118 mio din, soduležeba vodnega gospodarstva pa bo po tem takem v višini cca 15 %.
Za izgradnjo kanalizacijske mreže in kolektorjev ta prispevek ni namenjen.
40.	člen
Orientacijska časovna razporeditev sredstev za soudeležbo za varstvo kakovosti voda — čiščenje odpadnih voda in izvajanje del so naslednja:
v mio din
Zap. št		Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj	
1.	Gornja Radgona	5,0	—	—	—	—	5,0
2.	Maribor	—	1,5	2,5	3,0	3,0	10,0
3.	M. Sobota	—	3,0	—	—	—	3,0
	Skupaj OVS Mura	5,0	4,5	2,5	3,0	3,0	18,0
Udeleženci: OVS Mura, SIS za komunalne dejavnosti občine G. Radgona, Maribor, Murska Sobota in Tovarna papirja Sladki vrh.
41.	člen
6.2 Varstvo vodnih količin in oskrba z vodo
V pogledu organizirane vodopreskrbe je območje Mure zelo nerazvito saj so še vedno tri občine, kjer je manj kot 50 % prebivalcev vezano na skupinske vodovode.
V nadaljnem plansV-em obdobju bo predvsem povdareV. na razvijanju intenzivne izrabe vodnih virov, gradnji primarnega vodooskrbnega omrežja ter zaščiti razpoložljivih vodnih zalog.
Poleg vlaganj v večnamenske vodnogospodarske objekte, s katerimi se dosega tudi izboljšanje razmer za vodooskrbo (bogatenje podtalnice, zadrževanje vode v povirjih in akumulacijah) bomo vlagali tudi v gradnjo objektov za vodooskrbo na manj razvitih in obmejnih območjih.
* .
42.	člen
Sredstva, ki jih namenja vodnb gospodarstvo, kot soudeležbo pri zagotovitvi vodooskrbe, znašajo 26,0 mio din in se bodo vlagala na območjih:
v mio din
Zap. št	Občina	Vlaganja	Viri financiranja OVS Mura	
1.	Murska Sobota		8,0	8,0
2.	Lendava		6,0	6,0
3.	Ljutomer		9,0	9,0
4.	Gornja Radgona		3,0	3,0
	Skupaj:		26,0	269
43. člen
Orientacijska časovna razporeditev sredstev za soudeležbo pri varstvu vodnih količin in oskrbe z vodo bo naslednja:
v mio din
Zap. št.	Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj	
1.	Gornja Radgona	—	—	0,97	0,37	1,06	3,00
2.	Lendava	—	—.	 —	2,46	3,54	6,00
3.	Ljutomer	1,83	1,76	1,83	1,83	1,75	9,00
4.	M. Sobota	1,96	1,96	1,96	1,06	1,06	8,00
	Skupaj OVS Mura	3,79	3,72	4,76	6,32	7,41	26,00
Udeleženci: OVS Mura. SIS za Komunalne dejavnosti občin G. Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota'.
44.	člen
Vrednost vseh nalog t. j. osnovne obveznosti in ostala vlaganja skupaj, za katere se udeleženci sporazuma dogovorijo, da jih je potrebno izvršiti na vodnem območju OVS Mura v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 znaša 567,505 mio din, in sicer:
— redna vodnogospodarska dejavnost 248,880 mio din — investicije v urejanje vodnega režima 274,625 mio din — soudeležba pri investicijah za varstvo
voda	44.000 mio din
Skupaj:	567,505 mio din
Skupni pregled vseh vlaganj po'namenih in po občinah ter virih financiranja v obdobju 1982—1985 je razviden iz rekapitulacije — tabela III., kije sestavni del tega sporazuma.
III.	ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA NADALJNI VODNOGOSPODARSKI RAZVOJ
45.	člen'
Podpisniki sporazuma bodo uresničevali takšno politiko vodnih prispevkov in odškodnin za .vdo ter vodnogospodarskih storitev, da bo zagotovljeno financiranje nadaljnega vodnogos-podarksega razvoja. V ta namen bodo za predvidena vlaganja v nadaljni vodnogospodarski razvoj na vodnem območju Mure namenili v povprečju 0,56 % od svojega predvidenega družbenega produkta (DP 1981 — 1985 po cenah 1980 znaša 50.289 mio din) v višini 286,420 mio din .
