Ptuj, petek, 24. marca 2006 letnik LIX • št. 23 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
Foto: Martin Ozmec
Aktualno	Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah	Reportaža
Podravje • OŠ	Ptuj • Zaradi Gajk	Gorišnica • Vsaka	Majšperk •	Gomila pri Kogu •
Ljudevita Pivka ne bo	bo še močno bolela	ločitev prinaša pranje	Mar plačila niso	Z ilegalne službene
potrebno pod most!	glava	umazanega perila	pomembna?	poti po Hrvaški
Stran 3	Stran 5	Stran 7	Stran 9	Stran 32
9770040197060
Podravje • Projekt sedmih občin
Evropa daje 65 odstotkov!
Prva faza izgradnje skupne kanalizacijske mreže sedmih občin, t. i. Projekt zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, je končno dobila »blagoslov« iz Bruslja. Evropski kohezijski sklad bo namreč izgradnjo sofinanciral v višini 65 odstotkov, 25 odstotkov naj bi prispevala še naša državna blagajna, 10 odstotkov pa občine iz svojih proračunov.
Skupno bo prva faza izgradnje zahtevala dobrih 30 milijonov evrov, kar glede na razrez sofinanciranja pomeni, da bo iz evropskega kohe-zijskega sklada »prišlo« 19,7 milijona evrov!
»V tej fazi se bo gradil kanalizacijskih sistem v petih občinah, in sicer gre za kanalizacijski vod skozi naselje Hajdina do Starš, zajet je sistem po celotni občini Starše, v naselju Kidričevo do Apač in od Apač do skoraj Sp. Gaja pri Pragerskem, kanalizacija v Gorišnici in Moškanjcih. Zajete so tudi čistilne naprave (ČN) v Kidričevem, Go-
rišnici in modernizacija ter rekonstrukcija centralne ČN v Ptuju,« pojasnjuje koordinator širokega projekta Jernej Šoemen s ptujskega Komunalnega podjetja.
Evropsko sofinanciranje je že potrjeno in tudi odobreno, trenutno pa potekajo dogovori o deležu državnega sofinanciranja oziroma o strukturi in velikosti tega deleža: »Že v prijavi za pridobitev sredstev kohezijskega sklada in v finančnem načrtu je predvidno tudi državno sofinanciranje, ki naj bi znašalo četrtino (25 %) vrednosti. V tem deležu države bodo zago-
Uvodnik
Človeška plat zgodbe
Minuli teden meje najbolj zaposlovala zgodba o prebivalcih Magdičeve domačije, ki so Slovenci in živijo v Sloveniji, do svojega domovanja pa ne morejo drugače kot po hrvaški zemlji. Ze na začetku zgodbe je bilo predlagano, da se tistih 300 metrov hrvaške zemlje nekako zamenja, meja prestavi, vendar je pri dogovoru Drnovšek - Račan to edina predlagana točka v občini Ormož, ki ni bila upoštevana. Kot alternativno rešitev je občina takrat, in pred nekaj dnevi ponovno, predlagala, da se do omenjene hiše zgradi cesta. Minila so leta, zgodilo se ni nič.
Meja je realnost, s katero moramo živeti vsi. Precej gotovo je tudi, da bo prihodnje leto to postala zunanja meja Evropske unije in kot taka bo morala dosegati določene standarde. Iz razvoja svetovnih dogodkov je jasno, da je za vedno več ljudi njihova eksistenca v nerazvitih deželah nesprejemljiva, zato bo naval ilegalnih prebežnikov na naši meji vedno velik. Ob vsem tem pa si ne morem predstavljati, kako je živeti ob meji. Ko si dan za dnem dolžan novim in novim policistom razlagati podrobnosti svojega intimnega vsakdana, oni pa tebi, da pač opravljajo svoje delo. Ljudem na meji je življenje zagrenjeno, o tem ni prav najmanjšega dvoma, saj je obremenjeno s formalnostmi, ki jih ostali prebivalci Slovenije ne poznamo in so nam prihranjene. Ob vseh teh rečeh in pomembnosti meje pa je kljub vsemu velikega pomena majhna stvar, kot je medsebojni odnos. Včasih nas do znosnejših razmer loči le majhen nasmešek, prijazen »dober dan« ali kanček strpnosti. To so stvari, kijih dva, če imata malo dobre volje, lahko v zadovoljstvo obeh rešita.
Zaskrbljujoč pa je odnos države, ki jo premalo zanima, ali bodo ob njeni meji še živeli Slovenci ali nihče.
viki klemenčič ivanuša
tovo zajeta sredstva t. i. vodne takse, ki so seveda različno visoka v različnih občinah. Mi smo že naredili prognozo, koliko bi v posameznih občinah ta taksa nanesla v naslednjih štirih letih, do leta 2010, ko je predviden zaključek izgradnje sistema in sofinanciranja. V teh dneh čakamo na potrditev našega obračuna. Razliko med to okoljsko dajatvijo in polno vrednostjo 25 odstotkov bo predstavljala državna subvencija. Ko bo ta izjava o državnem sofinanciranju v naših rokah, jo bomo vstavili v investicijski program ter ga nato poslali finančnemu ministrstvu, ki ga mora potrditi, istočasno pa bo ta program šel še v potrjevanje vsem petim občinskim svetom tistih občin, ki so zajete v prvi fazi,« pojasnjuje nadaljnji potek realizacije projekta Šoemen.
Ne glede na to pa je v sodelovanju z okoljskim ministrstvom že v pripravi tudi razpisna dokumentacija za izvajalca del. Nosilec razpisa bo Občina Ptuj, razpis pa bo evropski, kar pomeni, da se bo objavil v evropskem uradnem listu, saj je to eden
izmed pogojev za dodelitev kohezijskega denarja.
Dokumenti za drugo fazo že v Ljubljani
Izven prve faze izgradnje, ki je v Bruslju že potrjena, sta ostali občini Videm in Markovci ter sam kanalizacijski sistem v mestu Ptuj: »V to fazo poleg sistema v Ptuju spada tudi vodovodna povezava preko Puhovega mostu. Najbolj na udaru glede izgradnje je prav občina Videm, ki mora, za pridobitev evropskih sredstev že sama zgraditi precej omrežja, za približno 800 milijonov tolarjev, kar so morali zagotoviti s posebnim potrdilom, v katerem zagotavljajo, da bodo istočasno gradili dobršen del sekundarnega omrežja, ki bo do leta 2010 omogočal zahtevano obremenitev ČN. Le tako so namreč lahko upravičeni do dela evropskega sofinanciranja. Prav tako v drugo fazo izgradnje spada vod, ki gre skozi Markovce do Formi-na in ČN v Forminu.«
Po prepričanju Šoemna
Vodja projekta Jernej Soemen: "Evropski denar je že zagotovljen, zdaj čakamo na potrditev državnega deleža!"
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo se boji borcev


Skupščina slovenske borčevske organizacije, ki je te dni potekala v Ljubljani, bi iz več razlogov zaslužila večjo pozornost slovenske politične javnosti in slovenskih medijev, od katerih je večina zbor preprosto prezrla. Predvsem bi težko še kje drugje našli tako vztrajno in premočrtno spoštovanje nekaterih principov delovanja, še zlasti doslednega spoštovanja tradicije in na novo nastalih političnih razmer, kot to počenja borčevska organizacija. Lahko bi rekel, da je skrb za nacionalni interes, kamor sodi tudi spoštljiv in objektiven odnos do preteklosti in še posebej do narodnoosvobodilnega boja ter vseh vrednot, ki so povezane z njim, stalnica v njihovem delovanju. Prav na teh vrednotah temelji tudi borčevski odnos do sedanjosti in prihodnosti. S tega vidika je marsikdaj lahko (in tudi je) zveza borcev korektiv in opozorilo različnim drugim političnim dejavnikom in usmeritvam, ki zaradi prevelikega pragmatizma ali prepovršnega poznavanja štirih zgodovinskih in drugih okoliščin (pre)pogosto delujejo preveč enostransko in
druga faza naj ne bi bistveno časovno zaostajala za prvo; lahko se celo zgodi, da bi se fizični začetek del izenačil s prvo fazo: »Vsa potrebna dokumentacija je bila že oddana v Ljubljano, zdaj je v pregledu, potem potuje v Bruselj. Upamo, da bo šlo tokrat hitreje kot v prvi fazi, ker so zadeve že znane in tudi napovedane. Želimo, da bi tudi to fazo začeli realizirati v drugi polovici 2007.«
Kot pravi Šoemen, bi bilo idealno, če bi se javni razpis za prvo fazo objavil spomladi letos in če ne bi bilo pritožb (kar je zadnje čase stalna praksa), bi se lahko proti koncu leta sklenila pogodba z izbranim izvajalcem, dela pa bi se realno začela v letu 2007. V primeru pritožbe na izbranega izvajalca pa je potrebno računati vsaj na polletni zamik začetka del, verjetno pa bo časovni zamik še daljši.
Sicer naj bi bila tudi druga faza izgradnje financirana po enakem ključu kot prva. Dejanske fizične izvedbe tako velikega projekta na terenu pa si nihče še točno ne predstavlja: »Seveda bo ob fizični
izvedbi potrebno še veliko dela, potreben bo team, sestavljen iz predstavnikov vseh vključenih občin in zelo veliko fleksibilnosti. Rok dokončanja, kot rečeno, je leto 2010 in takrat se izteče tudi sofinanciranje, ki bo teklo vsako leto po četrtinah. Vsaka vključena že ima predlog prioritetne izgradnje posameznih komponent sistema na svojem območju. Sistem pa bo mešan,večinoma klasični gravitacijski, deloma pa tudi vakuumski,« je še povedal Šoemen.
In še ena zanimivost: Bruselj je projekt potrdil in odobril sofinanciranje že 19. decembra 2005, iz Ljubljane do Ptuja pa je evropska odločba potovala do 31. januarja letos _
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko pa ob vsem skupaj pravi, da je daleč najpomembnejše dejstvo, da je projekt, glede na nemajhne težave v času nastajanja, »preživel« in ostal ter uspel pridobiti visok delež evropskega denarja.
SM
se na posamezne (pomembne) pojave in dileme preprosto ne odzivajo.
Slovenska borčevska organizacija je ta hip ena izmed najbolj množičnih organizacij na Slovenskem, ki po vsem sodeč, kljub neizbežnemu staranju in umiranju njenega članstva, ni obsojena na izumrtje in propad. Borčevske vrednote in principi delovanja postajajo in ostajajo privlačni tudi za mnoge mlajše simpatizerje narodnoosvobodilnega boja in posnemovalce posameznih principov tega boja. Tako zdaj članstvo borčevske organizacije sestavlja 32.576 udeležencev narodnoosvobodilnega boja in 19.049 zagovornikov tega boja.
Brez borčevskega pogleda na posamezna aktualna vprašanja sodobne Slovenije bi bili zagotovo siromašnejši in brez potrebe preveč enostranski. Borci so doslej skrbeli za nekakšno dodatno dimenzijo in nihče jim ne more očitati, da so se odzivali zgolj »po dolžnosti«. Borčevska organizacija, ki jo nekateri prelahkotno in brez prepričljivih dokazil radi enačijo s problematičnimi ostanki preteklosti in na podlagi tega tudi diskvalificirajo, se je v novi slovenski državi vsekakor pokazala kot dialoška organizaci-
ja, kar dokazuje dejstvo, da je imela že od vsega začetka pogovore z vsemi političnimi opcijami v parlamentu, z najvišjimi predstavniki Cerkve, pa tudi s predstavniki različnih drugih in njej ne vedno naklonjenih organizacij. Nikogar ni odvračala od sebe, hkrati so drugi morali pokazati svoj odnos do nje. Po svoje se ves čas skozi ta odnos kaže tudi stopnja (ne)priprav-ljenosti posameznih političnih dejavnikov, še zlasti vladajočih koalicij, za sodelovanje z borci in za priznavanje njihove vloge v preteklosti in zdaj.
V bistvu je borčevska organizacija gradila mostove tudi tedaj, ko so jih drugi na veliko rušili. Za razliko od večine drugih političnih združb je vztrajala pri sodelovanju tudi tedaj, ko so se zdeli posamezni problemi tako rekoč nerešljivi in posamezne razlike preproste nepremagljive. Zaradi tega seveda ni naključje, da se prav zdaj v borčevski organizaciji na veliko ukvarjajo z vprašanjem, kaj vse je vplivalo na pristojnega resornega ministra Drobniča (ministrstvo za delo, družino in socialno politiko), posledično pa tudi na vlado, da sta se odločila ukiniti zakon o financiranju Zveze združenj borcev NOB.
Predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik je nedavno izrazil začudenje in obžalovanje, še posebej, ker so slovenski borci - po njegovem mnenju - z odobravanjem sprejeli govor predsednika
vlade Janeza Janše na lanski proslavi 9. maja v Ljubljani. Takrat je Janša ponovno sprožil potrebo po državljanski pomiritvi, hkrati pa je dejal, da je partizanstvo pozitivna vrednota, vredna spomina in opozoril, da je domobranska stran prisegla zvestobo okupatorju, česar moralno ni mogoče z ničemer opravičiti. Janez Stanovnik v najnovejši potezi vlade in vladajoče koalicije v parlamentu ne vidi potrjevanja premierovih pogledov iz lanskega maja. »Postopek ministra Drobniča in parlamentarne večine kažeta, kako vladajoča večina razume »pomiritev«: proglasitev domobrancev, ki so prisegli Hitlerju za domoljube, partizane pa imajo za »navadne kriminalce«, kot to zatrjuje (ob sponzorstvu Muzeja novejše zgodovine) tudi nedavno objavljena knjiga prof. dr. Blumenvitza.«
Zakon o financiranju Zveze združenj borcev je bil sprejet 7. marca 1990 predvsem zaradi izjemne pomembnosti programa in aktivnosti zveze borcev pri utrjevanju in širitvi vrednot NOB. Posebej pomembno funkcijo borčevske organizacije je poudaril tudi Ustavni zakon o izvrševanju Temeljne ustavne listine Republike Slovenije ob vzpostavljanju slovenske samostojnosti. Zakaj zdaj nenadoma vloga Zveze združenj borcev naj ne bi bila več tako pomembna?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikgradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka ne bo potrebno iti pod most
V vabilu za marčevsko sejo kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bila 20. marca, je bilo zapisanih sedem točk dnevnega reda, že nekaj časa tradicionalna »Informacije poslanca Branka Mariniča« pa je izpadla. Glede na to, da se je v poslanske klopi vrnil Franc Pukšič, se je preimenovala v »Informacije poslancev«. Na izrecno vprašanje gorišniškega župana Jožeta Kokota, zakaj te točke ni na dnevnem redu, je ptujski župan dr. Štefan Če-lan povedal, »da je tu Franc Pukšič«, ki pa je dejal, »saj Mariniča lahko slišite na Radiu Ptuj, saj je njegov«. Franc Pukšič je bil tokrat tisti, ki je prinesel novosti iz državnega zbora, bojda jih je želel tudi Branko Marinič, vendar ga gradivo z vabilom ni doseglo, v Mestni hiši na Ptuju pa so povedali, da so ga poslali. Na aprilskem kolegiju je torej pričakovati, da si bosta polje poročanja o aktivnostih v državnem zboru, ki morajo zanimati lokalne skupnosti v Spodnjem Podravju, razdelila.
Franc Pukšič je v ponedeljek posebej opozoril na javno obravnavo zakona o društvih, prav tako pa tudi na spremembe zakona o urejanju prostora, kjer si bo potrebno dodatno prizadevati za poenostavitev postopkov pri spreminjanju namembnosti zemljišč. Zdaj je potrebnih tudi do 70 in več soglasij, kar lahko traja, če ni posebnih zastojev, tudi do 18 mesecev. »Če ne moreš upravljati s svojim premoženjem in biti fleksibilen, ker to zahteva razvoj, kaj potem še lahko narediš,« se je vprašal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Usoda Taluma mora to območje še posebej zanimati, še posebej razvoj, kaj pa bo s poslovodstvom, je stvar lastnikov. »Cirkusa nadzornikov brez lastnikov pa si ne bi smeli privoščiti. V vladi ni bilo nikoli govora o ukinjanju proizvodnje v Talumu, temveč o dopolnitvi programa, vse drugo so dezinformacije, špekulacije in zlonamernosti, ki lahko zelo škodijo temu prostoru,« pa je v razpravi okrog Taluma povedal Franc Pukšič. Kaže, da je Talum postal tema, ki naenkrat zanima tudi župane Spodnjega Podravja.
Odvetnik Rok Gerlovič je pojasnil stanje glede sodnega spora med Občino Ptuj in Termami. Kot je znano, si Občina Ptuj oziroma njene pravne naslednice prizadevajo dobiti "nazaj" svoj vložek ob ustanovitvi Term Ptuj, d. o. o., v letu 1992, ki naj bi znašal 101 milijon tolarjev. Signali o možnostih izvensodne poravnave so pri županih občin na Ptujskem naleteli na plodna tla. Za pogajanja so zadolžili
ptujskega župana dr. Štefana Čelana. V igri so sedanji lastniki Term Ptuj, Terme 3000 oziroma PS Sava, pravice pa si na »spornem« delu ob občinah lasti tudi PS Perutnina.
V	okviru izvensodne poravnave, ki jo sprejemajo, naj bi dobili 54 milijonov 958 tisoč tolarjev gotovine in 18 tisoč delnic družbe Term, z vrednostjo na dan vpisa, v pogajanjih pa naj bi poskušali doseči vrednost na dan sodne poravnave, torej več kot 1600 tolarjev na delnico, kar bi lahko ob uspešnih pogajanjih prineslo izplačilo do višine 85 odstotkov prvotnega zahtevanega zneska.
Za nove programe javnih del
Direktorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Ptuj Vlasta Stojak je predstavila trg dela in zaposlovanje na Ptujskem v letu 2005 ter izvajanje dejavnosti v letu 2006. V lanskem letu se je iz evidence brezposelnih oseb v Območni službi na Ptuju zaposlilo okrog 3000 ljudi, od tega 113 invalidov. Konec lanskega leta je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 4467 oseb. V okviru strukturne brezposelnosti posebej zaskrbljujejo podatki o tem, da je med brezposelnimi vedno več žensk, ob koncu lanskega leta jih je bilo kar 56,6 odstotka, iskalcev prve zaposlitve je bilo blizu 28 odstotkov, skoraj 31 odstotkov pa je bilo med iskalci zaposlitve starih do 26 let.