Sredstva, potrebna-za uresničitev planiranih nalog v višini 286.420 mio din bodo uporabniki zagotovili z vodnim prispevkom od naslednjih osnov:
—	odstotek od dosežene davčne osnove dohodka,
—	od količine proizvedene električne energije,
—	od količine uporabljene in izkoriščene vode.
STRAN 36 VESTNIK, 26. AVGUSTA 1982
— od stopnje onesnaisv ayqa no Ae,
— od količine porabljene pitne n ode,
— odstotek od doseženega dohodka z obrtno dejavnostjo, — odstotek od katastrskega dohodka, — od količine odvzetega gramoza in mivke.
Predvidena sredstva od navedenih osnov in prelivanja za financiranje predvidenih nalog bodo poletih znašala:
Zap. št	Način formiranja sredstev	1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj
A)	DRUŽBENI PRODUKT	9543	9760	10164	10606	11056	51149
B)	% udeležbe VP iz DP	0,440	0,495	0,556	0,626	0,705	0,556
C)	din	41,28	47,62	55,59	65,28	76,65	286,42
1.	Splošni vodni prispevek	8,36	9,91	12,53	15,93	20.01	66,74
2.	VP p o odoločbi	29,04	33,34	38,01	43,52	50.04	193,95
	— za elektr. energijo.	0,10	0,19	0,19	0,19	0,29	0,96
	— za uporablj. vode	8,94	10,20	11,76	13,51	15,45	5936
	— za oresn. vode	20.00	22,95	26,06	29,82	34,30	133,13
3.	VP od pitne vode	0,58	0,58	0,68	0,97	0,87	3,68
4.	VP od gramoza	0,10	0,19	0,19	0,19	0,29	0,96
5.	VP od obri	0,29	0,49	0,49	0,49	0,68	2,44
B.	VP od katstra	2,91	3,11	J,69	4,18	4,76	18,65
	Skupaj vodni prispevek	41,28	47,62	55,59	65,28	76,65	,286,420
	Prelito iz dr. območij	42,62	38,69	56,52	66,08	77,18	281,085
	RAZPOLOŽ- LJIVA SREDSTVA	83,90	86,31	12,11	131,36 1 53,83		567,505
Predvidena razpoložljiva sredstva in dinamika vlaganj bo lahko dokončno opredeljena v srednjeročnem planu razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Mura za obdobje 1981—1985, ko bo podana možnost poračuna za leta 1981 — 1983 glede na dejansko realizacijo sredstev.
46.	člen
Na osnovi 4.'člena Zakona o vodah ter 6., 17. in spremenjenega 19. člena Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985 bodo na vodno ,območje OVS Mura prelivana sredstva iz drugih območij, ki so namenjena za skladnejši razvoj in predstavljajo 98,1 % — na lastna zbrana sredstva na območju Mure in 21,9 % od združenih sredstev razvitejših, območij v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
Prelivana sredstva v višini 281,085 mio din se bodo v celoti namenila po že prikazanih namenih, lokacijah, občinah in dinamiki, kot je razvidno v poglavjih:
5	.0 Investicije v urejanje vodnega režima v višini	274,625	mio	din
6	.0 Soudeležba pri investicijah
za varstvo voda	6,460	mio	din
Skupaj:	281,085	mio	din
47.	člen
Tarife vodnega prispevka:
V planskem obdobju 1981-^-1985 se podpisniki dogovorijo, da ostane sedanji način izračunavanja tarif nespremenjen. Izhodiščne vrednosti tarif vodnih prispevkov po osnovah iz 45. člena so naslednje:
Zap. št.	Osnova vodnega prispevka	Enota mere	tarifa
1.	Splošni vodni prispevek	% od davčne os-	
		nove iz dohodka	1,00
2.	VP od proizv. elek. energije	din/Kwh	0,0053
3.	VP od uporablj. vode	din/m3	1,40
4.	VP od onesn.vode	din/E	49,30
5.	VP od pitne vode	din/m3	0,60
6.	VP od naplavin	din/m3	21,00
1.	XV	taijsNaasb	'sh aA	as-	
	
%.	XV o6 katastrskega dohodka	
SO G. Radgona — ravninsko ob-	
močje— gričevnato območje	1,99 »h
SO Maribor — celotno območje	0,90 %
SO Lendava — celotno območje	1,50 %
SO Ljutomer — ravninsko območje	1,40%
— gričevnato območje	0,90 %
SO M. Sobota — ravninsko območje	1,45 %
— gričevnato območje	1,00 %
Začetne tarife vodnih prispevkov v letu 1981 so v realnem smislu enake kot so sprejete za 1980.