V	vseh teh kazalcih Ptujsko zaostaja za Slovenijo. Ugod-
nejše trende pa to območje dosega pri zaposlovanju starih nad 50 let, osebah brez strokovne usposobljenosti in dolgotrajno brezposelnih. Iz evidence brezposelnih je bilo lani odjavljenih 5488 oseb, na novo pa prijavljenih 5573 oseb. V programe aktivne politike zaposlovanja je bilo v letu 2005 na novo vključenih 1260 brezposelnih oseb. V 109 programov javnih del pa je bilo vključenih 325 brezposelnih oseb. Tudi v letu 2006 so možnosti na tem področju velike, župane je direktorica Območne službe Ptuj pozvala, da se čim prej oglasijo s prijavami možnih programov javnih del, rok za oddajo je vsakega petega v mesecu. Delovanje ClPS-a (Centra za informiranje in poklicno svetovanje) pa v tem trenutku podpira oziroma sofinancira 12 občin, na takšno partnerstvo računajo tudi v bodoče. Lani ga je obiskalo že 8636 oseb. V letošnjem letu načrtujejo zaposlitev vsaj tri tisoč oseb iz evidence brezposelnih, okrog 300 naj bi se jih vključilo v javna dela, za samozaposlitev pa naj bi se jih odločilo 70.
Župani so na ponedeljkovem kolegiju govorili tudi o uredbi o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije. Včasih so si lahko delili tri milijarde koncesnine, ta se je v zadnjih letih znižala na dve milijardi, od tega naj bi občinam pripadlo 60 odstotkov zneska, državi 40 odstotkov. Uspelo pa jim je izpogajati, da so lahko delili celi dve milijardi. Ta bitka, ki se vsako leto ponavlja, jih utruja, radi bi vedeli že vnaprej, s čim lahko računajo, s
Foto: Črtomir Goznik
Odvetnik Rok Gerlovič (levo) je predstavil stanje v sodni zadevi Term Ptuj in Občine Ptuj, Vlasta Stojak trg dela in zaposlovanje na območju Ptuja v letu 2005 ter izvajanje dejavnosti v letu 2006, ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je že po tradiciji vodil kolegij županov.
čim pa ne, zato si prizadevajo ta problem že enkrat dokončno rešiti. Vidijo ga v zakonu o ekološki degradaciji Dravskega in Ptujskega polja, ki že nekaj časa čaka, da bi ga spravili v parlamentarno proceduro, zdaj so pozvali poslanca, naj jim pri tem pomagata.
OŠ Ljudevita Pivka kliče na pomoč
Župani občin s Ptujskega so pozorno prisluhnili v. d. ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Ireni Cvetko, ki je podrobno predstavila nadaljnji razvoj, status in pomen te šole, katere ustanoviteljica je za zdaj le MO Ptuj. Pripravljen pa je novi odlok, ki naj bi usta-noviteljstvo razširil. V tem šolskem letu obiskuje OŠ dr. Ljudevita Pivka 71 učencev. Za predstavitev na kolegiju županov so se odločili, ker so v nezavidljivem položaju zaradi neurejenega financiranja materialnih stroškov s strani nekaterih občin na Ptujskem. Pogodbe naj bi bile v tem trenutku podpisane le s štirimi oziroma petimi občinami. Veliko pa jih tudi misli, »da je naša šola nepotrebna«, je med drugim povedala ravnateljica, ko je predstavljala njeno delo, ki zahteva drugačen pristop in obravnavo otrok, da se usposobijo za normalno vključenost v delo in življenje ter socialno okolje, da niso v breme družbi. Na okrogli mizi »Tu smo tudi mi«, ki bo v kratkem, bodo širši javnosti predstavili svojo problemati-
ko, vse z namenom, da bi čim prej prišli do kvalitetnih rešitev, ki jih bivša ekonomska šola, kjer šola domuje, od leta 1979 ne omogoča. En mesec tudi že ne plačujejo najemnine, letno ta znaša pet milijonov tolarjev, ker nimajo denarja. Radi bi jasne odgovore na zelo konkretna vprašanja o tem, kako s šolo dr. Ljudevita Pivka naprej. Do njenega nadaljnjega razvoja se morajo opredeliti tudi župani vseh občin soustanoviteljic, je bil eden od sklepov odbora za družbene dejavnosti MO Ptuj, ki ga vodi Vlado Čuš. V knjižici MO Ptuj Zakladnica tisočletij - zibelka prihodnosti, kjer so predstavljeni prednostni razvojnih projekti MO Ptuj v obdobju 2004 /2010, šole ni navedene, kar je med delavci šole in starši učencev vzbudilo precej nejevolje, »izbrisati eno najstarejših šol v Sloveniji, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki deluje kot samostojna šola od leta 1954, poprej pa je štiri leta delovala kot pomožni oddelek pri osnovni šoli,« je nedopustno, so prepričani. S svojim dolgoletnim delovanjem je upravičila svojo vlogo pri šolanju in usposabljanju otrok s posebnimi potrebami. V šolskem letu 2003/2004 so pričeli uvajati devetletno osnovno šolo v 1. in 7. razredu, pa se za njihove potrebe oziroma pogoje, ki jih postavlja ministrstvo za šolstvo in šport, ni nihče zmenil, nič naredil, kljub temu da so izkazovali potrebe. »Starši
učencev nam niti ne verjamejo več, da se lokalne oblasti ne menijo za naše vloge in zahteve, da bi našim učencem nudili otroka vredne delovne pogoje, da imajo tudi oni, čeprav so drugačni, pravico do boljših delovnih pogojev, enako kot drugi otroci - učenci. Stavba, v kateri šola deluje, je stara več kot 100 let, učilnice so prehodne, en vhod za dve učilnici, brez vode, sanitarije so vse prej kot primerne glede na število in potrebe otrok, med katerimi so tudi gibalno ovirani in vozičkarji. Učilnice so v treh nadstropjih, nekateri otroci so lahko samo v pritličju, še na malico in kosilo ne morejo s sošolci, ker ne morejo po stopnicah v kletne prostore, kjer sta kuhinja in jedilnice. V šolskem letu 2005/2006 še kljub vsemu živimo in delamo, kje pa smo v letih 2010,« se še sprašujejo v OŠ dr. Ljudevita Pivka. Župani pričakujejo, da jim bo šola natančno predstavila strukturo materialnih stroškov, »na mizo, da bomo vedeli, kaj potrebujejo in kaj moramo zagotoviti,« je med drugim v svoji razpravi dejal župan občine Podlehnik Vekoslav Fric. Prisluhniti so pripravljeni tudi drugi župani, le vedeti morajo, kaj plačujejo.
Pri obravnavi sklepa o ustanovitvi Razvojne regije Spodnje Podravje pa so v ponedeljek, 20. marca, ugotovili, da sklep lahko vstopi v veljavo, ker so ga podpisali vsi župani te regije.
Ptuj • Še o izgradnji tribun na Mestnem stadionu
» Za dograditev športne infrastrukture, a šport mora prevladovati
V Atletskem klubu Keor Ptuj priznavajo, da so nove infrastrukturne pridobitve v zadnjih letih v športnem parku Drava omogočile kakovostne pogoje za razvoj atletike in drugih športov na Ptuju. Načrtovana druga faza izgradnje tribune pa naj bi bila priložnost, da se naredi še korak naprej, da nadgradijo dosedanja prizadevanja.
K tvornemu sodelovanju jih je povabil Športni zavod Ptuj, da pri drugi fazi izgradnje tribune Mestnega stadiona s pripadajočimi prostorskimi rešitvami podajo svoje mnenje in predloge. Na povabilo so se odzvali konkretno, s predlogom načrta izgradnje tribune v drugi fazi, posebej tistega dela, ki naj bi bil po njihovem mnenju namenjen atletiki, koristno pa bi ga lahko uporabljali tudi drugi športniki in šole. Pod načrt so se podpisali Dejan Dokl, predsednik AK Keor Ptuj, Andrej Petrovič, član IO AK Keor Ptuj, Aleš Bezjak, profesionalni trener v AK Keor Ptuj, in Uroš Esih, član IO AK Keor Ptuj. Za načrt so pridobili tudi mnenje Atletske zveze Slovenije, komisije za tekmovalne sisteme, ki ugotavlja, da je idejna zasnova podaljšanja atletske dvorane, njena razširitev v nivoju podaljšanega dela ter dvig dvorane v novozgrajenem delu dobra in zelo racionalna rešitev v okviru danih pogojev. Z uresničitvijo tega projekta bi na Ptuju lahko zadovoljivo rešili problem zimske vadbe atletov in športnikov drugih panog, športne igre, borilni športi, plavanje, kolesarstvo, sta za Štajerski tednik pojasnila Aleš Bezjak, profesionalni trener, in Uroš Esih, član IO AK Keor Ptuj. V klubu ugotavljajo, da načrti za izgradnjo II. faze tribun, ki predvidevajo objekt, ki bi bil v celoti namenjen športni dejavnosti, že obstajajo, njihov predlog z načrtom jih samo kvalitetno nadgrajuje.
Prepričani so, da možnost
financiranja izgradnje novega objekta iz različnih virov javnih sredstev vedno obstaja, ta naj bi se zgradil v treh nivojih, samo na dolgi rok je potrebno delovati, pripraviti kakovostni projekt in preko javnih razpisov sestaviti finančno konstrukcijo, v kateri naj bi sodelovali MO Ptuj, Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport in Atletska zveza Slovenije. Z realizacijo omenjenega načrta bi ptujska atletika dolgoročno pridobila, razvojno podlago vsaj za naslednjih 30 do 50 let. Prva pomembna prelomnica za ptujsko atletiko je bila pre-plastitev stadiona z umetno maso in razširitev na šest tekmovalnih stez. S tem je Ptuj dobil licenco za izvedbo občinskih, medobčinskih in državnih šolskih prvenstev, mednarodnih mitingov in vseh atletskih tekmovanj v okviru Atletske zveze Slovenije, razen finala državnega prvenstva in finala atletskega pokala Slovenije za člane in članice. Naslednji velik korak je bila izgradnja pokrite atletske dvorane, površine okrog 70 m2 s štirimi stezami, s čimer se je bistveno povečala kakovost atletskega in drugega športnega treninga tudi pozimi. V pokriti atletski dvorani trenutno lahko po eni sami stezi opravljajo hitre teke do 60 m, trening ovir do 35 m in trening skoka v daljino ter troskoka. Lahko pa izvajajo tudi splošno atletsko vadbo - poskoki, atletska abeceda, osnovna motorika. Problem pa je ta, da se lahko v dvorani naenkrat vadita naj-
Ptujski mestni svet je predlog sklepa o odobritvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za gradnjo tribun na Mestnem stadionu na Ptuju sprejel februarja leta 2004. V dokument so zapisali, da bo povečanje tribun na Mestnem stadionu potekalo v štirih fazah. Prva faza zajema izgradnjo pokritih tribun s 1800 sedeži na vzhodni strani stadiona (ob Grajeni), kar bo zagotovilo izvajanje tekem v 1. nogometni državni ligi na domačem igrišču, druga faza zajema dograditev pokritih tribun v smeri proti Žnidaričevemu nabrežju in podaljšanje obstoječih tribun do ograje ob atletski stezi. V notranjih prostorih bodo zagotovljene nujno potrebne garderobe in vadbene površine za treninge in priprave na tekme, tretja faza zajema prizidek tribun v smeri proti Mlekarni, ki pomeni asimetrični zaključek dograditvi tribun, četrta faza pa pomeni preurejanje obstoječih notranjih prostorov tribun in zunanjo ureditev kompleksa z urejanji parkirišč in podobno. Dokument, sprejet na februarski seji mestnega sveta, so na marčevski seji spremenili v DIIP za gradnjo tribun in vadbenih prostorov pod tribunami na Mestnem stadionu, prav tako tudi okvirni plan financiranja. Viri za gradnjo tribun in razsvetljave naj bi bili: državni proračun, Fundacija za šport, občinski proračun in drugi viri (donacije).
več dve različni aktivnosti, ni pa prostora za tri atlete, ki želijo trenirati različne atletske discipline. Čeprav je pokrita atletska dvorana velik napredek, pa v AK Keor še posebej poudarjajo, da je dvoranska atletika veliko več kot le tek do 60 m, tek na 35 m z ovirami in skok v daljiano.
Atletika naj dobi celotno pritličje
Podaljšanje dvorane bi
omogočilo tudi teke do 100 m, tek na 60 m in tek na 60 m z ovirami na več progah. Samo podaljšanje dvorane pa ni rešitev za načrte AK Keor Ptuj, pričakovano rešitev, celostno in zaokroženo dvorano prinaša le podaljšanje, razširitev in dvig atletske dvorane v podaljšanem delu. S tem bi omogočili, da bi se v sistem treniranja vključili tudi skakalci skoka v višino, vsi tipi metalcev, pridobili pa bi tudi vsi športniki, ki v
svojem sistemu treninga potrebujejo vadbo s težkimi utežmi. V novi dvorani naj bi uredili tudi prostor za ureditev olimpijske utežarne, ki je na Ptuju trenutno ni, kar pa je velika ovira pri splošni in specialni pripravi športnikov, poudarjata Aleš Bezjak in Uroš Esih. Z razširitvijo dvorane bi otroci, atletsko šolo trenutno obiskuje 70 otrok, pridobili tudi prostor za nemoteno razvijanje osnovne motorike, prav tako bi se s tem odprle možnosti za organizacijo zimskih občinskih in medobčinskih prvenstev v atletiki, ki so na Ptujskem nekoč že potekala. Atletika naj bi po predlogu AK Keor Ptuj tako dobila dodatnih 350 m2 površin.
Zemljišče, na katerem naj bi se zgradil novi objekt, se nahaja med obstoječim delom stare tribune, ki je bila zgrajena leta 1955, in novo urejenim poslovnim centrom Mlekarna. Staremu delu bo priključen v okviru podaljšanja obstoječih tribun in atletske dvorane. Predlog načrta izgradnje tribune v drugi fazi je nastal, ker v AK Keor Ptuj želijo, da bi prostor, ki je namenjen športu, za te namene tudi uredili. Mestni stadion je namenjen športu, zato mora šport prevladovati. Prostora je na območju, kjer nastaja športni park Drava, malo, to pa, kar se sedaj predvideva zgraditi, ne bi bilo v večini namenjeno športu, atletiki in šolskemu športu, ampak poslovnemu delu, meni Aleš Bezjak. Z načrtom pa želijo atleti samo prispevati k kva-
litetnejši debati, vztrajajo, da se zgradi športno-poslovni in ne poslovno-športni objekt. Pritličje naj bi tako dobila v celoti atletika, kar so tudi strokovno argumentirali, za javno in zasebno partnerstvo pa še vedno ostaja prvo in drugo nadstropje objekta, ki naj bi ga uredili v treh nivojih. Ideja, ki so jim jo glede nadaljnje faze izgradnje tribun na Mestnem stadionu januarja letos predstavili v Športnem zavodu Ptuj, naj bi se precej razlikovala od tega, kar so lahko prebrali v Štajerskem tedniku 17. marca, kar jih zelo bega, zato so se morali oglasiti. Pričakujejo pa, da bodo v konstruktivnem dialogu z vsemi, ki želijo investirati na Mestnem stadionu in dati ptujskemu športu še kvalitetnejše pogoje za delo, našli skupni jezik. Kot športniki so zainteresirani, da se športna infrastruktura dogradi, podpirajo pa tudi javno-zasebna partnerstva, ker se zavedajo, v kakšnem stanju je ptujski proračun. Gibalo razvoja so javno-zasebna partnerstva, pri čemer pa je potrebno biti zelo previden in pozoren, še dodajata sogovornika Aleš Bezjak in Uroš Esih iz AK Keor Ptuj.
»AK Keor Ptuj, še enkrat poudarjam, ne nasprotuje gradnji II. in III. faze na Mestnem stadionu, nimamo nobenega lastnega ali paralelnega projekta. Po naših informacijah, ki smo jih preverili, mestni svet ni sprejel nobenih konkretnejših dokumentov ali odločitev v zvezi z II. in III. fazo. Mi se s tem našim mnenjem dejansko zavzemamo, da bodo ptujske šole in šport, ne le atletika, pridobili to, kar res potrebujemo. Po naše smo torej v fazi javne razprave pred odločanjem o projektu. V ta namen smo pripravili svoje mnenje, zanj nas je zaprosil Športni zavod Ptuj, ki smo ga predstavili vsem dotičnim institucijam in medijem, med drugim tudi vam,« pa je o drugi fazi izgradnje tribun na Mestnem stadionu na Ptuju povedal Dejan Dokl, predsednik AK Keor Ptuj.
MG
Maribor, Ptuj • O zmanjšanju emisije toplogrednih plinov
Bo tudi ptujski župan "zaukazal" pešačenje?
Strategija zmanjševanja toplogrednih plinov je bila sprejeta leta 2000. Predvidela je 120 ukrepov za zmanjševanje na sedmih področjih dejavnosti, od energetike do gospodarstva. Slovenija je v tem trenutku edina nova članica EU, ki bo morala zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
O tem so govorili na seji Slovenskega komiteja za vprašanja spremembe podnebja, ki je bil v začetku marca v Mariboru, na katerem je sodeloval tudi minister za okolje in prostor Republike Slovenije Janez Podobnik, ki je tudi predsednik komiteja. Ob tej priložnosti je povedal, da želi okrepiti vlogo komiteja v tem smislu, da bi postal vladno telo, v katerem se bodo odpirala strokovna, operativna, finančna in druga vprašanja, ki so vezana na obveznosti Slovenije iz kjotskega sporazuma.
Na področju energetike, ki prispeva 30 odstotkov to-
plogrednih emisij, je mogoče preiti s fosilnih goriv na alternativne, pri prehodu s premoga na plin se emisije toplogrednih plinov prepolovijo, emisijo le-teh pa je mogoče zmanjšati tudi z učinkovitejšo izrabo energije. Veliko je mogoče narediti tudi na področju prometa, kjer je potrebno predvsem okrepiti javni prevoz, na Ptuju o tem že dolgo govorimo, zlasti še o mestnem prometu, spogledovanje z enim od skandinavskih modelov še ni prineslo niti projektov, možnosti pa so tudi še v preusmeritvi prometa na železnico in vodne poti. V Evropski komisiji so
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska mesta se dušijo v prometu, Ptuj ni nobena izjema. Tudi v conah za pešce je najti nerazumljivo veliko število avtomobilov.