Tarife se korigirajo letno za stopnjo rasti družbenega produkta, kot je razvidno v 45. členu tega sporazuma.
Ugotavljanje nominalnih vrednosti tarif se določa vsako leto s skupno dogovorjenim korekcijskim faktorjem inflacijske stopnje, ki ga sprejme skupščina OVS Mura.
48.	člen
Območja posameznih občin bodo, na osnovi dogovorjenih tarif v prejšnjem členu, oblikovala sledečo udeležbo sredstev:
Zap. št.	Občina	Pričakovani % v obdobju 1981—85	Pričakovana sredstva
1.	G. Radgona	26,6	76,3
2.	Maribor	14,1	40,5
3.	Lendava	21,6	61,9
4.	Ljutomer	10,4	29,7
5.	Murska Sobota	27,3	78,0
	Skupaj:	100	286,4
IV. STANDARDI IN NORMATIVI
49.	člen
Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da se bodo pri izvajanju vseh vrst vodnogospodarskih storitev in programa vodnogospodarske dejavnosti obvezno uporabljale splošno veljavne gradbene norme, tehnični normativi prirejeni za novejšo mehanizacijo ter realne izkustvene norme, ki so se doslej uporabljale na vodnem območju OVS Mure.
V. POGOJI ZA PRIDOBIVANJE DEL
50.	člen
Za dela, ki bodo neposredno oddana VGP Maribor je leto dolžno predložiti:
revidirano in odobreno tehnično dokumentacijo za vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi, naravnih vodotokov, oziroma program storitev,
—	podrobni opis posameznih del,
—	predkalkulacije materialov in storitev
—	kalkulacije s predračunom,
—	terminski plan izvajanja storitev ter
—	predvideni nadzor nad izvajanjem storitev.
Pri investicijah, za katere je potrebno izvesti licitacijo oziroma zbrati ponudbe, mora ponudnik, na osnovi odobrene tehnične dokumentacije s podrobnim opisom del, dati ponudbeni predračun, terminski plan in izpolnjevati ostale zahtevane pogoje.
VI. KRITERIJI IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV
51.	člen
1.	Oblikovanje cen storitev
Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da bodo pri oblikovanju cen za opravljanje načrtovanih storitev, programa storitev in programa dejavnosti ter izgradnjo objektov in naprav, upoštevali način oblikovanja cen tako, da se zagotovi pokritje:
— materialnih stroškov,
— amortizacije,
vvvaavL
—	sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter drugih obveznosti in izdatkov, ki se na 'podlagi zakona pokrivajo iz dohodka.
—	sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z zakonskimi določili, oziroma določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu,
— sredstev rezerv,
—	sredstev za modernizacijo in razširitev materialne osnove.
52.	člen
2,	Kalkulativni elementi
a)	kalkulativne osnove za OD,
b)	strukturni pribitek na kalkulativne osnove za OD
c)	kalkulativne osnove strojnih opravil
d)	kalkulativne osnove prevoznih storitev,
e)	izdelava programsko tehnične dokumentacije s ponudbenim predračunom za izvedbo del.
Udeleženci se dogovorijo, da bodo kalkulativne osnove veljale skozi celo leto s tem, da se sprejmejo za vsako leto posebej. (Struktura cene po elementih iz^ člena 51 in 52 tega sporazuma bo naknadno izdelana s strani izvajalcev).
53.	člen
3.	Letna valorizacija cen
Letna valorizacija cen se bo opravila na naslednji način:
—	sredstva za materialne stroške in amortizacijo ter za obveznosti iz dohodka skladno z gibanjem cen na drobno,
—	sredstva za OD in skupno porabo ter za rezerve skladno z gibanjem OD v gradbeništvu — ostale nizke gradnje,
—	ostala sredstva bodo dogovorjena vsako leto posebej.
VIL NAČIN SPREMLJANJA IN IZVAJANJA SPORAZUMA
54.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bo za spremljanje in izvajanje sporazuma odgovoren izvršni odbor OVS.
Izvršni odbor OVS je tudi zadolžen, da zagotovi posredovanje podatkov o izvajanju planskih dokumentov strokovni službi ZVSS. da lahko le-ta pripravi za republiške organe skupno poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije na področju vodnega gospodarstva. Obvezujoča roka za posredovanje rezultatov spremljave sta:
31.	marec — za pripravo poročila o izvajanju nalog v preteklem letu in
— 31. julij — za pripravo poročila o izvajanju nalog v prvi polovici tekočega leta.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
' Morebitne spremembe oz.-dopolnitve tega sporazuma bodo udeleženci izvršili po enakem postopku in na način, kot to velja za sprejemanje tega sporazuma.
56.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev sporazuma in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. Šteje se, daje sporazum podpisan s strani posameznega udeleženca, ko ta poda pismeno pristopno izjavo.
57.	člen
V primeru, da ta sporazum ni sklenjen, določi stopnje prispevka za zagotovitev sredstev za izvedbo tega programa družbenopolitična skupnost (oz. skupščina SRS). Ce pa je skle-njen. pa le-ta sprejme stopnje prispevka samp za tiste udeležence, ki tega sporazuma niso podpisali.
58.	člen
Ta sporazum velja za čas od 1. 1. 1981 do vključno 31. 12. 1985.
Original tega sporazuma hrani OVS Mura Murska Sobota,
59.	člen
Pravice inobveznosti iz tega sporazuma začenjajo veljati od dneva podpisa sporazuma.
. Osnovni Samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura Murska Sobota za obdobje 1981—1985 skupaj z ugotovitvenim sklepom o njegovem sprejetju je bil objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, številka 7 z dne 10. februarja 1981 z dopolnitvijo v številki 10 z dne 24. februarja 1981.
V Murski Soboti, 7. julija 1982
Predsednik
skupščine OVS Mura: Štefan Hajdinjak, dipl. oec.
,	Hajdinjak Stefan,1. r.
«
k '	,
(
STRAN 35 VESTNIK, 26. AVGUSTA 1982

OKVIRNI PLAN HIDROMERIORAC1J ZA OBDOBJE 1981—I9B5 NA VODNEM OBMOČJU MURE PO HIDROSISTEM1H — MELIORACIJSKIH OBMOČJIH PO OBČINAH IN DINAMIKA IZVAJANJA PO LETIH
Zap. št.	Hidrosistem — naziv melioracijskega območja (lokacija po občinah)	Skupna površina	Sektor lastništva		1981	Dinamika izvajanja po letih:			1985	Za kontinuiteto plana