že pričeli uresničevati t. i. Načrt mobilnosti, ki spodbuja uslužbence k pešačenju na delo in k uporabi javnega prevoza. Ideja je uporabna tudi v slovenskem merilu. Kot je za Štajerski tednik povedal Matevž Cestnik, ki se je seje komiteja udeležil v imenu Zveze ekoloških gibanj Slovenije in kot predstavnik okoljskega društva Most, Iniciativa Ptuj, je o dejavnosti tega komiteja premalo informacij v širši javnosti. Nevladne organizacije, ki so tudi dale pobudo za sejo v Mariboru, čaka na tem področju še precej dela, tudi zato, ker Slovenija nosi precejšnje breme, ker kot
edina nova članica EU ni dosegla njenega programa pri zmanjševanju toplogrednih emisij. Če bomo znali motivirati ljudi, lahko z zmanjševanjem prometa z osebnimi avtomobili naredimo veliko na tem področju, je prepričan Matevž Cestnik. Zato je potrebno okrepiti informacijsko dejavnost ne samo na državni, temveč tudi lokalni ravni. Po nekih napovedih naj bi se promet z osebnimi vozili do leta 2021 povečal za sto odstotkov. Stanje zraka pa je že sedaj takšno, da terja takojšnje ukrepanje.
MČ Jezero • Znova o pogodbi za CERO Gajke
Aneks za Jezerčane še skrivnost?
V začetku tedna so se člani sveta MČ Jezero sestali že na 47. seji v tem mandatu, kar je pravi mali rekord, še mestni svetniki, ki so se v začetku marca sestali na 38. seji, jim niso dorasli. Stalnica njihove razprave pa je uresničevanje pogodbe za CERO Gajke, katere vsebino so usklajevali na več kot 70 sejah v letu 2002. Zdaj naj bi jo dopolnili v okviru aneksa, ki naj bi jo dorekel v nekaterih elementih, kjer je bila še pomanjkljiva v vsebinskem in finančnem pogledu oziroma jih v osnovni pogodbi ni bilo, kot na primer izgradnja večnamenske dvorane v Spuhlji, kjer je bilo najprej govora o adaptaciji obstoječega doma. O aneksu naj bi na 47. seji že dobili informacijo, zato so nanjo tudi vabili direktorja občinske uprave mag. Stanka Glažarja in vodjo oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj Janka Širca, ki pa se seje nista udeležila.
Predsednik sveta MČ Jezero Edvard Strelec je skušal pojasniti, da se bo o vsebini aneksa najprej seznanil mestni svet na 39. seji, ki bo 29. marca, zatem pa bo prišel v usklajevanje v četrtni svet, takšne informacije je dobil v Mestni hiši na Ptuju, s povedanim pa člani sveta niso bili zadovoljni. Neuradno pa je bilo tik pred sejo slišati, da naj bi k takšni odločitvi mestne oblasti vodili izračuni, ki obveznost iz pogodbe povečujejo za več sto milijonov tolarjev; o čemer pa župan ne želi sam odločati. Vsa infrastruktura, ki naj bi jo dobili v četrti Jezero za Gajke, naj bi bila v letu podpisa pogodbe »vredna« 1,5 milijarde tolarjev, lani se je že govorilo o dveh milijardah in več. Nekateri člani sveta so bili mnenja, da bi se morali o vsebini aneksa najprej uskladiti v svetu mestne četrti, šele potem bi moral iti v potrditev na mestni svet. Vse bolj pa po-
staja jasno, da v petih letih ne bodo dobili tistega, kar so si izbojevali s »prevzemom« deponije v svoje okolje. Pogodba za CERO Gajke se je delala s figo v žepu, s pomanjkljivimi termini in brez pravih finančnih predračunov, zdaj pa je račun, ki kaže drugačno sliko, vse bližje. Nekateri objekti, ki so jih dogovorili, bi že morali biti zgrajeni, eden takih je tudi športno igrišče v Budini - Brstje.
Nova primestna četrt Spuhlja
V ponedeljek se člani sveta Edvard Strelec, Aleš Kolarič, Ivan Kolarič, Marija Cvetko, Franc Kelenc, Ivan Lazar, na seji ni bilo Ljuba Juriča, sodelovala pa sta svetnika mestnega sveta z območja MČ Jezero Robert Križanič in Konrad Rižner, niso mogli dogovoriti o novih volilnih enotah za
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik sveta MČ Jezero Edvard Strelec (v sredini) je tako kot drugi člani sveta nezadovoljen, ker aneks k pogodbi za CERO Gajke ni najprej prišel na dnevni red seje četrtnega sveta, kot je bilo dogovorjeno z občinsko oblastjo.
volitve v svet primestne četrti Spuhlja, ki bo nova četrt v MO Ptuj, tudi to so dogovorili s pogodbo za CERO Gajke. MČ Jezero ima 2392 prebivalcev, v prvi VE (bivša KS Tone Žni-darič) živi 435 prebivalcev, v drugi (bivša KS Budina - Brstje) 1098 prebivalcev, v tretji VE, ki obsega naselje Spuhlja, pa 859 prebivalcev. Enega člana sveta voli 200 prebivalcev. Po prvotnem predlogu naj bi v MČ Jezero v prvi VE volili dva člana sveta, v drugi pa pet članov, pri čemer pa bi se bilo potrebno dogovoriti, kako razmejiti in povezati ulice, da bi se slednja VE razdelila še na eno VE. Tako bi se v drugi VE volila po dva člana sveta, v tretji pa trije. Primestna četrt Spuhlja naj bi bila ena volilna enota, v kateri bi se volilo pet članov sveta. Ker so bila mnenja o številu volilnih enot deljena, bodo o njih premisli do druge seje sveta.
MG
Ptuj • s ptujskim županom o aktualnih vprašanjih
Zaradi pogodbe za Gajke bo še močno bolela glava
V ptujskih četrtih imajo za mestno oblast veliko vprašanj, potreb je veliko, a se zelo počasi rešujejo. Tudi zato, ker imajo v tem obdobju prednost veliki projekti. Največ vprašanj pa imajo v MČ Jezero že zaradi (pre)počasnega uresničevanja pogodbe za CERO Gajke.
Št. tednik: Kaj je vodilo k temu, da mestna oblast ni prisluhnila krajanom ob Maistrovi ulici na Ptuju za postavitev začasnih prometnih ovir, dokler ne bo zgrajeno krožišče?
Dr. Š. Čelan: »S strani MO Ptuj je bilo opravljenega veliko dela v podporo postavitve začasnih ovir na Maistrovi ulici. Žal smo pri lastniku, Direkciji RS za ceste, in upravljavcu te ceste vedno naleteli na nerazumevanje naših pobud. S strani MČ Center je bila celo izdelana projektna dokumentacija in posredovana na Direkcijo RS za ceste. Odgovor predsednika MČ, ki navaja, da je Mestna občina nasprotnik izgradnje teh ovir, je milo rečeno zavajajoč. Pisni odgovor, ki ga je prejel s strani Direkcije RS za ceste, je namreč enak, kot smo ga na mnogih sestankih in tudi v pisni obliki že prejeli v Mestno hišo. Prometna stroka v Direkciji RS za ceste namreč dokazuje, da na tej cesti predlagana oblika cestnih ovir ni primerna in je v nasprotju z veljavnim zakonom. V kolikor ne bi šlo za kršitev zakona, mi lahko verjamete, da bi v Mestni občini
našli teh nekaj sto tisočakov in zgradili te ovire.«
Št. tednik: Kdaj pa je realno pričakovati, da bo krožišče zgrajeno?
»Upam, da bo Direkcija RS za ceste izpolnila obljubo in popravila napako, ki jo je storila s sedanjo rešitvijo križišča. Razen ustne obljube nimamo nobenega pisnega zagotovila, da bodo to napako odpravili.«
Št. tednik: V MČ Jezero so bili zelo razočarani, ker na ponedeljkovi seji ni bilo prisotnih predstavnikov MO Ptuj, kot je bilo napovedano, da bi predstavili vsebino aneksa k pogodbi za Gajke. Zdaj bo o vsebini najprej razpravljal svet MO Ptuj na seji, ki bo 29. marca.
Dr. Š. Čelan: »Predsednika mestne četrti Jezero smo pravočasno obvestili, da o vsebini aneksa ni moč razpravljati, preden o njem ne spregovorimo na mestnem svetu. Župan namreč nima pravice sprejemati nobenih finančnih obveznosti za prihodnja leta, če mu to ne odobri mestni svet. Razpravo o predlogu bomo opravili na seji 29. marca.«
Št. tednik: So visoki zne-
ski realizacije posameznih projektov edini razlog za to? Glede na stanje v mestnem proračunu bo potrebno prebivalcem MČ Jezero končno le dopovedati, da v petih letih ne bodo dobili vsega, kar jim je bilo s pogodbo na nek način papirno obljubljeno. MO Ptuj si je s podpisom nakopala veliko breme, vse več je tistih, ki trdijo, da so nekateri ob podpisu pogodbe držali fige v žepu, pomanjkljivi pa so bili tudi izraču-
ni. Gajke v Spuhlji bodo po vsej verjetnosti stale veliko več kot 1,5 milijarde tolarjev, kot so bili prvotno ocenjeni projekti iz pogodbe.
Dr. Š. Čelan: »Vaše ugotovitve so točne. Zahteve krajanov so povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki jih brez predhodnega soglasja na mestnem svetu ni moč zagotoviti. V primeru, da jim bo mestni svet ugodil, bo potrebno razmisliti o možnih rokih za izvedbo posameznih projektov.«
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. »V Mestni občini Ptuj smo opravili veliko dela v podporo postavitve začasnih ovir na Maistrovi ulici na Ptuju.«
Ormož • Politične novičke Aktivni NSi in SDS
V občini Ormož deluje osem odborov Nove Slovenije, v dveh, KO Podgorci in KO Ivanjkovci, so se člani nedavno sestali na občnih zborih, medtem koje bila v Središču ob Dravi ustanovna seja OO SDS.
Predsednika odborov NSi v Podgorcih in Ivanjkov-cih sta uvodoma podala poročilo o delu v letu 2005 in program dela za leto 2006. Na obeh zborih so poleg razprave po poročilih evidentirali kandidate za letošnje volitve v občinski svet občine Ormož in v sveta KS Podgorci in KS Ivanjkovci. Skupna ugotovitev občnega zbora v Podgorcih, ki se ga je udeležil tudi lokalni poslanec Alojz Sok, je bila, da krajevni odbor dobro dela in je že v celoti pripravljen na letošnje volitve. Ob koncu so se zbrani zadržali v prijetnem pogovoru, medse pa sprejeli tudi dva nova člana. Člani NSi so se v Ivanjkovcih v razpravi dotaknili predvsem slabega stanja na področju cestne infrastrukture. Zbora sta se udeležila tudi lokalni poslanec Alojz Sok in podpredsednik OO NSi Ormož dr. Simon Kol-manič, so sporočili iz NSi.
Iz SDS pa so sporočili, da je bila v soboto, 18. marca, v Središču ob Dravi ustanovna seja občinskega odbora SDS Središče ob Dravi, na kateri se je zbralo 30 članov in simpatizerjev. Na zboru so izvolili organe novega občinskega odbora - petčlanski izvršilni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Za prvega predsednika pa je bil izvoljen gospod Jurij Borko.
Seje se je udeležil tudi predsednik občinskega odbora SDS Ormož in podpredsednik ptujske regijske koordinacije SDS Branko Šumenjak in predstavnik občinskega odbora NSi Središče ob Dravi.
vki
Mestna četrt Ljudski vrt • Bodo dobili »mini« pošto?
Ljudski vrt čaka nove posege
Mestna četrt Ljudski vrt je največja četrt v MO Ptuj, s svojimi 6400 prebivalci daleč prekaša vse okoliške občine po številu prebivalcev. Glede na lokacijske načrte, ki se še pripravljajo za to območje, se bo poselitev na tem delu Ptuja še nadaljevala. Več kot nujno je, da bi v ta del Ptuja pripeljali tudi »mini« pošto, da občanom ne bi bilo treba za vsako malenkost na pošto v Vodnikovo ulico.
Mini pošta bi zelo veliko pomenila starejšim ljudem v tej četrti, samo nad 70 let jih je že več kot 500. Če gredo peš po svojo pošto, potrebujejo skoraj celo uro hoda, je v imenu vseh, ki si želijo tudi to storitev bliže, povedala Katica Bračko. V tej četrti pa bo potrebno tudi večje angažiranje odgovornih še na drugih področjih. Veliko nevarnost predstavljajo mladi na roler-jih, ki sicer imajo svoj poli-
gon na igrišču v Ljudskem vrtu, vendar veliko raje drvijo po pločnikih 5. prekomorske in Kraigherjeve ulice ter Rimske ploščadi. Četrtna oblast si bo skupaj z mestno morala bolj prizadevati, da bi območje Ljudskega vrta postalo rekreacijsko in sprostitveno območje Ptuja, kamor se bodo Ptujčani pogosteje hodili rekreirat. Ljudskemu vrtu bo potrebno vdahniti nove vsebine. Ureditveni načrt
obstaja, le aktivnosti bi bilo potrebno začrtati na novo. Trim steza ne služi več svojemu namenu, vse je polomljeno. Še tiste Ptujčane, ki bi se želeli pogosteje sprehajati po tem območju, od tega odvračajo nekulturni lastniki psov, ki jih nekontrolirano spuščajo in s tem po nepotrebnem ogrožajo ljudi. Zelo nevarna je zaradi erozije postala pot iz Ljudskega vrta v Mestni Vrh, vedno bolj je ozka, kljub temu
pa ni nobenega opozorila, ki bi mlade kolesarje opozarjalo, da je vožnja po tej poti nevarna. Ob ribniku pa bi morala že zdavnaj stati tabla, da je zaradi nevarnosti ptičje gripe prepovedano božati vodne ptice. Katica Bračko daje še en namig, da bi v četrtih ob novem letu obdarovali le socialno šibke starejše občane, za ostale občane bi zadostovala čestitka.
MG
Največ blokovske gradnje je v MČ Ljudski vrt, kjer pa nove poselitve še načrtujejo.
Foto: Črtomir Goznik
Breg • Izgradnja prometne infrastrukture in komunikacij še buri duhove
Krajani zavedeni?
Poročali smo že, da naj bi se krajani Draženske ceste, Ulice Šercerjeve brigade, Mejne ceste in Ulice 14. divizije z anketo odločili o tem, ali naj se zgradi krožišče, ki bi omogočilo, da bi se krajani iz Draženske ceste in sosednjih ulic lahko direktno pripeljali na sedanjo cesto proti Mariboru ali pa naj za povezavo do pokopališča ostane podhod. Anketo naj bi izpolnilo okrog 165 naslovnikov, rok za vračilo pa naj bi se iztekel jutri, 25. marca. V komisijo za izvedbo ankete so bili imenovani Silva Fartek, Albin Primožič, Franc Malek in Stanislav Napast.
Silva Fartek je v imenu prizadetih krajanov povedala, da so bili z anketo in dodanima skicama le enostransko informirani o zadevi, saj naj bi bil prikazan le najbližji dostop do Maribora, ki se dotika le manjšega dela prebivalcev ob trasi avtoceste v četrti Breg, povezane z ureditvijo prometne povezave Draženska cesta-Draženci (peš, s kolesi in avtomobili) do pokopališča na Hajdini ob sedanjem igrišču, nekdanji gramoznici. Prikrit pa jim je bil dostop, ki je bolj pisan na
kožo vsem prebivalcem na Selski cesti.
Krajani so zahtevali le »mirno cono«, ureditev že obstoječe poti na pokopališče, ki bi jo bilo potrebno asfaltirati v dolžini 300 do 400 metrov, morda v podhodu postaviti ležeče ovire in nekoliko posodobiti cestni zavoj pred njim, saj, kot poudarja Silva Fartek, iščejo najboljše povezave za pešce in kolesarje z Draženci. Na terenu je ugotovila, da krajani razmišljajo popolnoma drugače, kot pričakujejo sestavljavci predlo-
ga ankete, ki naj bi govorila v prid izgradnje krožišča. »Naš predlog je podhod, ki bo sočasno povezal kolesarje in pešce z Draženci in omogočil varno pot na pokopališče, posebej starejšim občanom in otrokom, ki imajo v bližini športne površine. Menimo tudi, da bi ta rondo bolj sodil na križišče v Spodnji Hajdini, kjer je bilo že nekaj nesreč. Sploh pa nas čudi to zavzemanje za krožišče, na drugi strani pa se nekateri krajani na tem območju že 15 in več let zaman trudijo,
da bi se pripeljali po asfaltirani poti do svojih domov. Plačali so vse prispevke, gradili so z veljavnimi gradbenimi dovoljenji, spodobnih cest pa še niso dočakali. Projekt krožišča hočejo dobesedno izsiliti,« je še prepričana Silva Fartek.
Komisija bo izpolnjene ankete odpirala predvidoma v torek, ko se bo tudi videlo, katera rešitev ima podporo pri krajanih, izgradnja krožiš-ča ali ureditev podhoda.
MG
Od tod in tam
Ptuj • MO SMS Ptuj bo še naprej vodil Robert Križanič
Foto: Ozren Blanuša
V	petek, 10. marca 2006, je potekal redni zbor Stranke mladih Slovenije (SMS). Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev funkcij.
Prisotni na rednem zboru so soglasno potrdili še en mandat dosedanjemu predsedniku Robertu Križani-ču, ki je, po njihovem mnenju, dovolj dobro opravljal funkcijo predsednika in si tako zaslužil še en mandat. Podpredsednik MO SMS Ptuj je postal Marko Čuš, član izvršilnega odbora pa Iztok Rogina, ki je tudi predsednik Gibanja slovenske mladine (GSM) na Ptuju. Funkcijo predsednika nadzornega odbora pa je dobil Dejan Klasinc.