			družbeni	zasebni		1982	1983	1984		
		ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha	ha
1	2	3 =(4+5)	4	5	6	7	8	9	10	11
	I. HS KRKA — LENDAVA:	4754	3169	1585	652	671	970	1011	750	700
	a) Občina Lendava:	1912	1462	450	440	416	150	406	200	300
1.	Ob desnem bregu Ledave  Ujret" in -Linica" v Turniš.	162	162		80	82			9	
2.	Ob desnem bregu mejnega potoka v Kamovcih	61	61	MM.	61	mm.		M—			
3.	Ob Borosrtjaku	80	80	MM'	80	MM		—M	MM	MM
4.	Žitkovci ob Bukovnici	305	305	—	105	•MW 	MM	200	—	
5.	»Rastična- Kobilje (Motvarjevci)	114	114	lil	114	MM.	M—	M_	——	
6.	»Ginjevec- med Ledavo in Radmož. kanalom	280	280	MM	MM	80			100	100	
7.	-Ivanjkovci" ob Kopici	254	254	11 1	MM	254	MM	MM	—	MM
8.	Ob Stari Ledavi Pince — Dolina	150	MM	150		MM	150					
9.	Hotiza — Bistrica -HS Mura- ob Liboviji	400	100	300	MM	M—	___	- 		100	300
10.	Petišovci med desn. breg. Ledave in Muro	106	106	—				106	MM	
	b) Občina: Murska Sobota	2842	1707	1135	212	255	820	605	550	400
11.	Ob levem bregu Ledave v odseku Predanovci — Oomajinci	1000	400	600				200	400	400
12.	Ob Lipnici levi breg v Tešanovcih in »Gajič- ob desnem bregu Lipnice	243	143	100	43		200			-
13.	Ob V. Krki v Kruplivniku	114	64	50	- 114	—	M—	—	—	MM.
14.	•MezbV" v Zg. Moravcih in Sebeborcih ob Lipnici	410	255	155		255	——	155	MM	
15.	»Miizge v Rakičanu ob Doblu	150	150	—	M—	MM.	150	—	MM	MM
16.	-Hrenovica" v Beltincih ob Doblu in Črncu	160	80	80			80	80			
17.	»Turško groblje" v Motvarjevcih	55	55	MM	55	—M		MM	MM		
18.	Ob Kučnici v odseku Cankova — Gerlincl	150	MM	150	—	—	150	—	MM	
19.	Ob Kučnici v Kramarovcih	160	160	MM			160	MM.	MM	M— -
20.	Topolovci ob Ledavi	150	150	—	MM	MM	80	70	MM.	M.
21.	»Borovje- ob Marijanskem p.	100	100	—	MM	—	MM	100	MM	MM
22.	Motvarjevci ob Kobiljsk. p.	150	150	—	—	—	—	—	150	*
	II. HS ŠČAVNICA - PLITVICA:	2370	1358	2112	782	760	428	700	409	391
	c) Občina Gornja Radgona	2220	1083	1137	532	780	228	200	109	.	391
23.	Apaško polje ob Muri (Segovci — Vratja vas)	583	583		205	300	78			
24.	Lomanoše ob Plitvici	130	MM	130	130	MM	MM	MM	MM	MM
25.	Skaptinci ob Belecu (pritoku Ščavnice)	197	MM	197	197	MM	MM		—	-	
26.	Plitvica II	460	150	310	—	460	'	'	' MM	. ' MM	MM	M—
27.	Črešnjevci— Boračeva	250	50	200	MM	MM	150	100	. MM	- -
28.	Žihlava — Okoslavci ob Ščavnici	600	300	300	—	—	—	100	109	391
	Č) Občina Ljutomer	1250	275	975	250	—	200	500	300	MM
Tl NAWAWV
Investicijska vlaganja za obrambo pred popiavami in ureditev vodnega režima z regulacijami vodotokov ter izgradnjo zadrževalnikov za pridobivanje novih kmetijskih površin v obdobju 1981 — 1985
Zap. št	Hidrosistem — objekt:	Občina:	Velikost (m3 ali km)	Invest, vred, v 000 din skupaj:	Viri financ-iranja:		Predvidena dinamika izgradnje:	Opomba:
					OVSMura: v 000 din	Zveza VSS. v 000 din		
1	2	3	4	5	6	7	8	9
I.	H S Krka — Ledava:							
1.	Dovršitev gradnje zadrževalnika na Ledavi		3					
	v. Radmožancih	Lendava	6,3 mio m3					
2.	Regulacijsko-ureditvena dela na pritokih Ledave			44.136	—	44.136	1981/83	
	v zvezi z delovanjem zadrževalnika in izvedbe							
	melioracij v občini Lendava	Lendava	6,5	18.390				
3.	Regulacija Mure v odseku				—	18.390	1981/85	Po medrep.
								
	Petišovci—Pince	Lendava	3	12.783	—	12.783	1983/85	dog. s SRH
STRAN 32 VESTNIK, 26. AVGUSTA 1982
	Skupaj v občini	Lendava	9,5	75.309	—	75.309		
4.	Regulacija Ledave z rekonstrukcijo nasipov v odseku Rakičan—Gančani v zvezi z delovanjem	Murska	3,5					
	zadrževalnika Radmožanci	Sobota					*	
5.	Regulacijsko-ureditvena dela na V. Krki s pritoki	Murska		12.068	—	12.068	1982/83	
	v zvezi z izv. melioracij	Sobota	2,5					
6.	Regulacija Male Krke v	Murska		7.356	7		7.356	1982/84	Nadaljevanje zač. del v
	obm. Domanjš. v zv. melior.	Sobota	2,0	4.904	—:	4.904	1981	letu 1980
7.	Nadaljevanje' reg. Ledave za popolnejše delovanje AK Ledavsko Jezero v odseku Pertoča — Sotina	M. Sobota	2,0	10.000		10.000	1983/85	Tudi meddržavna obveznost Jugoslavija — Avstrija)
8.	Protipoplavni ukrepi, ureditev korita Mure in				\			
								
	nasipov v odseku Izakov-							
	ci — Melinci	M. Sobota	1,0	6.430	—	6.130	1983/85	
9.	Regulacija mejnega ods.							Meddržavna obv.
	Kučnice (Cankova-Fikšin.)	M. Sobota	*	5,5x2	44.136	—	' 44.136	1983/85	SFRJ do Avstr.
	Skupaj v občini Murska	Sobota	16,5	84.594		84.594		
1.	H S KRKA—LEOAVA SKUPAJ:		26,0	159.903		159.903		
II.	HS ŠČAVNICA—PLITVICA:							
ip.	Zgraditev zdrževalnika na Ščavnici v Bolehn.	Ljutomer	4miom 3	61.370		61.370	1982/84	
11.	Regulacija Ščavnice gorvodno od Kokoričev ter dela za popolnejše							
								
								
	delovanje že zgrajenega odseka Ščavnice s pritoki (Turje) in AKGajš.	Ljutomer	6,0	25.746		25.746	1981/83	
12.	Regulacija Ščavnice s pritoki gorvodno od Bolehnecicev v zvezi z izvedbo melioracij	G. Radgona		17.164		17.164		
								
			4,0				1981/85	
13.	Protipoplavni ukrepi -ureditev korita in							
								
	nasipov Mure v odseku Razkrižje—Krapje	Ljutomer	1,0	3.742			3.742	1982/83	
14.	Regulacija Boračev. p. ,	G. Radgona	z	2,5	6.700	—	6.700	1981/83	
II.	HS ŠČAVNICA—PLITVICA SKUPAJ:		13,5	114.722		114.722		
	INVESTICIJSKA VLAGANJA SKUPNO (l.+ ll.)		39,5	274.625	—	274.625		
Dodatna tabelall/l
(Priloga k 32. členu sam. sporazuma)
PROGRAM INVESTICIJSKIH VLAGANJ ZA UREJANJE VODOTOKOV V PLAN SKEM OBDOBJU 1982 — 1985 ZA IZVEDBO PLANA MELIORACIJ ZA KAR OVS MURA NIMA ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV
v 000 din cene 1980
Zap. št.	Hidrosistem — objekt	Dolžina vodotokov v km	Znesek potrebnih finančnih sredstev	
a)	HS KRKA - LENDAVA:			
1.	Urejanje pritokov Ledave (Dobel, brezovski potok, Lemerski potok, potok Logojca idr.)	10.6	21.700	
2.	Urejanje pritokov Lipinice (Moravski potok s pritokom)	3,8	7.300	
a)	skupaj:	14,4	29.000	
b)	HS ŠČAVNICA — PLITVICA:			
1.	Nadaljevanje regulacije Ščavnice s pritoki v odseku Bolehnečici Okos-	-		