»Na Ptuju se bo SMS še naprej zavzemala za programe in investicije Mestne občine Ptuj, ki bodo v dobrobit vseh Ptujčank in Ptujčanov, ne glede na starost ali mestno četrt, v kateri so doma. Seveda gre vse skozi prizmo oči mladih, ki želimo na Ptuju konstruktivno vzdušje in zdravo okolje. Predvsem pa želimo Ptuj razvajati in mu dajati. Le če bomo sami aktivni, bomo živeli dobro«, so bile sklepne misli MO SMS Ptuj
V	pogovoru so se dotaknili tudi letošnjih volitev. V MO SMS Ptuj razmišljajo tudi o tem, da bi na jesenskih volitvah predlagali svojo župansko kandidatko ali kandidata.
Ozren Blanuša
Ptuj • Aerofest 2006 od izvira do izliva
Stoletnico svojega delovanja bodo slovenski letalci praznovali na poseben način. Preleteli bodo Dravo od izvira v Dobbiacu do izliva v Donavo pri Dalju, v bližini Osijeka. V ta namen pripravljajo mednarodno kulturno in športno prireditev Aerofest 2006v organizaciji okoljskega društva Most, Iniciativa Ptuj, in Veteranov letalstva Slovenije. Z njo želijo povezati ljudi, ki živijo ob porečju reke Drave, je povedal predsednik društva Most Matevž Cestnik. Prireditev bo od 7. do 10. septembra. V tem letu bodo v okviru projekta, ki je na nek način zamišljen kotpovezava držav in mest ob reki Dravi, ta se že dobro desetletje izvaja na področju ekologije, ki vključuje različne ekološke projekte za zagotavljanje so-naravnih pogojev bivanja, potekale nekatere aktivnosti na območju od Maribora, Ptuja, Ormoža, do Varaždina in naprej do Osijeka. Informacijo o projektu pa imajo tudi mesta v Madžarski (Bacs in Pecs). Letalci bodo v okviru tekmovanja preleteli in fotografirali območja ob reki Dravi od izvira do izliva.
MG
Ptuj • Ptujcan pleše z mišico
v oddaji Spet doma pri Mariu vsako nedeljo od februarja plešejo znani pari. V okviru skupnega projekta RTV Slovenija in Plesne zveze Slovenije se je 26. februarja letos začela »plesna« serija pod naslovom Zvezde plešejo. Ptujčan Jernej Brenholc, ki že nekaj let blesti v paru z Mariborčanko Danielo Pekič, letos januarja sta na državnem prvenstvu v standardnih plesih osvojila odlično drugo mesto, kar ju vodi na evropsko prvenstvo v standardnih plesih na Malorci v Španiji, se bo za glasove občinstva potegoval v paru z Živo Vadnov, mis Slovenije 2004, tudi sicer odlično plesalko. Novi zvezdniški plesni par, oddaja jih je »združila« kar nekaj, Jerneje-vo plesalko na primer s Sebastianom, bomo lahko videli že to nedeljo, ko bosta plesala sambo, v nedeljo, 2. aprila, pa bosta glasove nabirala s plesanjem tanga. Sistem oddaje je sestavljen tako, da na vsaki dve oddaji odpade en plesni par, Živa in Jernej pričakujeta pomoč pri zbiranju telefonskih glasov. Oddaja bo trajala do polovice junija, če bo glasov dovolj, bosta lahko plesala do konca. Vse pa je odvisno od tega, kako prepričljiva bosta v svojem nastopu. Ker pridno trenirata, bi jima moralo uspeti.
MG
Foto: Arhiv Brenholc
Gorišnica • S 23. redne seje občinskega sveta
Vsaka ločitev prinaša pranje umazanega perila ^
Končno so se, prvič letos, v polni sestavi na seji zbrali tudi svetniki občine Gorišnica. Čeprav gre za zaenkrat še enotno občino, ki naj bi se uradno ločila šele z začetkom naslednjega leta in čeprav svetniki tako s cirkulanskega kot z gorišniškega konca poskušajo to dejstvo sprejeti kot »odrasli in razumni ljudje«, čisto brez pranja umazanega perila očitno ne bo šlo.
To je bilo čutiti pravzaprav skoraj skozi vse točke dnevnega reda. Najprej je, dokaj nepričakovano, počilo pri poročilu predsednice gorišniškega NO Ivice Orešek.
Nepravilnosti pri obnovi cirkulanske dvorane?
NO je namreč opravil pregled kar nekaj izvedenih naložb, med katerimi je bila tudi izgradnja nove občinske stavbe, asfaltiranje cestnih odsekov in adaptacija cirku-lanske večnamenske dvorane. Prav pri slednji je odneslo »pokrovko z lonca«: predvidena vrednost obnove je namreč znašala nekaj čez 31 milijonov tolarjev, na koncu pa se je izkazalo, da je bilo za to porabljenih kar 61 milijonov tolarjev, kar je skoraj 100 odstotkov več. »Razpis za izvajalca del je bil sicer izveden korektno in brez napak, vendar pa so bile knjigovodske listine in dokumentacija v zvezi z dodatnimi deli v tej dvorani zelo nepregledni. Glede na enormno povišanje stroškov te naložbe bi bilo potrebno objaviti ponoven razpis! Zanima nas, zakaj to ni bilo storjeno, saj gre za dobrih 30 milijonov dodatnih sredstev. Poleg tega aneksi, ki so bili na našo zahtevo dodani k pogodbi in na osnovi katerih so bila opravljena vsa ta dodatna dela, niso imeli datumov. Nadalje se kot po-dizvajalec pojavlja županov sin s svojim podjetjem, kar ni v skladu z zakonom. Glede tega smo zadevo že posredovali računskemu sodišču! Nadalje so presežki v višini 26
Predsednica gorišniškega NO Ivica Orešek je na seji za marsikoga povedala preveč.
odstotkov vidni tudi pri modernizaciji cest. In končno moram še povedati, da NO ni dobil izplačanih vseh sejnin v preteklem letu!«
Obranova: "Zakaj ni bilo niti občinske seje?"
Kot je še povedala Ivica Orešek, ki sicer kasneje ni hotela dati nobene uradne izjave za medije, so se v aneksih k pogodbi za dodatna dela pojavljali isti izvajalci oz. po-dizvajalci, kot so bili izbrani po razpisu, prav tako naj ne bi bilo vse prav čisto pri izgradnji nove občinske stavbe, kjer je končna cena tudi
precej »prerasla« vednost podpisane pogodbe, čudilo pa jo je tudi, da, glede na poročila NO, o izsledkih ni bila sklicana nobena izredna seja občinskega sveta. To ugotovitev je zagrabila svetnica Zali-ka Obran: »No, lepo, da se je naš NO končno lotil dela, kot je treba! To, kar se je dogajalo s cirkulansko dvorano, kaže na nesposobnost strokovnega kadra, ki je pripravil tako oceno in pogodbo. Nič ni narobe, da se je uredilo več svari, vendar pa način, kako se je to izvajalo, nikakor ni pravi. Vsekakor bi župan moral med obnovo, če je šlo za tako velika dodatna dela, sklicati sejo, da bi skupaj odločali, kako naprej. Kaj pa, če bi se
Cirkulanska dvorana bo še predmet pogovorov - za obnovo se je porabilo skoraj 100 odstotkov več od predvidene, kot podizvajalec pa je nastopil tudi županov sin...
konec koncev izkazalo, da bi bilo bolj rentabilno zgraditi novo dvorano?!«
Počakali bodo na mnenje računskega sodišča
Župan na dvojno »bombardiranje« ni povedal veliko, pač pa je opravičeval način izvedbe in porabljena dodatna sredstva: »Ponovnega razpisa ni bilo, ker je gradbeni odbor v teku adaptacije želel izvedbo dodatnih del, ki so se pokazala. Gre pa za t. i. »več dela«, kar pomeni, da je šlo za povsem enaka dela po enaki pogodbeno določeni ceni, le da je bilo teh del več, kot jih je predvidevala pogodba. Vsa ta dela so se naredila na željo gradbenega odbora. Kar se tiče sodelovanja podjetja mojega sina, pa počakajmo na mnenje računskega sodišča.« Sicer pa je bilo po županovem mnenju čisto prav, da se je naredilo vse, kar se je, saj bi sicer v nekaj letih morali ponovno adaptirati oz. popravljati določene stvari: »Če se že nekaj dela, potem je edino smiselno, da se naredi v redu in ne na pol!«
Potem se je oglasil še direktor občinske uprave Matevž Cestnik in jezno okrcal Oreškovo, češ da se tako ne dela: »Dobro veste, kakšen je postopek dela. Vaše ugotovitve morate posredovati občinskemu vodstvu, počakati na odgovore in uskladiti mnenja in šele takšno celovito poročilo se nato predstavi občinskemu svetu. To, kar ste naredili danes, je enostransko poročilo ugotovitev NO!« V napeto ozračje je nato še enkrat dregnila Obranova: »V interesu župana in uprave naj bi bilo, da se omogoči delo in upošteva mnenje NO. Zdaj pa izgleda, kot da je prišlo do kratkega stika. Ali se bojite kontrole NO?!«
Potem so vsi skupaj začeli hitro pomirjati zadevo, svetnik Branko Majhen pa je dodal še, da noben tolar ni bil »vržen stran« in da bi bilo nesmotrno ter še dražje, če bi v času poteka obnove šli v novi razpis. Andrej Horvat pa se je na vse skupaj obregnil s stavkom: »Jaz res ne vem, kaj si lahko ob tem mislim. V proračunu je večinoma nemogoče najti kakih 200 jurjev več za delo nekega društva ali karkoli že, tu pa se razmetava z desetinami milijonov. Od kod je potem ta denar?!«
In vso zadevo so s tem stavkom do nadaljnjega (kar pa verjetno ne bo hitro) lepo spravili pod odejo ter se lotili ostalih točk dnevnega reda.
SM
Od tod in tam
Dornava • Občni zbor Gasilske zveze
V marcu so se na občnem zboru zbrali tudi člani dornavske gasilske zveze, pregledali lansko delo in si zastavili plan dela za letos. »Med pomembnejšimi zadevami v planu dela je najprej podpis aneksa k pogodbi z občino o opravljanju javne gasilske službe, potem izobraževanje članstva, praznovanje Florijanove nedelje, ki se bo odslej odvijalo za vsa društva skupaj vsako leto na eni izbrani lokaciji, letos bo to v cerkvi v Dornavi. Seveda bodo izvedena tudi tekmovanja v okviru naše GZ in izven nje, organizirali bomo tudi srečanje veteranov, se udeležili srečanja članic Podravske regije, za pionirje je v načrtu strokovna ekskurzija, seveda pa k vsemu temu spada tudi redno izvajanje vseh ostalih nalog,« je povedal predsednik GZ Dornava Jožef Hojnik. Ob omenjenem pa je v načrtu do leta 2007 tudi nakup novega kombiniranega vozila za PGD Dornava, ki bo stalo približno 28 milijonov tolarjev.
GZ Dornava sicer sestavljajo štiri PGD, za članstvo pa po besedah Hojnika ni skrbi, saj se v gasilske vrste vedno vključujejo novi, mladi člani. Tako šteje donavska GZ v tem času že okrog 500 članov ali skoraj vsakega četrtega občana.
SM
Gorišnica • Delovati je začel OO RK
V	Gorišnici je bil po precej dolgem času v začetku marca ponovno ustanovljen območni odbor RK. Njegov predsednik je Franc Ivanuš, ki je na ustanovnem sestanku že predstavil širok plan dela za letošnje leto: »Prva naloga je seveda pridobivanje članstva, saj odbor ni deloval veliko let. Sicer pa bomo pripravili več pol-judno-strokovnih predavanj za vse občane, predvsem na temo aktualnih problematik, ki zadevajo zdravje, organizirali bomo krvodajalske akcije, manjkalo ne bo niti družabnih srečanj, med naše osnovne naloge pa gotovo spada tudi pomoč starejšim, invalidom, socialno šibkim in vsem pomoči potrebnim.«
Da je društvo OO RK Gorišnica resnično takoj začelo aktivno uresničevati svoj plan dela, dokazuje prvo predavanje že nekaj dnipo ustanovitvi, ki se ga je presenetljivo udeležilo zelo veliko občanov. V kulturni dvorani nove občinske stavbe je zbrane nagovoril specialist interne medicine dr. Urban Toplak ter jim predstavil bolezni srca in ožilja, vzroke za nastanek oz. dejavnike tveganja in načine zdravljenja. Kot je povedal Toplak, so med najpogostejšimi dejavniki tveganja prekomerna telesna teža, kajenje, povišan krvni pritisk, telesna neaktivnost, stres in depresija. Pojavne oblike te bolezni pa se kažejo kot srčna kap, srčno popuščanje in možganska kap. Toplak je v okviru zanimivega predavanja opozoril še na dejstvo, da je po podatkih analiz bolezen srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v svetu, saj zaradi tega umre kar 39,1 odstotka ljudi.
SM
Videm • Občni zbor GZ Videm
Na rednem občnem zboru so se sredi marca zbrali tudi člani videmske gasilske zveze, ki letos praznuje 10-letnico obstoja. Že od začetka jo vodi Janez Merc, vključuje pa šest gasilskih operativnih enot s 350 operativnimi člani na območju treh občin, sicer pa je skupno z veterani v tej zvezi preko 600 članov. Kot je povedal Merc, z letnimi zastavljenimi plani dela ni težav, prav tako ne z občinami, ki zagotavljajo sredstva za tekoče delo gasilcev.
V	prejšnjem letu so tako zagotovili nakup vozila za PGD Sela, ki ga financira Občina Videm, namenu pa bo predano letos, PGD Žetale pa bo letos dobilo podvozje potrebnega vozila, nadgradnjo pa bo občina sofinancirala v naslednjem letu. GZ je zelo aktivna tudi pri organizaciji izobraževanj za svoje člane: »V minulem letu je bilo na različnih izobraževanjih okrog 140 naših članov. Tako želimo nadaljevati tudi letos in v tem kontekstu pripravljamo določene programe, tako strojniške kot za vodje skupin. Prav tako želimo realizirati planirane investicije in nadaljevati preventivno delo. Lani smo imeli kar 29 intervencij, upamo, da jih letos ne bo toliko, vendar moramo biti pripravljeni predvsem na to, da s svojim delom pomagamo ljudem v stiski,« je povedal predsednik GZ Videm Janez Merc.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • S 25. seje občinskega sveta
V letošnjem proračunu 1,3 milijarde tolarjev
Svet občine Kidričevo je na 25. redni seji potrdil nov obračun cen ravnanja s komunalnimi odpadki, sprejel letošnji občinski proračun, vreden 1,3 milijarde tolarjev, ter investicijska projekta za gradnjo športnega parka Njiverce in zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov v občini.
Za osrednjo občinsko investicijo, novi vrtec pri šoli, je bilo veliko zanimanja tudi na javni razgrnitvi treh idejnih projektov.
Foto: M. Ozmec
Na seji, ki jo je zaradi daljše bolezenske odsotnosti župana Zvonimirja Holca tudi tokrat sklical in vodil podžupan Jože Murko v četrtek, 16. marca, je sodelovalo vseh 17 svetnikov, kljub enajstim točkam dnevnega reda pa so delo končali v treh urah.
Po ponovnem, tokrat krajšem pojasnjevanju Staneta Napasta iz skupne občinske uprave so kot sedma občina potrdili cene storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ter odstranjevanje komunalnih odpadkov v občini. Nove cene za dejavnost, ki jo opravlja ptujsko podjetje Cisto mesto, naj bi pričele veljati že v aprilu, oziroma takrat, ko jih bodo potrdile vse občine, kot je pojasnil Stane Napast, pa ne gre za povečevanje cene, ampak le za drugačen način obračunavanja, saj bodo odvoz odpadkov odslej zaračunavali glede na število članov, izračun pa bo izražen tudi v eurih.
Po poprejšnji uskladitvi v poslanskih skupinah ter po obravnavi štirih pripomb in treh amandmajev so v drugi obravnavi soglašali z vsebino odloka o proračunu občine Kidričevo za leto 2006, ki predvideva 1.308.716 tolarjev prihodkov ter 1.380.299 tolarjev odhodkov. Podžupan Jože Murko je v razpravi poudaril, da bosta osrednji letošnji občinski investiciji predvsem izgradnja novega vrtca pri OŠ Kidričevo ter popolna rekonstrukcija Tovarniške ceste v Kidričevem, poleg tega pa bodo sredstva namenili tudi
za izgradnjo športnega parka v Njivercah in gradnjo zbirnega centra za ločeno odlaganje odpadkov na območju nekdanje gramoznice pri farmi, oziroma ob cesti Kidričevo-Hajdina. Za vse občinske investicije naj bi v letošnjem letu namenili 44 % vseh sredstev, zaradi izgradnje novega vrtca v Kidričevem pa naj bi se občina zadolžila za okoli 57,4 milijona tolarjev.
Z odgovorom na svoje pripombe glede predlaganega proračuna ni bil zadovoljen svetnik Anton Sagadin, ki je menil, da sedanji svet ne more nalagati nalog svetnikom novega mandata, saj se bodo nekatere naloge izvajale tudi v prihodnjem letu. Direktorica občine uprave Evelin Mako-ter Jabločnik pa je pojasnila, da računajo tudi na sredstva iz evropskih ekoloških skladov, saj so se v občini prijavili na več projektov, ki predvidevajo sofinanciranje iz evropskih virov, tudi na področju zaščite podtalnice dravskega in ptujskega polja ter na področju cestne izgradnje infrastrukture. Na dejstvo, da na nekatere svoje pripombe nista dobila pravih odgovorov, sta opozorila tudi svetnika Franc Pla-ninšek in Vladimir Forbici. Slednji je bil ogorčen tudi zaradi tega, ker v gradivu niso bile priložene njegove pripombe v zvezi z izgradnjo novega vrtca ter nekaterih drugih zadev, zato je jasno povedal, da ne bo glasoval za sprejem proračuna, saj zaradi zakasnitve izgradnje in posledične izgube okoli 200 milijonov tolarjev sredstev ne želi nositi nobenih odgovornosti.