	lavci	8,6	31,200	
2.	Nadaljevanje regulacije			
	Boračevskega potoka	1,4	3.800	
3.	Ureditev korita Kozarice v odseku od izliva v Ščavnico gorvodno do Cvena	5,6	11.000	
b)	skupaj:	15,6	46.000	
VSEGA SKUPJA: (a+ b)	30,0	75.000
REKAPITULACIJA VSEH VLAGANJ PO NAMENIH IN PO OBČINAH TER VIRIH FINANCIRANJA V OBDOBJU 1981—1985 NA VODNEM OBMOČJU MURA
NAMEN VLAGANJ		Skupna	Viri Financiranja:			Vlaganja po občinah:			
		vlaganja	OVS Mura	ZVSS	G. Radgona	„ Lendava	Ljutomer	Maribor	M. Sobota
	1	2	3	4	5	6	7	8	9
A)	OSNOVNE OBVEZNOSTI	248.880	248.880	—	35.480	81.670	52.060.	8.500	71.170
1.	Redno vzdrževanje	201.400	201.400	—	32.500	52.500	45.400	7.200	63.800
1.1	Objekti in odprave	107.400	107.400	' —	19.400	32.400	21.800	4.500	29.300
1.2	Naravni vodotoki	77.100	77.100	—	10.800	15.700	19.800	2.000	28.800
1.3	Javna služba	16.900	16.900	—	2.300	4.4003.800		700	5.700
2.	Ostale obveznosti (Anuitete najet, kredit.)	25.100	25.100				23.300	1.800				
3.	Izdatki za delov. OVS	22.380	22.380	—	2.980	5.8704.860		1.300	7.370
3.1	Študije in raziskave	3.800	3.800	—	500	1.000	800	300	1.200
3.2	Funkcionalni izdatki	18.580	18.580	—	2.480	4.870	4.060	1.000	6.170
	— za delov, deleg. sist.	4.200	4.200	—					
	— za delov, strok, služb	11.800	11.800						
	— za potrebe SLO	2.580	2.580	—					
B)	INVESTICIJE (VARSTVO PRED VODAMI)	274.625		274.625	23.864	75.309	90.858	—	84.594
0	SOUDELEŽBA PRI INVESTICIJAH ZA VARSTVO VODA	44.000	37-540	6.460	8.000	6.000	9.000	10.000	11.000
1.	Varstvo kakovosti voda (čiščenje odpadnih voda)	18.000	11.540	6.460	5.000			10.000	3.000
2.	Varstvo vodnih količin								
	(vodooskrba s pitno vodo)	26.000	26.000	—	3.000	6.000	9.000	—	8.000
	(A+B+c) SKUPAJ:	567.505	286.420	281.085	67.344	162.979	151.918	18.500	166.764
STRAN 31 VESTNIK, 26. AVGUSTA 1982
1		3	4	5	6	7	8	9	10	11
29.	Branoslavci — Radoslavci ob Turji in Bukovnici	250	25	225	250										—
3t).	Berkovci — Bolebnečici ob Ščavnici in Lipnici	500	100	400	—	—	200	300	—	—
31.	Razkrižje — Cven med Ščavnico in Muro	500	150	350	—	—	—	200	300	
I.	REKAPITULACIJA: HS KRKA - LEDAVA	4754	3169	1585	652	671	970	1011	750	700
II.	HS ŠČAVNICA—PLITVICA:	3470	1358	2112	782	760	428	700	409	391
VSEGA SKUPAJ:		8224	4527	3697	1434	1431	1398	1711	1159	1091
— okvirni plan melioracij
* obdobju 1981 —1985 skupaj kolonu (6+7+8+9+10)	7133
— okvirni plan melioracij
v obdobju 1982—1985
(skupaj kolona 7+8x9+10)	5699
Opomba:
1.	V kolikor se bo v teku izvajanja melioracij po sprejetem okvirnem planu in predvideni dinamiki ugotovilo, da na posameznih melioracijskih območjih ni možno realizirati planiranih površin, se lahko izvajajo melioracije na preostalih melioracijskih območjih, ki so prikazane v koloni 11 »za kontinuiteto plana«..
2.	V kolikor se bodo na ostalih melioracijskih območjih v SR Sloveniji izvedle v letih 1982—1985 vse melioracije po republiško dogovorjenem programu, bo za površino 434 ha možno pričeti z izvajanjem melioracij, odnosno s pripravo za izvedbo šele v letu 1985(5699—5265=434).
STRAN 33 VESTNIK, 26. AVGUSTA 1982