Na vsebino predlaganega proračuna so prejeli še 3 amandmaje iz vrst Liste proti sežigalnici. Svetniki so zavrnili njihov amandma, da naj bi sredstva za izgradnjo športnega parka v Njivercah zmanjšali za 10 milijonov tolarjev in jih namenili za izgradnjo vrtca, še posebej je temu nasprotoval svetnik Slavko Feguš, ki je opozoril tudi, da so se gradbena dela že pričela. Zavrnili so tudi amandma, po katerem bi sredstva namenili tudi za izgradnjo komunalne infrastrukture v Apačah, saj je podžupan Jože Murko pojasnil, da čakajo na podpis dogovora z Ministrstvom za obrambo o izgradnji strelišča v Apačah, v okviru katerega je še v letošnjem letu predvidena tudi izgradnja omenjene komunalne infrastrukture. Zaradi izredno visokih cen pa so zavrnili tudi amandma za pridobitev sredstev za izvajanje ekološkega monitoringa v Kidričevem, ki so ga predlagali Marija Škafar, Franc Planinšek in Anton Sagadin. Kljub razgibani razpravi in manjšim razhajanjem pa je za sprejem predlaganega proračuna glasovalo 15 od 17 svetnikov, podžupan Jože Murko pa je takoj pozval občinsko upravo in vse druge organe, da čim prej pristopijo k izgradnji novega vrtca, za kar naj bi v kratkem imenovali tudi gradbeni odbor, ter da pohitijo tudi s pripravami na modernizacijo Tovarniške ceste v Kidričevem.
Po krajši in konstruktivni razpravi so svetniki soglašali s predlaganim dokumentom identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo Šport-
nega parka Njiverce, za katerega naj bi namesto prvotno predlaganih 36 letos namenili le 25 milijonov tolarjev. Kljub temu je svetnik Anton Lesko-var menil, da bo to zelo draga zadeva, saj bi na vasi s prostovoljnim delom občanov športni park zgradili še ceneje, poleg tega pa je prepričan, da pristop ni pravi, saj bi športni park moralo graditi društvo in ne občina. Vladimir Forbici "s to neumestno" pripombo ni bil zadovoljen, saj je menil, da je ravno obratno, da je takšen pristop edini pravi in legalni način, saj naj bi se do sedaj delalo običajno vse "bolj po divje", oziroma narobe.
Skoraj brez pripomb so soglašali tudi s predlaganim dokumentom identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo Zbirnega centra, oziroma reciklažnega dvorišča za ločeno zbiranje odpadkov v občini Kidričevo, ki naj bi ga zgradili na prostoru nekdanje opuščene gramoznice, tik ob križišču ceste, ki vodi od upravne zgradbe Taluma proti Hajdini, oziroma v neposredni bližini farme ob regionalni cesti. Niso soglašali s predlaganim Statutom Zdravstvenega doma Ptuj, saj se niso strinjali, da bi bil predsednik sveta zavoda lahko samo član kolektiva, predlaganemu izplačilu za povečano delovno uspešnost zaposlenih v Lekarnah Ptuj pa so sicer dali soglasje, vendar s pripombo, da bi lahko bila Lekarna v Kidričevem odprta vsaj tako dolgo, kot dela zdravnik, da bi lahko občani potrebna zdravila dobili še v istem dnevu.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ljutomer • Partjičeva komedija Krivica boli
Pod režisersko palico Ljutomerčana Srečka Centriha so člani gledališke skupine Kulturnega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera zaigrali komedijo Toneta Partljiča Krivica boli. Jožef Pečnik (Janez Krivic, upokojeni profesor), Vanda Novak (Vesna, Janezova bivša žena), Srečko Centrih (Ljubo Topič, sedanji Vesnin mož) in Mira Rebernik Žižek (Marija, čistilka) so v dveh dneh uspeli v ljutomerski Dom kulture privabiti več kot 700 obiskovalcev, ki so uživali v izredni predstavi. Partljičevo delo Krivica boli govori o upokojenem profesorju slovenskega jezika, ki je zelo razočaran, ker mu ne objavijo dokumentarnega romana Krivica boli. V svoji osamljenosti in dolgočasnosti grozi bivši ženi po telefonu, da se bo ustrelil
MŠ
Ptuj • OS Ljudski vrt
Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so ob dnevu šole pripravili dejavnosti, ki so potekale kar tri dni, poimenovali pa so jih kar Teden dejavnosti ob dnevu šole.
Prejšnji torek so imeli potopisni večer, kjer so učenci šole, ki so s svojimi starši potovali po Evropi, predstavili potovanja po Švedski, Škotski in Franciji. Sredin večer je bil namenjen plesu, plesni večer so popestrili tudi prvošolčki, sicer pa so bili prikazani plesi vseh celin, četrtek pa je bil namenjen glasbi, in to glasbi od vsepovsod.
Fl
Ormož • Prva slikarska razstava
Nekdanje prostore Planike na Kerenčičevem trgu 10 so minuli teden uredili v priložnostno galerijo, ki je služila predstavitvi del Danila Kovačca iz Dobrave.
Osemintridesetletni Danilo Kovačec se z risanjem ukvarja vse svoje življenje. Vedno je po malem risal na vse, kar mu je prišlo pod roke. Še posebej rad je imel ta predmet v šoli. Danes se ukvarja z zidarstvom in pleskanjem, ker pa je trenutno brezposeln, ima spet več časa za risanje. Tudi na prigovarjanje urada za delo se je odločil in svoje slike prvič predstavil javnosti. Riše večinoma s suhimi barvicami. Slike so zelo barvite in različnih motivov. Kovačec pravi, da se motivi rojevajo kar sami od sebe. Razstavljena dela bi lahko razdelili v nekaj sklopov. Najobsežnejši in zalo zanimiv je sklop slik, v katerih se upodablja ženski akt in podobe živali. Ukvarjal se je tudi z nabožnimi motivi, različnimi rožami. Pogosto se v delih prepleta tudi motiv strahu in groze z izstopajočimi podobami rok.
vki
Podlehnik • Koncert okteta Povodni mož
V začetku marca je bil v podlehniški krajevni dvorani koncert okteta Povodni mož iz Prežganja, okolice Ljubljane. Žal je bil koncert slabo obiskan zaradi obilnih snežnih padavin. Zahvala za organizacijo in gostoljuben sprejem velja žup-nišču na Gorci. Oktet deluje že od leta 1991 in je prvi oktet, ustanovljen v samostojni državi Sloveniji. S svojim bogatim repertoarjem razveseljuje ljubitelje tovrstnega petja po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Izdali so že svojo CD-ploš-čo, sedaj pa pripravljajo drugo, ki bo izšla v drugi polovici leta ob njihovi 15-letnici. Skupino sestavljajo: 1. tenor: Marjan Bučar in Branko Novak; 2. tenor: Franjo Birk in Blaž Skubic; bariton: Vojko Škerjanec in Marjan Skubic; bas: Slavko Bučar in Boštjan Mlakar. Umetniški vodja skupine je Uroš Kores, ki svoje redno delo opravlja v Ljubljanski operi. Poleti gredo na gostovanje na Češko, obeta pa se jim tudi gostovanje v Kanadi. Radi nastopajo povsod, kamor jih povabijo, če jim le dopušča čas. Med predahom smo prisluhnili domačinki, mladi glasbenici Petri Grabrovec, ki je zaigrala na citre.
Zdenka Golub
Foto: MS
Foto: FL
Foto: vki
Majšperk • Po zapletih zaradi neplačil pri gradnji šole
Mar plačila niso pomembna?
Po nedavnih zapletih v zvezi z neplačilom del pri izgradnji OŠ Majšperk sta v sredo 15. marca občino Majšperk obiskala predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport ter njihov odvetnik, ki pa ju je zanimala le dokumentacija v zvezi z razpisi in izbiro izvajalca del. Mar plačila niso pomembna?
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je pojasnila, da so v zvezi z nedavnimi zapleti zaradi neplačil podizvajalcem gradbenih del na poslopju nove osnovne šole Majšperku, 7. marca letos iz Ministrstva za šolstvo in šport prejeli dopis, v njem pa so občino Majšperk zaprosili, da jim v sredo, 15. marca, ob 10. uri omogočijo vpogled v dokumentacijo v zvezi z izgradnjo OŠ Majšperk. V istem dopisu so zapisali tudi, da so za vpogled v dokumentacijo s strani Ministrstva imenovali komisijo v sestavi Janja Bar-ši iz službe za investicije kot predsednica ter Jožica Lo-žar iz službe za investicije in odvetnik Andrej Turk, zunanji sodelavec Ministrstva, oba kot sodelavca.
In tako se je sestanek tudi zgodil, vendar s strani Ministrstva v nekoliko okrnjenem obsegu od napovedanega, saj sta prišla na Občino Maj-šperk le člana komisije, ki jo je imenovalo Ministrstvo, Jožica Ložar iz službe za investicije ter njihov odvetnik Andrej Turk, medtem ko se predsednica komisije Janja Barši, ki je s strani Ministrstva ves čas zadolžena za
investicijo OŠ v Majšperku, sestanka ni udeležila. S strani občine Majšperk pa so na sestanku sodelovali vsi trije predstavniki: direktor občinske uprave Marjan Gorčen-ko, odvetnik Tibor Gregl, ki zastopa interese Občine Maj-šperk, ter občinska pravnica Tatjana Varžič.
O vsebini sestanka pa je direktor občinske uprave Marjan Gorčenko za Štajerski tednik povedal: »Moram reči, da je omenjeni sestanek trajal sicer skoraj tri ure, predstavnica Ministrstva in njihov odvetnik sta imela na voljo vso dokumentacijo, ki bi jo
želela v zvezi z izgradnjo šole, vendar ju je zanimala le dokumentacija v zvezi z javnim razpisom in izbiro najugodnejšega izvajalca za izgradnjo osnovne šole. Nekaj teh dokumentov smo jima tudi skopirali, da sta si fotokopije lahko odnesla s seboj; čudim pa se, da nista niti pogledala nobenega dopisa ali dokumenta v zvezi s plačili za vsa opravljena dela, saj naj bi po dosedanjih izjavah v javnosti bil prav v tem srž vsega problema. Tudi druge pogodbe in roki jih niso zanimali, ne vem zakaj ne.«
Nad omenjenim dejstvom
je izrazila svoje začudenje tudi županja dr. Darinka Fakin,
ki je ponovno poudarila, da so na občini 'čisti', saj so vse svoje obveznosti poravnavali sproti, ter da z neporavnanim plačilom glavnega izvajalca do posameznih podizvajal-cev nimajo nič skupnega. Ne glede na to pa je izrazila veselje, da so v torek, 21. marca, na Ministrstvo za šolstvo in šport že posredovali končno situacijo za izgradnjo OŠ Maj-šperk. Zaradi pomembnosti pogodbeno dogovorjenih in plačanih zneskov je prav, da jih v celoti zapišemo.
Po podpisani pogodbi
je vrednost za vsa gradbena, obrtniška in inštalacijska dela ter ureditev okolice šole 1.030.696.394 tolarjev; za opremo učilnic, kuhinje in telovadnice pa 85.816.680 tolarjev, kar je za oboje skupaj 1.116.786.074 tolarjev. Zaradi nedokončanja del, zamujanja rokov in odbitka zaradi nekaterih slabo opravljenih del pa je Občina Majšperk kljub upoštevanju vseh podražitev in dodatnih del po dokončnem obračunu plačala manj, oziroma za vsa gradbena, obrtniška
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Direktor občinske uprave Marjan Gorčenko, ki je od vsega začetka zadolžen za izgradnjo nove osnovne šole Majšperk.
Na majšperško oranžno lepotico so ponosni po vsej občini, še posebej otroci, ki z zapleti zagotovo nimajo nič.
inštalacijska dela ter ureditev okolice 989.735.080 tolarjev, za vso opremo nekoliko več od predvidenega, in sicer natanko 89.338.769 tolarjev, za oboje skupaj pa v celoti manj od pogodbenega zneska, oziroma 1.079.073.850 tolarjev. Razlika je očitna, vendar s strani Občine Majšperk po trditvah županje in občinske uprave pridobljena po pravi poti, na podlagi končnega zapisnika med investitorjem in izvajalcem.
Naj dodamo, da smo zaman poskušali dobiti sogovornika s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Pravzaprav smo uspeli priklicati Jožico Lo-žar, vendar nam je pojasnila, da o sestanku v Majšperku ne more ničesar povedati, saj je za to odgovorna predstavnica za stike z javnostmi Jožica Kostrič, na katero naj naslovimo vprašanja, ona pa se bo odločila, kdo in kako bo nanje odgovoril. Skratka očitno silno zapletena reč. Morda pa nam bo do prihodnje številke vendarle uspelo dobiti kakšno pojasnilo ali vsaj sporočilo za javnost tudi s strani Ministrstva. Spodobilo bi se.
M. Ozmec
Denacionalizacija • Krjukova dedinja je ogorčena
Sv. Tomaž • Proti prodaji
»V celoti zavračam vse trditve!« Javni poziv
Po objavi članka o denacionalizacijskem postopku v Halozah, in sicer v Vareji ter na Majskem Vrhu, v katerem ena od najemnic denacionalizirane hiše, Danijela Krajnc, trdi, da je bil postopek izveden na osnovi neresničnih pričanj, se je z odgovorom oglasila tudi Natalija Pestiček Krjukov.
»Kot skrbnica za posebni primer v denacionalizacij-skem postopku po pokojnem upravičencu Aleksandru Krju-kovu v celoti zavračam obtožujoče trditve, ki jih je na »svoji tiskovni konferenci« na Ptuju - kot popolnoma neresnične in izmišljene - izrekla Daniela Krajnc iz Vareje 23. Prav tako najodločneje protestiram pro-
ti nekritičnemu, neargumen-tiranemu, nepreverjenemu in neprofesionalnemu povzemanju ter razširjanju njenih trditev v nekaterih medijih.«
Krjukova v nadaljevanju navaja, da kot najhujšo neupravičeno obtožbo ocenjuje izjavo, da naj bi denacionalizacijski postopek temeljil na lažnem dokumentu: »V zvezi s to iz-
javo naj pojasnim le to, da so bile nepremičnine na Ptuju, v Vareji in na Majskem Vrhu upravičencu vrnjene s pravnomočno odločbo UE Ptuj z dne 13. 10. 2004 ter s poznejšimi pravnomočnimi delnimi odločbami. Pred tem je bilo s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju nesporno ugotovljeno, da je bil
Nepremičnine na Ptuju, v Vareji (na sliki hiša v Vareji 23, kjer živi mati Danijele Krajnc) in na Majskem Vrhu so bile upravičencu vrnjene s pravnomočno odločbo UE Ptuj z dne 13. 10. 2004 ter s poznejšimi pravnomočnimi delnimi odločbami. Pred tem je bilo s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju nesporno ugotovljeno, da je bil Aleksander Krjukov lastnik in torej upravičenec do vrnitve podržavljenih nepremičnin.
Aleksander Krjukov lastnik in torej upravičenec do vrnitve podržavljenih nepremičnin. Vse drugo je plod izmišljenih trditev - bodisi zaradi nepoznavanja konkretnih dejstev in postopkov denacionalizacije, bodisi zaradi zlonamernih in nerazumnih nakan sklicate-ljice tiskovne konference, ki v tem več kot desetletje trajajočem postopku nima oziroma po mojem vedenju ni nikoli izkazala pravnega ali kakršnegakoli drugega interesa.«
Svojo izjavo pa Natalija Pesti-ček Krjuk zaključuje z besedami: »Za vse neresnične trditve in laži, ki jih na račun mojega očeta Aleksandra Krjukova in njegovih potencialnih pravnih naslednikov z nekritično pomočjo medijev v aferaškem slogu širi v javnosti Daniela Krajnc, bom po posvetu s pravniki zagotovo poiskala povzročeni škodi primerno zadoščenje.«
Po objavi članka se je na naš časopis obrnila tudi odvetnica Martine Mehrmann Shmidt, ki naj bi bila po izjavah Danijele Krajnc tista, ki je podala neresnične izjave, in napovedala odgovor Shmidtove naslednji mesec.
SM
županu
Na 33. seji občinskega sveta Ormož so svetniki sprejeli sklep, da se proda poslovni prostor v stavbi nekdanjega vrtca pri Sv. Tomažu.
V obrazložitvi je bilo navedeno, da se prodaja predlaga zaradi interesa nekaterih strank, da kupijo poslovni prostor. V stavbi je bila ravno urejena etažna lastnina, izdana je bila geodetska odločba in prostor je nezaseden. Objekt je bil zgrajen 1954 in je služil kot vrtec. Za prodajo je namenjenih 89,83 kvadratnih metrov, ki jih sestavljajo bivša igralnica, umivalnica, hodnik predprostor, stranišče, tuš in kurilnica. Vrednost poslovnega prostora je cenilec ocenil na 5,8 milijona tolarjev.
Ker je bila pri Sv. Tomažu na referendumu izglasovana lastna občina, je ob tej nameravani prodaji Koalicija Slovenija, občinska odbora Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke, na župana Vilija Trofenika naslovila javni poziv, v katerem javno poziva župana občine Ormož in svetnike vladajoče koalicije iz vrst LDS, DESUS, NEL in SLS, naj odstopijo od svoje namere prodaje poslovne zgradbe bivšega vrtca pri
Sv. Tomažu.
»Ker je KS Sv. Tomaž po Zakonu o ustanovitvi novih občin že določena za novo občino, ki bo začela delovati z letošnjimi lokalnimi volitvami, v Koaliciji Slovenija opozarjamo, da tovrstne namerne prodaje še dodatno siromašijo že tako povsem osiromašene KS Sv. Tomaž.
V Koaliciji Slovenija tako dejanje obžalujemo in ga razumemo kot namerno ško-dovanje novonastali občini. Zato predlagamo, da vladajoča koalicija in župan zaradi načela poštenosti odstopijo od vseh v letošnjem letu nameravanih prodaj, tako v KS Sv. Tomaž kot v KS Središče ob Dravi. Istočasno pozivamo svetnike, ki prihajajo iz omenjenih KS, in sicer g. Horvata, g. Kovačiča in gospo Vero Je-romel, da s svojim ravnanjem več ne škodijo krajanom, ki so jih izvolili v občinski svet občine Ormož,« je še zapisano v javnem pozivu.
vki
Foto: SM
Podravje • Še o ptičji gripi
Zaradi ene kokos! z virusom bo sledil pokol vseh v 3 - kilometrskem pasu
Če je bilo lansko jesen na predavanjih o ptičji gripi na prste ene roke možno prešteti tiste rejce, ki so se jih udeležili, je zdaj drugače. Ptičja gripa je namreč, kot se reče, na našem pragu in minuli teden je bila dvorana ptujskega KGZ polna.
Kaj je ptičja gripa, kakšni so pokazatelji okuženosti in kako se prenaša, pa tudi kakšni so ukrepi za njeno preprečevanje, je zbranim slušateljem povedala Alenka Neudauer Krajnc. Tisti, ki pojav te bolezni spremljajo že ves čas, pravzaprav niso izvedeli nič posebno novega.
Dokazane prenašalke virusa H5N1, ki velja za smrtonosnega za perutnino, so zaenkrat divje,
vodne ptice, zadnji primer z našega območja pa med prenašal-ke uvršča tudi raco mlakarico: »Prav race so po zbranih podatkih najpogostejši prenašalec virusa na domačo perutnino, sicer pa je med najbolj nevarne vrste prenašalk šteti še t. i. pribo, rečnega galeba, laboda grbavca in sivo čapljo,« je med drugim opozorila Neudauerje-va. Da bi se virus v našem na-
Alenka Neudauer Krajnc: »Ce se odkrije le ena kokoš s tem virusom, je v skladu s pravili takoj potrebno pobiti vso perjad v krogu treh kilometrov. Zato posebej opozarjam tiste imetnike morda le nekaj kokoši, ki še vedno ne upoštevajo navodila o obveznem zaprtju perjadi, da naj to nemudoma storijo!"
činu življenja kar tako prenašal na ljudi in morebiti ogrožal njihovo zdravje, je sicer zelo malo verjetno, zato je strah pred pandemijo odveč. Nikakor pa ni odveč preventiva, je še povedala Neudauerjeva.
Virus ptičje gripe je najmanj obstojen pri višjih temperaturah, uničiti pa ga je možno tudi z razkužili: »Zato zlasti večjim rejcem priporočamo, da po iz-hlevljanju perutnine prostor temeljito očistijo in razkužijo ter ga nekaj časa pustijo praznega pred ponovnim vhlevljanjem. S tem se uničijo možnosti preživetja virusa, če bi se ta morebiti že pojavil.«
Ob morebitnem prenosu visokopatogenega virusa ptičje gripe na domačo perjad je katastrofa namreč neizbežna, ne glede na to, kje se odkrije: »Če se zgodi kaj takega, je v skladu s pravili takoj potrebno pobiti vso perjad v krogu treh kilometrov. Zato posebej opozarjam tiste imetnike morda le nekaj kokoši, ki še vedno ne upoštevajo navodila o obveznem zaprtju perjadi, da naj to nemudoma storijo. Škoda ne bo doletela le njih, ampak bodo krivi za pomor perjadi vseh sosedov, med katerimi so lahko tudi tisti, ki od reje perutnine preživljajo sebe in družino! In
takih rejcev je v našem območju zelo veliko!«
Torej vsi tisti, ki svoje kokoši še vedno puščajo na odprtih dvoriščih, naj se vprašajo, kako se bodo zagovarjali in počutili pred sosedi in ostalimi, ki bodo ob morebitnem odkritju virusa pri njihovi kokoši ob svoj morda življenjski vir zaslužka?! Sicer pa je morebitno neupoštevanje zahteve po zaprtju perjadi, ki velja za vso Slovenijo, sankcionirano s 30 tisočaki. »Prav tako je nadvse priporočljivo, da je domača perutnina ločena od rac in gosi, predvsem zato, ker so slednje bolj dovzetne za ta virus, zbolijo prej, vendar so simptomi pri racah in goseh vidni precej kasneje kot pri perutnini. Nujno pa je tudi potrebno upoštevati prepoved uporabe vode iz površinskih vodnih zajetij!«
Naše območje od pojava patogenega virusa pri raci mlaka-rici velja za ogroženo in okuženo, zato veljajo zanj najstrožji ukrepi: »Ti ukrepi prenehajo po 30 dneh, če se v tem času ne odkrije novo žarišče. Ne glede na to pa ostaja v veljavi prepoved reje na prostem.« Med okužena območja z najstrožjimi ukrepi tako zaenkrat spadajo Markov-ci, Spuhlja, Bukovci, Prvenci, Pobrežje, Šturmovci, Dravci,
Prvi odkrit prenašalec smrtonosnega virusa v Sloveniji je bil labod.
Vareja, Videm, Dravinjski Vrh, med ogrožena pa: celotno območje občine Videm, občina Gorišnica, del Juršincev in Za-vrča, Dornava, Ptuj, del Hajdine in Kidričevo.
Kot je še povedala Alenka Neudauer, se v tem času in na tem območju ne smejo in ne bodo organizirali nobeni sejmi ali razstave domačih živali, zaradi odkritja virusa pri mački v Nemčiji pa je opozorila še na to, da naj imetniki domačih ljubljencev te skrbno nadzirajo, po možnosti pa naj jih imajo v stanovanjih ali drugih zaprtih prostorih.
Cepljenje perutnine ostaja pod vprašajem; zaenkrat naj bi
cepili le živali v živalskem vrtu, saj je o učinkih cepiva še premalo znanega, poleg tega pa naj bi bilo cepivo učinkovito le dva meseca, potem pa bi bilo potrebno ponovno cepljenje.
Po izčrpnem predavanju med zbranimi praktično ni bilo vprašanj; le okoli lastovk, ki naj bi se zdaj začele vračati, kmete pa je zanimalo, ali jim lahko dovolijo gnezdenje v hlevih. Kot je povedala Neudauerjeva, lastovke zaenkrat ne veljajo za prenašalke virusa, zato prepovedi ni. Seveda pa se situacija lahko spremeni in takrat bo treba na okna postaviti mreže.
SM
Podravje • Člani KZ razpravljali o petletnih pogodbah
Pogodba ne more zagotavljati cen pridelkov
Kot smo že poročali, so v ptujski kmetijski zadrugi (KZ) že pred časom pripravili in obvestili svoje člane o podpisu pogodb o sodelovanju. Minuli teden so prav na temo nujnosti in prednosti, ki jih prinaša tovrstno dolgoročnejše sodelovanje preko pogodb, pripravili srečanje svojih članov in vodstva KZ.
Direktor KZ Marjan Janžeko-vič je številnim zbranim predstavil prednosti, ki jih podpisniki pogodbe lahko koristijo, nanašajo pa se tako na promet s kmetijskimi zemljišči kot na posebne rabate pri nakupu repromateriala ter na prednost pri odkupu pridelkov in načinu plačil. Poudaril pa je tudi, da je takšno dolgoročno sodelovanje z določenimi pravicami in obveznostmi obeh pogodbenih strank nujnost za preživetje tako zadruge kot kmetov v današnjih tržnih pogojih poslovanja.
Za podpis petletne zavezujoče pogodbe se je v prvi fazi odločilo že kar nekaj članov, predvsem srednje velike in velike kmetije. Med njimi tudi Albin Druzovič, ki je takšen način dela označil kot najbolj pravilno pot: »Tako delajo tudi uspešne zadruge v tujini. Res je, da smo pri nas še vedno v nekem obdobju tranzicije, nihanja, ko pač vsak kmet oz. proizvajalec poskuša prodajati svoje izdelke vsevprek, pač trenutno najugodnejšemu ponudniku z najvišjo ceno. Dolgoročno pa je edino pametno in zagotavlja uspeh le načrtni
skupni nastop kmetov preko zadruge, kjer mi nastopamo kot resni in zanesljivi proizvajalci pogodbeno določenih količin, zadruga pa na osnovi tega lahko nastopa kot resen in zanesljiv dobavitelj svojim partnerjem. Seveda pa bo tu zelo pomembna tudi vloga komerciale v KZ, ki bo morala poskrbeti za čim boljšo nadaljnjo prodajo in plasma naših izdelkov. To pa bo pokazal čas!«
Podobnega mnenja je bil tudi Janko Petrovič, ki pa je vseeno opozoril na to, da bi se kmetje lažje odločali za podpise, če bi bile v pogodbah zagotovljene vsaj okvirne cene posameznih pridelkov: »Ve se, da so v naši branži lahko velikanska nihanja cen, mislim na velika znižanja, takoj ko pride do hiperprodukcije določenega izdelka ali obratno. V pogodbi pa ni nobene zagotovljene niti najnižje
Vodstvo KZ je predstavilo pogodbe o petletnem sodelovanju, nato pa odgovarjalo na vprašanja in dileme članov
niti najvišje cene za takšne primere!«
Direktor Janžekovič je na njegovo pripombo povedal, da jo sicer čisto razume, da pa prav to ne more biti določeno za več let vnaprej, pač pa se bodo cene določale z vsakoletnimi aneksi: »Pogodba označuje le osnovna pravila igre. Če bi lahko določili cene, potem bi bilo to tudi za nas najboljše. Vendar se bomo glede tega morali prilagajati tržnim trendom, tako mi kot vi. Ne bo šlo drugače in v tem pogledu nismo ne mi kot zadruga ne vi kot naši člani in proizvajalci nobene izjeme na trgu.«
Marjan Kramberger, ki je se je pav tako že odločil za podpis petletne pogodbe, pa je menil, da naj se določene omejitve potem postavijo tudi ostalim dobaviteljem oziroma partnerjem zadruge, ne pa da slednji z izvenpogodbenimi nakupi kršijo načela, ki veljajo za člane in samo zadrugo. Janžekovič se je s tem popolnoma strinjal, vendar je tudi priznal, da bodo lahko na svoje dobavitelje in partnerje vplivali oz. od njih zahtevali določeno disciplino šele takrat, ko se bodo sami do-
kazali kot zanesljivi partnerji, ki bodo v terminskih rokih, redno in v skladu s pogodbenimi količinami, dobavljali svoje artikle.
Nekateri člani so nato opozorili še na težave okrog skladiščenja določenih kultur, kot so recimo krompir, čebula, zelje ipd., ki se v času kampanje dozorevanja in oddaje ne morejo
Clan Janko Petrovič: " V pogodbi ni nobene zagotovljene niti najnižje, niti najvišje cene za proizvode! Menim, da bi se veliko lažje odločali za podpise, če bi bili znani vsaj približni cenovni okvirji!«
v celoti prodati, kasneje pa se povečata tako povpraševanje kot cena, vendar je Janžekovič na to lahko odgovoril le, da si bodo resni proizvajalci morali zagotoviti ustrezne skladišče prostore.
Večina ostalih članov, ki so bili prisotni na srečanju s predstavitvijo pogodbe, ni imela posebnih vprašanj. Kot kaže, je vse najbolj žulilo dejstvo, da pogodba pač ne zagotavlja okvirnih cen posameznih kultur ali drugih proizvodov, toda, kot je slikovito povedalo vodstvo KZ, so časi »socialističnega planiranja cen na dolgi rok« definitivno mimo.
Tistim, ki se (še) niso odločili za podpis pogodbe, tako ne kaže drugega kot razmisliti, ali podpisati in si s tem zagotoviti določene prednosti in dolgoročen odkup pogodbenih artiklov po ceni, ki se bo določala vsakoletno, ali pa ne, in tvegati, da bo zadruga njihov pridelek odkupila (če ga bo potrebovala) ali pa si bodo poiskali drugega kupca. Res je, da pameten razmislek nikoli ne more škoditi, predolgo taktiziranje pa se še nikoli ni obneslo.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Kampanja za subvencijske vloge je v teku
»
Plačilo za pomoč ni avtomatizem!
«
Prvega marca letos, nekoliko prej kot je bilo običajno v prejšnjih letih, se je začela vsakoletna kampanja za posredovanje subvencijskih vlog. Letos je kar nekaj novosti; med drugim ta, da je nujno potreben elektronski vnos vloge za subvencijo, kar pomeni, da brez svetovalne službe ne gre.
Redni zakonski rok za oddajo vlog poteče 15. maja letos. Sicer jih bo možno pošiljati še nekaj dni po tem roku, vendar vsak dan zamude avtomatsko pomeni določen odbitek od vrednosti neposredne podpore.
»Organizacijsko smo se morali na letošnjo kampanjo zelo dobro pripraviti. Na petih naših lokacijah - Radlje, Slovenska Bistrica, Lenart, Ormož in Ptuj - smo morali vzpostaviti 42 vnosnih mest za približno 9200 kmetij, ki jih moramo obdelati. Poleg naših svetovalcev smo bili tako kot lani primorani najeti še nekaj dodatnih ljudi in jih ustrezno izobraziti. Vseh svetovalcev je namreč le 37, poleg tega morajo ti opravljati še drugo delo,« je povedal vodja svetovalne službe Peter Pribožič, ki kmetom zlasti priporoča, da obvezno preverijo, če so se v izpisih pojavile kakšne napake pri grafičnih enotah rabe: »Ger-ki so osnova za pridobitev subvencije. Če so kakšne napake ali neusklajenosti, kar je vidno iz dokumentov, ki so jih kmetije že prejele domov, se jih lahko zdaj še popravi, toda to je potrebno opraviti na upravni enoti.« V praksi je sicer tako, da večina prosilcev za subvencije napako ali neusklajenost ugotovi skupaj s svetovalcem, nato pa to ureja na upravni enoti.
Vnosna mesta so v času kampanje odprta vse delo-
vne dni, tudi popoldne, vlagatelji pa so bili že predčasno pisno obveščeni o datumu in uri, kdaj naj se s svojo vlogo oglasijo v pisarnah pristojne svetovalne službe: »Tako poskušamo zmanjšati čakalne dobe in nepotrebno gnečo. Ptujska izpostava mora vnesti skoraj pet tisoč vlog na 18 vnosnih mestih in določen red oz. razpored je nujno potreben, če naj delo teče normalno in da bodo pravočasno obravnavane vse vloge.«
Večina bo plačala 3000 tolarjev za pomoč svetovalca
Plačilo pomoči je med kmeti dvignilo kar nekaj prahu. »Po lACS uredbi je zapisano tako, da pomoč pri izpolnjevanju vloge znaša 3000 tolarjev za uro, sam vnos pa je zastonj. To pravzaprav pomeni, da kmetija, ki do naše svetovalne službe prinese popolno izpolnjeno vlogo brez napak, tega stroška v tej višini ne rabi plačati. Vendar pa je v praksi takih primerov za prste obeh rok. Tudi če je vloga popolno izpolnjena, ima lahko namreč napake, na kar opozarja že sama računalniška aplikacija ob vnašanju. V tem primeru so potrebni popravki, pomoč svetovalca in to je že druga stvar. Cifra 3000 tolarjev tako ni nek avtomatizem, lahko se spreminja.«
V praksi je spet tako, v povprečju, da se za vnos vloge porabi okoli uro in pol, s popravki ali pomočjo pri izpolnjevanju pa več. Pri tem ne igra vloge velikost kmetije, ampak bolj število različnih poljščin oz. posejanih kultur na enotah rabe in število enot rabe, torej raznolikost dejavnosti kmetije. To seveda pomeni, da lahko svetovalec za eno vlogo porabi tudi več ur, čeprav bodo po mnenju Pribožiča tisti, ki bodo plačali več kot 3000 tolarjev, zelo redki.
Gre torej bolj za neko pavšalno plačilo, na katerega ne
bo vplivala ravno vsaka minuta dela več ali morda manj, če pa se bo z neko vlogo res potrebno ukvarjati več kot dve uri in pol, potem bo potrebno to dodatno plačati. Tu se seveda pojavlja možnost »črnega trga oz. zaslužka«, zlasti za svetovalce ali tudi tiste, ki bi se »specializirali« za izpolnjevanje letošnjih obrazcev in ki bi lahko vloge izpolnili »mimo« uradne svetovalne službe, za kakšno malenkost manjšo cifro v svoj žep ^ »To je možno, vendar je težko izvedljivo čisto brez napak, zato se mi takšni morebitni poskusi ne zdijo pametni,
Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič: "Po lACS uredbi je zapisano tako, da pomoč pri izpolnjevanju vloge znaša 3000 tolarjev za uro, sam vnos pa je zastonj. To pravzaprav pomeni, da kmetija, ki do naše svetovalne službe prinese popolno izpolnjeno vlogo brez napak, tega stroška v tej višini ne rabi plačati. Vendar pa je v praksi takih primerov za prste obeh rok."
zgolj zato, da se morda prihrani kakšen tolar,« komentira Pribožič.
Garancije za odobritev vlog ni!
Po prvih dneh je bilo na izpostavah še nekaj težav z aplikacijo kot lani, zdaj pa že teče zadeva, kot je treba. V prvi polovici marca so na ptujski izpostavi že rešili 20 odstotkov vseh vlog in če bo šlo tako naprej, ni bojazni, da do roka ne bi bile obdelane vse vloge. Kmetje pa sami vlog ne morejo računalniško posredovati in se s tem morebiti izogniti stroškom plačila dela svetovalca: »Ne, te možnosti ni, vendar je vnos sam zastonj, plačilo pa je potrebno le, če je potrebna pomoč svetovalca oz. popravljanje napak. Vsaka vloga se vnaša in pošilja pod šifro svetovalca, ki jo je dobil na izobraževanju. Kako so to uredila podjetja, ne vem, verjetno pa so se dogovorila z ministrstvom za svojo šifro.«
Računalniška aplikacija, ki že ob vnosu podatkov opozarja na napake ali neusklajene podatke, naj bi bila tako zagotovilo za pravilno izpolnjeno vlogo, vendar se je že lani izkazalo, da to ni tako. Tudi letos, kot pravi Pribožič, ni 100-odstotne garancije, da vloge ne bi mogle biti zavrnjene oz. zahtevna dopolnila, kljub temu da bodo preko
računalnika sprejete: »Po popravljenem zakonu o kmetijstvu je rok za dopolnitve in popravljanje napak nekoliko podaljšan, rok za izplačila pa teče od decembra letos do junija 2007. Možnosti, da bo Agencija zavračala vloge ali zahtevala kakšna dopolnila, seveda so. Lani se je to dogajalo zaradi zadeve, ki je nihče ni pravočasno pojasnil na izobraževanjih. Šlo je za malenkosti, ki so letos odpravljene, kot recimo podpis na vsakem listu oz. obrazcu vloge, kar zdaj ni več potrebno, pa npr. ovojna mapa itd., tega letos ni več. Kljub temu pa uspešno posredovanje vloge preko računalniške aplikacije še ne pomeni avtomatske odobritve vloge, čeprav logika pravi tako. Mi smo sicer že apelirali, naj se takoj po prvih vlogah javi, če je kaj takega, kar bi se lahko kasneje izkazalo kot vzrok za zavrnitev ali zahtevo za dopolnitev vloge, pa na izobraževanju za svetovalce ni bilo povedano, da se ne bi ponovila lanska situacija. Je pa tako, da svetovalec določenih podatkov kmeta ne more preveriti in na katere program ne bo opozarjal, pri gerkih to ni možno; in če se izkaže, da so v nasprotju s podatki v registru, bo prišlo do težav. Sankcije bodo doletele kmeta in ne svetovalca, saj slednji ne bo kriv za to,« je še povedal Pribožič.
SM
Videm • Zimski meseci v Društvu kmetic
Krompirjeve sladke in slane dobrote
Zimske mesece, ko je časa za druženje in pridobivanje dodanih znanj več kot dovolj, so pridno izkoristile tudi članice Društva kmetic občine Videm. Ob ponedeljkih so se družile v ročnodelski delavnici, včasih pa so se srečale še na kuharskem tečaju ali zdravstvenem predavanju. V Tržcu smo jih zmotili med pripravo jedi iz krompirja.
Kuharski mojster Vlado Pignar je gospodinjam pokazal marsikaj, tudi kako se zmesi testo za okusen krompirjev kruh.
Krompir je prav gotovo naša zelo priljubljena hrana, pa ne samo naša, Slovenska, temveč po krompirju radi posegajo po vsem svetu. A kaj ko o krompirju in neštetih sortah, v svetu naj bi jih poznali kar 5.000, pa nasploh o uporabnosti krompirja v prehrani, vemo mnogo premalo. Naše gospodinje iz krompirja najpogosteje pripravijo pražen, ocvrt ali pire krompir, pa še kake cmoke, potem pa so že redke, ki krompir naredijo še na kak drug način, je ob našem obisku razložila predsednica videmskega društva kmetic Angela Hab-janič. Prav zaradi priljubljenosti krompirja na našem vsakdanjem jedilniku in malo tudi zato, ker ga ljudje še na veliko pridelujejo v vrtovih in na njivah, so se gospodinje in kmetice iz Vidma, Tržca in okoliških krajev odločile, da s pomočjo kuharskega mojstra Vlada Pignarja pripravijo
nekaj nevsakdanjih, a še zmeraj zelo preprostih krompirjevih jedi.
Posebej dober je krompirjev kruh
V kuhinji so najprej poslušale kratko predavanje o krompirju in njegovi vsestranski uporabnost v prehrani, potem pa so se po skupinah lotile kuhanja. S krompirjem so imele veliko dela in za pripravo kar nekaj jedi so ga morale olupiti ter skuhati nekaj kilogramov. Pripravile so pretežno slane, nekaj pa tudi sladkih krompirjevih dobrot in jih takoj, ko so se ohladile, tudi poskusile. Še posebej dober in okusen je bil krompirjev kruh, čeprav nič manj okusna ni bila krompirjeva juha, spretne roke kuharic pa so naredile še liptavske blazinice, zapečene krompirčke, krompirjeve zrezke in žličnike, krompir nadevale s
pikantnim polnilom, iz krompirja in zmesjo orehov pa so nastali zelo okusni krompirjevi štruklji.
Sicer pa so recepti zapisani in gospodinje bodo katerega od teh zagotovo preizkusile še v domači kuhinji, potem pa z izbrano krompirjevo jedjo presenetile domače. To seveda ne bo prvič, je ob našem obisku dejala Habjaničeva, saj so imele že kar nekaj kuharskih tečajev in se naučile že veliko novega ter koristnega. Pekle so najrazličnejša peciva, krasile torte in ostale sladice, izdelovale krofe, pripravljale jedi iz svinjskega in piščanč-jega mesa, pa še veliko, veliko drugega, kar jim v kuhinji zdaj še kako prav pride. A Habjaničeva obljublja, da bodo še imele kak kuharski tečaj, načrtujejo predavanja o zdravstvu, letos pa jih čaka še skupen izlet v kak zanimiv slovenski turistični konec.
Foto: SM
Foto: TM
Šolski center Ptuj • Drugi projektni teden
Kako nastane avtomobil
S predstavitvijo rezultatov se je v petek, 17. marca 2006, ob 15. uri, v učilnici za malim odrom končal 2. projektni teden za dijake prvih letnikov Poklicne in tehniške strojne šole, ki se izobražujejo za poklice avtoserviser in avtokaroserist. Dijaki so povabili na predstavitev tudi svoje starše.
Dijake so se najprej seznanili s potekom in cilji projektnega tedna, ogledali so si tudi dva filma o proizvodnji avtomobilov. Nato je sledil obisk tovarne Magna Steyr v Gradcu. Obisk je organiziral gospod Vlado Slodnjak, predsednik društva rojaka Janeza Puha v Juršincih, sicer pa tudi delavec te tovarne.
Tovarna Magna Steyr je evropski del kanadskega koncerna Magna International, ki je drugi največji izdelovalec in dobavitelj avtomobilskih sestavnih delov na svetu, takoj za Boschem. Koncern ima svoje tovarne v Braziliji, Indiji, Južni in Severni Ameriki (Kanada) in Evropi. Zaposluje skupaj več kot 80.000 delavcev, v njej dela tudi 500 Slovencev.
V tovarni so se dijaki razdelili v štiri skupine, si natančno ogledali proizvodnjo in zabeležili pomembne podatke, na osnovi katerih so pozneje izdelali projektno nalogo.
Dva dni so potem po skupinah pripravljali osnutke posameznih delov projektne naloge. Ker je bila rdeča nit
Pisanje projektnih nalog v elektronsko obliko
proizvodnja avtomobilov, so se tudi naslovi posameznih delov projektne naloge nanašali na to temo. Povezovali so se tudi s ptujsko industrijo. Tako
Montaža avtomobilov saab 9-3 cabrio
je 3. skupina dijakov obiskala obrat Agis Plastificirnica in si tam ogledala elektrostatično lakiranje nosilcev s suho prašnato barvo za enega od avtomobilov tovarne v Gradcu in pozneje pripravila predstavitev. Dijaki so obdelali tudi druge teme, kot npr. pregled prodaje in cenik avtomobilov v Sloveniji, ki jih izdelujejo v tovarni Magna Steyr, izdelali so klasifikacijo cestnih motornih vozil, opisali obisk Puhovega muzeja v Gradcu itd. V četrtek so svoje naloge prepisovali v elektronsko obliko in pripravili predstavitve v PowerPointu.
Projektni tedni so za dijake nov, drugačen in bolj zanimiv način izobraževanja. Dijaki in učitelji se za en teden preklopimo v drugačen način dela oz. izobraževanja. V klasičnem načinu pouka stoji učitelj več-
inoma frontalno pred dijaki in na ta način velikokrat gledajo dijaki na učitelja kot nasprotnika in ne kot na nekoga, ki je v razredu zato, da jim pomaga, da bi hitreje osvojili neko znanje. Zato se pri takšnem pouku pojavlja več vzgojnih in učnih problemov. Dijaki so manj aktivni, ker je v razredu manj priložnosti, nemotivirani dijaki motijo pri pouku bolj motivirane in tudi učitelje. Med projektnim tednom pa so dijaki in učitelji bolj povezani med seboj in so del iste skupine, pri delu pa pridobivajo in povezujejo znanja različnih predmetov ali predmetnih sklopov. Projektnega tedna se je udeležilo 48 dijakov. S svojim delom in pridobljenim znanjem so bili zadovoljni. Pripravljamo pa že naslednji projekt z naslovom Recikliranje avtomobilov.
Niko Žuraj
Šolski center Ptuj • Tekmovanje osnovnošolcev
LegoBum 2006
V soboto so v Šolskem centru na Ptuju pripravili regijsko tekmovanje LegoBum 2006. Kot nam je dejal Franc Vrbančič iz Poklicne in tehnične elektro šole Ptuj, gre za eno od aktivnosti v projektu tehnike »Sedanjost za prihodnost«. Tekmovanje sta organizirala: Šolski center Ptuj in Fakulteta za računalništvo Univerze Maribor z namenom popularizirati naravoslovje v osnovnih šolah.
Na Ptuju je tekmovalo trinajst osnovnih šol iz Podrav-ja in Zasavja v več kategorijah z možnostjo uvrstitve na državno tekmovanje, ki bo v Mariboru meseca maja.
Tekmovanje je potekalo v robotiki. Na šolah so izdelali robote, v ŠC Ptuj pa so tekmovali v hitrosti teh robotov.
Tekmovanje je kot partner v projektu podprl tudi Center za poklicno in strokovno izobraževanje.
Vodja regijskega LegoBum 2006 tekmovanja sta bila Bruno Lubec in Slavko
Murko, ki sta pomagala skupaj z mentorji na OŠ pripraviti ekipe osnovnošolcev na tekmovanje.
Rezultati: kategorija 7. razredi:
1. mesto OŠ Majšperk (mentor Jožef Režek), 2. mesto OŠ Cirkulane (mentor Ivo Zupanič).
Kategorija 8 razredi: 1. mesto OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik (mentor Janko Slapničar), 2. mesto OŠ Ljudski vrt Ptuj (mentor Miran Petek), 3. mesto OŠ Tončke Čeč Trbovlje (mentor Ivan Narat).
V kategoriji osmih razredov sta se na državno tekmovanje uvrstili še osnovni šoli Grajena in Cirkovce. Državno tekmovanje bo maja v Mariboru. Ostale kategorije nimajo državnega prvenstva.
Kategorija 9. razredi: 1. mesto OŠ Mladika Ptuj (mentor Ludvik Medic), 2. mesto OŠ Olge Meglič Ptuj (mentor Dragana Prepe-lič in Natalija Majcen), 3. mesto OŠ Ljudski vrt Ptuj (mentor Miran Petek).
Najhitrejšega robota je naredil Matjaž Črnko iz OŠ
Mladika pod mentorstvom Ludvika Medica, in sicer je 3-metrsko progo prevozil v 18 sekundah. Rezultati ostalih tekmovalcev so bili med 25 in 68 sekundami.
Vsi tekmovalci in mentorji so prejeli diplome za dosežena mesta oziroma mentorstvo. Tekmovalci pa so prejeli tudi praktične nagrade: za prva mesta USB pomnilniške ključe, za druga mesta računalniške optične miške in za tretja mesta paket CD-jev. Vsi ostali tekmovalci so za sodelovanje prejeli po en CD.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Orfejev spev
21. marca je bil prvi pomladni dan, ko praznujeta tudi poezija in lutkarstvo. Slednjemu so mediji letos namenili kar nekaj pozornosti, poeziji pa ^ Zatorej bi vas rada opozorila na ponovno prisotnost imenitne knjige na slovenskem knjižnem trgu.
Konec minulega leta je pri založbi Nova revija znova izšla impozantna, ekumenska knjiga, kakor so zapisali kritiki ob izidu Orfejevega speva leta 1998. Zajetno delo predstavlja po deset pesmi iz svetovne zakladnice poezije v izboru dvaintridesetih slovenskih pesnikov. Vsak pesnik (izbiralec) je svojemu izboru napisal popotnico, oziroma utemeljitev izbora. Posebno bralsko doživetje je prebiranje pesmi, ki jih slovenska eminentna pesniška imena uvrščajo med svoje najljubše, ali ljube, drage, nepogrešljive ^ Katerih deset pesmi je navdušilo najmlajšega izmed izbirateljev Aleša Štegra? In katere so ljube mojstru poezije, starosti Ivanu Minattiju? Kaj navdušuje Tomaža Šalamuna, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Kajetana Koviča, Jožeta Snoja, Jureta Potokarja, Iztoka Osojnika, Borisa A. Novaka In kaj edinipoetesi v moški literarni družbi?Ifigenijo Simonović in Majo Vidmar. Zares enkraten uredniški in založniški podvig, saj knjiga prinaša še Pesniški glas in čas, uvodni esej o poeziji izpod peresa urednika izdaje Nika Grafenauerja.
Orfejev spev je opremljen z likovnimi podobami Janeza Bernika (spremna beseda Milček Komelj) in z biografskimi podatki pesnikov.
Orfejev spev je knjiga, cvetnik svetovne poezije, ki jo lahko berete vse življenje. Vabim vas k branju z Ivanom Minattijem: Federico Garcia Lorca (prevedel Jože Udovič)
Kasida o roži
Roža
ni iskala zarje:
kakor večna na svojem steblu
je iskala druge reči.
Roža
ni iskala ne znanja, ne sence: meja telesa in sanj je iskala druge reči.
Roža
ni iskala rože. Negibna na nebu je iskala druge reči.
Liljana Klemenčič
Osnovnošolci so tekmovali z roboti.
Foto: arhiv
Foto: Fl
Ptuj • Mežanovi dnevi v Miheličevi galeriji
Predstavljenih 33 del
V četrtek je bilo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje razstave z naslovom Mežanovi dnevi. Gre za projekt Zveze kulturnih društev Ptuj, ki sta se mu pridružila Pokrajinski muzej Ptuj in Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti.
Z Mežanovimi dnevi se spominjamo slikarja Janeza Me-žana, ki je dolga leta živel in ustvarjal na Ptuju. Ohranjenih je okrog 6000 njegovih del, najpomembnejša pa so njego-
va sakralna dela v Plečnikovi cerkvi v Bogojini, oltarna podoba in križev pot.
Na odprtju razstave se je sodelujočim slikarjem, strokovni komisiji ter soorga-
Dobitnika nagrade Barbara Frank in Franc Simonič
nizatorjem, Pokrajinskemu muzeju in Območni izpostavi javnega sklada za kulturne dejavnosti, zahvalil predsednik Zveze kulturnih društev Ptuj Franc Lačen, o razstavi je spregovorila galeristka Stanka Gačnik, razstavo pa je odprl podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin.
Na razpis je prispelo 63 del, za razstavo pa jih je strokovna komisija v sestavi: Stanka Gačnik, Dušan Fišer in Jože Foltin izbrala 33. Strokovna komisija je podelila tudi tri nagrade. Prejeli so jih: Franc Simonič iz Ptuja, Barbara Frank iz Maribora in Žiga Rehar iz Ljubljane. Tematika tokratnih Mežanovih dni je bila Varovanje okolja.
Ob nagrajenih so razstavljena še dela naslednjih avtorjev: Draga Kopšeta, Tadeje Vra-
Velika Nedelja • Pravljična komedija
Pepelka in škrat
Dramska skupina OŠ Velika Nedelja je letos pripravila zanimivo predstavo Pepelka in škrat. Po pravljici bratov Grimm Pepelka ji je zanimive in zabavne pripetljaje pripisal Tonček Žumbar, ki jo je priredil za oder in predstavo tudi režiral.
Tonček Žumbar je pravljico priredil prav za dramsko skupino OŠ Velika Nedelja, ki je z njo nastopala v okviru kulturnega programa devetošolcev. Pri tem je upošteval, da so lahko vsi, ki so se h krožku prijavili, v njem tudi zares sodelovali. Nastalo je torej toliko vlog, kot je bilo članov skupine. Dvajset učencev interpretira besedilo in igra, ostali pa so statisti, šepetalci in tehniki. V pravljico nas uvedeta dve
čarovnici, ki pa nimata zlobnih namenov in dogajanje
tudi komentirata. Novinec v dobro znani zgodbi je tudi
Pepelka in princ sta plesala ves večer, dokler ni odbilo polnoč ^
ber, Antona Šomna, Melite Vidovič, Zvonka Mesa-riča, Majde Kropf, Zlatka Lazarja, Blanke Bračič Topolšek, Danice Lužnik, Aleksandre Farazin, Marije Gregorc, Sama Vrabiča, Cecilije Bernjak, Igorja Dacingerja, Bogomira Jur-tele, Martine Berginc, Mira Filipiča, Branka Gajšta, Zdenke Šulin, Rozine Še-betič, Nine Šulin, Mirana Cafuta, Zdravke Krajnc, Vilme Kac, Aleksandre Vi-dovič, Jerneje Mezinger, Mihaele Omladič, Sabine Meznarič, Gregorja Sama-sturja in Daniela Vrečiča.
Prireditev, ki jo je vodila Nataša Petrovič, je popestril Komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Ernesta Kokota.
Fl
škrat Samo (Samo Šincek), ki tolaži ubogo Pepelko (Marcela Meško), deklica mu je malce tudi všeč in uporablja svoje najboljše veze z različnimi vilami, ki jima pomagajo zagotoviti vse potrebno za veliki ples. Vile govorijo v kar štirih evropskih jezikih in za-čuda, gledalci, jih kar nekako razumejo. Ko je pravljica nastajala (2005), je bilo namreč leto jezikov. Nastopajoči so odeti v krasne kostume, ki jih je nekaj prispevalo šiviljstvo Lidije Šmigoc iz Bukovcev, s kostumi in tehniko pa jim je pomagalo tudi KD Simon Gregorčič Velika Nedelja. Dvorano za nedeljsko predstavo pa je dala na razpolago krajevna skupnost. Večina sodelujočih igralcev je bila na odru prvič, glede na pokazano pa se Velikonedeljčanom za gledališki podmladek zares ni treba bati.
vki
Leskovec • Petošolci v Kranjski Gori
Nekateri so smučali prvič ...
Ob koncu lanskega decembra smo že poročali o dobrodelni akciji Vitranc pomaga, ki je stekla na pobudo Rotary kluba in Lions kluba Slovenije. Akcija je stekla za nakup smučarske opreme in pokritje stroškov šole v naravi - šole smučanja za 15 petošolcev manjše podružnične šole Leskovec v Halozah.
V tednu, ko so v Halozah in na ptujskem področju pusto-vali, so se leskovški petošolci odpravili v Kranjsko Goro na petdnevno smučanje po kranjskogorskih snežnih poljanah.
Kot sta povedala spremljevalca, je bila dobra polovica takih, ki so prvič oblekli smučarsko obleko, obuli smučarske čevlje, na glavo nadeli smučarsko čelado in očala in se tako odeti postavili na smuči.Zanje je bilo vse novo - vlečnice, sedežnice, hotel s samopostrežno restavracijo. Smučarskima vaditeljema Smučarske šole Kranjska Gora je v teh dneh uspelo učence naučiti osnov vijuganja
po snežnih strminah, saj so vsi na dan zaključnega tekmovanja prevozili progo in vsi so prejeli priznanja, ki jim bodo spomin na prijetna doživetja na prva vijuganja na smučeh.
Sredi tedna sta jih obiskala vodja šole in ravnateljica in prav vsi so jima izrazili zadovoljstvo in navdušenje, da bi še najraje kar ostali kak teden. Kot je povedal vodja šole Štefan Murko, bodo opremo v naslednjih letih posojali naslednjim generacijam petošolcev oz. čez dve leti šestošolcem, in upa, da se bo šole smučanja lahko udeležilo več učencev.
RM
Od tod in tam
Juršinci • Seja občinskega sveta
Juršinski svetniki so na zadnji, 31. redni seji sprejeli sklep, da dovoljujejo Ministrstvu za promet, Direkciji RS za ceste, da za potrebe izvedbe pločnika za pešce in za rekonstrukcijo ceste R3-712/1331 Žihlava-Rogoz-nica skozi naselje Juršinci poseže na nepremičnine. Gre za investicijo, za katero Ministrstvo za promet prispeva 170 milijonov, občina bo primaknila 30 milijonov tolarjev. V sklopu te investicije bo zgrajen pločnik ter razširjena cesta skozi naselje in zgrajena bo javna razsvetljava. Kot je povedal župan občine Alojz Kaučič, pa se že dogovarjajo za naslednjo fazo rekonstrukcije ceste, to je izgradnja krožišča v Jur-šincih. Župan pa tudi meni, da je cesta Ptuj-Gornja Radgona v slabem stanju in da bi jo bilo treba v celoti modernizirati.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli pravilnik o dodeljevanju enkratnega prispevka za novorojence v občini. Svetniki so sklenili, da starši novorojencev ob rojstvu otroka prejmejo 20.000 tolarjev in knjižno nagrado. Svetniki pa so se seznanili tudi s trendi varnostnih pojavov na območju občine v lanskem letu in s poročili inventurnih komisij.
Zmago Šalamun
Cerkvenjak • Območna revija
Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, je organiziral v petek, 10. marca, v kulturnem domu v Cerkvenjaku območno revijo plesnih skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana z naslovom Plesne meglice 2006. Zbrane je pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Na reviji je nastopilo dvanajst skupin, in sicer: mlajša mažoretna skupina Twirling plesnega in mažoretne-ga kluba Lenart, plesna skupina Mavrica OŠ Sv. Ana, Twirling klub Aninih mažoretk, plesna skupina Ples. com iz OŠ Benedikt, plesna skupina Navihančki plesne šole Pingi na OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž, plesni par Martina Golob in Denis Zorec, plesna skupina Poba-lini iz OŠ Voličina, kadetinje "D" Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart, plesna skupina D.J. punce iz OŠ Cerkvenjak, plesna skupina Anovske Frajle OŠ Sv. Ana, Twirling klub Aninih mažoretk in prijatelja ter Nina Brecelj iz Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart. Revijo je strokovno spremljala Olivera Ilić. Izvedbo prireditve pa so finančno omogočile občine Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ana.
ZŠ
Podlehnik • Dramska skupina
Utrinek spodlehniškepredstave Kam iz zadreg v izvedbi domače dramske skupine
Dramska sekcija Kulturnega društva Podlehnik je ob koncu tedna premierno predstavila ljudsko igro Kam iz zadreg. Predpremierno so se domači igralci predstavili v sredo učencem osnovne šole.
Komedijo v treh dejanjih sta režirali Milica Jeza in Danica Kurež (slednja je bila tudi šepetalka). Zaigrali pa so: Peter Feguš, Bernarda Trafela, Stanko Sakelšek, Manica Drevenšek, Darja Trafela, Janez Arnuš, Barbara Gajšek, Jožica Svenšek, David Topolovec, Alojz Grabrovec in Silvo Mohorko.
Fl
Veržej • Območno srečanje plesnih skupin
V Domu kulture v Veržeju se je odvijalo območno srečanje plesnih skupin iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Nastopili so vrtca Veržej (mentorica Mateja Fras) in Križevci pri Ljutomeru (Ines Pregl in Milena Jureš), plesna šola Urška (Nina Fras), Osnovne šole Križevci (Dragica Obran), Mala Nedelja (Dragica Obran), Ivan Cankar Ljutomer (Dragica Obran), Stročja vas (Dragica Obran) in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (Niko Peterka). Strokovnjakinja za ples Olivera Ilić, ki si je srečanje ogledala, bo v prihodnjih dneh izbrala udeleženca medobmoč-nega srečanja.
MŠ
Obvestilo
Društvo Viktorina Ptujskega sporoča, da odpade Viktorinov večer z gostom dr. Jožetom P. Damijanom, napovedan za danes, 24. marca 2006.
Foto: Fl
Foto: Fl
Foto: vki
Foto: RM
Ormož • Dan prometne varnosti
Prehitro in pod alkoholom
Minuli petek sta Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ormož in Avtocenter Ormož pripravila Dan prometne varnosti, ki ga nameravajo kot vsakoletno obliko uspešnega sodelovanja prihodnje leto še razširiti.
Janko Zadravec, predsednik sveta za preventivo, je povedal, da so letos dali poudarek na problematiko hitrosti in alkohola, ki sta v prometu lahko usodna kombinacija. V Ormožu se število prijavljenih prometnih nesreč sicer zares manjša, vendar so njihove posledice vedno hujše. Tako smo lani v 200 nesrečah v dinamičnem prometu imeli 128 poškodovanih in kar 4 mrtve. Za to niso krive le slabe ceste, ki so spomladi polne udarnih jam, peska, ki je ostal od zime, in posedlih bankin, ampak tudi sami vozniki. S 15. marcem večina voznikov menja pnevmatike, s tem pa se poveča tudi hitrost. Na policiji opažajo, da je mesec april čas, ko je največ prometnih nesreč in za četrtino vseh je vzrok prevelika hitrost. V Ormožu izstopa tudi odstotek opitih voznikov, saj je na ormoškem kar 10 % vseh povzročiteljev nesreč pod vplivom alkohola, slovensko povprečje pa je med 7 in 8 %. Značilno je tudi to, da imajo povzročitelji nesreč v Ormožu v krvi višjo vsebnost alkohola kot drugod po Sloveniji.
Svet za preventivo je na svoji stojnici obiskovalcem delil kres-
Najbolj zabaven je bil Dan prometne varnosti gotovo za učence dveh šol, ki so lahko preizkusili svoje prometno znanje v mini avtomobilih.
ničke in opozarjal na nevarna ravnanja v prometu. Organizirano so jih obiskali otroci vrtca in učenci osnovne šole. Policijska postaja Ormož je prikazala meritev z laserskim merilnikom hitrosti, s to tematiko pa se ukvarja tudi skupina učencev OŠ Ormož, kjer pripravljajo raziskovalno nalogo o vplivu različnih predmetov na točnost meritve. Obiskovalci so imeli tudi možnost opraviti alkotest.
Avtocenter Ormož je izpostavil varnostne komponente pri avtomobilih, saj se njihovi avtomobili renault lahko pohvalijo z najvišjimi standardi, kar osem modelov pa je v najvišjem varnostnem razredu. Pri tem ne gre le za zračne blazine in sistem zavor, ampak za celotno tehnologijo izdelave karoserije vozil, ki se v primeru prometne nesreče deformira tako, da kar najmanj poškoduje potnike. V
Avtocentru so opravljali preventivne tehnične preglede vozil, opozorili pa so tudi na prednosti menjave pnevmatik, saj so zimske narejene iz zmesi, ki tudi pod 7 stopinjami ohrani elastičnost, letna pa izgubi učinkovitost. Razlika je tudi v mehki oziroma trši tekalni površini in do petkratnem številu lamel. Pri vsem skupaj pa ne gre le za varnost, ampak tudi za prihranek, saj se zimske pnevmatike poleti bolj obrabljajo.
Jože Štrman iz Avtošole Prah je obiskovalce opozarjal, kako pomembno se je pripraviti na letne pogoje vožnje, saj je prav v prehodnem času največ prometnih nesreč. Vozniki niso dovolj pozorni, prehitri in pri tem uporabljajo enako varnostno razdaljo, kot so jo pozimi. Del predstavitve pa je bil namenjen tudi malim obiskovalcem na poligonu podjetja Jumicar, ki so zgradili zapleten sistem cest, prepreden s prometnimi znaki in semaforji, pri tem pa je bilo treba osvojiti še tehniko vožnje. Skozi zabavo so se o prometni varnosti učili otroci OŠ Ormož in OŠ Velika Nedelja.
vki
Ptuj • Grajske vinske zgodbe
Vino Štajerska, d. o. o.
Grajske vinske zgodbe se prevešajo v spomladanski zaključni del. Gostje povezovalca Janeza Vre-čerja so bili na deževen petkov večer 10. marca vinogradniki in vinarji, člani Organizacije proizvajalcev vina Vino Štajerska iz Maribora. Boštjan Protner je obiskovalcem predstavil vina in filozofijo vsakega izmed petih mladih, a inventivnih in prodornih štajerskih vinarjev.
Mariborski vinski okoliš premore 2200 ha vinogradniških površin, od tega jih je v register vpisanih okrog 1800 ha in ima 1300 pridelovalcev grozdja. Maribor se ponaša tudi z najstarejšo trto na svetu, njena potomka raste tudi na ptujskem gradu. Ta večer so ljubitelji vina s pomočjo Boštjana Protnerja uživali ob poizkušanju desetih vin, ki so pokazala, da njihovi pridelovalci cenijo in upoštevajo okus potrošnika bolj kot pa toge okvire izročila.
Boštjan Protner je začel po-kušino z vinom Chardonay 2005 iz Hiše Joannes Protner. Vino tržijo na domači turistični
kmetiji, ki jo vodi brat Gregor, v gostinstvu po Sloveniji in tujini, kjer lahko najdemo njihova vina tudi v sloviti newyorški restavraciji Ducas in drugod. Slovenska vina uspešno trži gospod Gaspari, ki se je v ZDA uveljavil s prodajo pohištva. Sledila sta Zeleni silvanec 2005 in Sivi pinot 2005 družine Gau-be iz Špičnika pri Zg. Kungoti. Njihov stil so sveža sadna vina, kar je zelo lepo izkazovalo zlasti prvo vino. Sauvignon 2004 in Rumeni muškat 2004 bratov Valthuber iz Svečine je pokazal aromatični potencial štajerskih vin. Zlasti rumeni muškat je bil zelo všečen obiskovalcem. Ob
Foto: Arhiv Smiljan Benkovič
Prvo marčevsko grajsko vinsko zgodbo je prjpovedoval Boštjan Protner iz organizacije proizvajalcev vina Vino Štajerska iz Maribora.
poizkušanju sovinjona, ki je zelo iskana sorta na tujem trgu, je Janez Vrečer v vlogi povezovalca grajske vinske zgodbe Štajerskih vin spomnil na zanimivo obletnico, saj je 10. marca 1822 nadvojvoda Janez (Johan Habsburški) kupil vinogradniško posestvo Meranovo pod Pohorjem.
Tudi na Štajerskem je mogoče pridelati dobro rdeče vino
Tradicijo nekdanje samostanske pridelave vina nadaljuje podjetje Dveri Pax v lasti benediktinskega samostana v Admontu. Ta red je dobil 100 ha vrnjenih vinogradov v mariborskem in ormoško-ljutomerskem okolišu. Boštjan Protner je predstavil Renski rizling E 2004 in Admund 2003 - zvrst. Vina doneguje gospod Erik Kutzler, ki izhaja iz znane vinogradniške družine iz gradiščanskega, njegova žena Elizabeth pa iz enake družine Pichler iz Wachaua v Avstriji. Sledili sta dve vini iz kleti Steyer, in sicer Steyer Mark cuvee 2004 in Traminec 2004, ki je bil edino polsladko vino tega večera. Cuvee je zvrst tra-minca, sivega pinoja in šardone-ja, zelo bogato vino. Navdušil pa
je traminec, ki je dokazal, zakaj so Steyerjevi kar 7 od 12 ha posadili s tramincem, ki ga nudijo v vseh mogočih variantah.
Za zaključek pokušine je Boštjan Protner predstavil edino rdeče vino tega večera Modri pinot 2003. Vino je 20 mesecev zorelo v velikem hrastovem sodu in je dokaz, da se da s pravilnim izborom lege in strokovnim delom v vinogradu in v kleti tudi na Štajerskem pridelati odlično rdeče vino.
Člani OP Vino Štajerska se bodo skupaj s člani Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo predstavili na enem komercialno najpomembnejših evropskih sejmov Prowein v Dusseldorfu v Nemčiji že konec tega meseca. Udeležili se bodo tudi številnih vinskih predstavitev na svojih ciljnih trgih, pri čemer so jim v pomoč finančne subvencije, ki jih za OP namenja država.
Za brezhibno organizacijo so tudi tokrat poskrbeli delavci Term Ptuj s Smiljanom Benko-vičem, za glasbeno doživetje je poskrbel Dejan Rihtarič.
Na nocojšnji grajski vinski zgodbi, začela se bo ob 19.30, pa bo Andrej Reberninšek predstavil rumene muškate iz VTC-13 Srednje Slovenske gorice.
JV
Od tod in tam
Ormož • Obnova starega sodišča
S pomladjo so prišli na plano gradbeniki. Pred časom so v središču Ormoža že porušili nekdanje zgradbe podjetja Les, ki so bile na dvorišču starega sodišča, oziroma nekdanjega hotela Rajh. Poslopja so bila hudo zanemarjena in so že našla svoje nepovabljene obiskovalce. Na mestu, kjer so stala, bodo uredili dodatna parkirišča za hotel Ormož, v spodnji etaži sodišča pa si bo poslovne prostore uredilo podjetje IGD Holermuos. V neposredni bližini je bil nekoč tudi manjši park s sprehajalnimi stezami in klopmi, danes je zapuščen do ne-razpoznavnosti. Iz Holermuosa so zagotovili, da ga nameravajo v prihodnosti prav tako urediti, vendar imajo prednost objekti, ki jih bolj nujno potrebujejo.
vki
Ormož • Jara v novih prostorih
Pred dnevi seje z enega konca Kerenčičevega trga na drugi, na Kerenčičev trg 4, preselila Javna razvojna agencija Ormož. V njej zainteresirani najdejo tudi VEM - točko, kjer je vse na enem mestu za registracijo podjetja. Turisti pa bodo v teh prostorih našli TIC, ki razpolaga z vsemi turistično relevantnimi podatki našega okolja. Njihova vrata so za obiskovalce odprta od 7. do 15., v sredo do 17. in v petek do 13. Dodatne informacije pa so na voljo tudi na spletu www.ormoz.si.
vki
Razkrižje • Srečanje pevcev in godcev
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, izpostava Ljutomer, je v razkriškem domu kulture pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom Prleki smo veseli lidje. Številnim obiskovalcem so se predstavili Ljudske pevke Društva upokojencev Križevci, Pristavske ščuke, Vaški fantje iz Ključarovcev, Fantje od Male Nedelje, Ljudski etno godci Zvonček iz Ljutomera, Ljudski pevci iz Bučečovcev in Kulturni klub A propos iz Veržeja. Strokovni spremljevalec srečanja Mariborčan Branko Fuchs je za najboljšega proglasil Kolektiv A propos iz Veržeja (na fotografiji), ki se bo udeležil medobmočnega srečanja v Šentilju.
MŠ
Rogoznica • Iz Društva upokojencev
V Društvu upokojencev Rogoznica smo v mesecu februarju praznovali visoka življenjska jubileja naših članov - 90-letni-co življenjske poti, in sicer: 15. februarja je praznoval Kondrat Šabeder iz Kicarja 136 a, 16. februarja pa Rozalija Ciglar iz Podvincev 88.
Ob tej priložnosti so ju obiskali predstavniki društva Janko Mlakar, Stanko Menoni, Vinko Vajd in Marija Vajsbaher. Srečanje z njima, ki sta praznovala v okviru domačih in prijateljev, je bilo nadvse prisrčno.
Kondrat Šabeder se je rodil v Kicarju, kateremu je ostal zvest vse življenje. Pri 15 letih se je pričel učiti za čevljarja, ta poklic je opravljal 30 let, nakar se je še usposobil za tesarja. S skromnim zaslužkom je preživljal družino in zgradil hišo, v kateri sedaj preživlja čil in zdrav jesen svojega življenja.
Rozalija Ciglar je že več let vdova, živi na domačiji v Pod-vincih v razumevanju in složnosti s sinom Vladom. V veliko veselje so ji štirje vnuki in šest pravnukov. Zaposlena ni bila, je pa vse življenje delala na kmetiji. Zdravje ji dobro služi, je prava kmečka korenina, saj še rada kaj postori okrog domačije.
Janko Mlakar
Foto: VKI
Foto: vki
Foto: MS
Judo
V New Yorku medalje tudi za Slovenijo
Stran 16
Rokomet
Zapleten finiš rednega dela prvenstva
Stran 16
Košarka
Pragerčani osvojili naslov in občinstvo
Stran 17
Odbojka
Benedičanke so uspele!
Stran 17
Nogomet
Šest reprezentantov iz NK Aluminija
Stran 19
Nogomet
Mladi Ormožani v
finalu
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Gorica in Koper s polnim izkupičkom
Goričani so v prvih dveh spomladanskih krogih dosegli dve prepričljivi zmagi (dosegli 8 in prejeli 2 zadetka) in se s pomočjo Rudarja zavihteli na 1. mesto 1. SNL. Ve-lenjčani so namreč za mnoge presenetljivo, za tiste, ki so spremljali srečanje Drava - Rudar pa ne, premagali doslej vodilne Domžale. Če se vrnemo na omenjeno tekmo, se lahko spomnimo, da si je ekipa Rudarja na Ptuju priigrala vsaj ducat zrelih priložnosti, ki pa jih na srečo Drave ni izkoristila. Že takrat smo zapisali, da bodo »rudarji« še marsikomu zagrenili življenje, tokrat so to bile pač Domžale. Druga ekipa z dvema spomladanskima zmagama je Koper, kjer je mesto predsednika kluba prevzel kar nogometaš tega kluba (in dober prijatelj novega lastnika Milana Mandariča) Mladen Rudonja. Rudi na igrišču še vedno kaže veliko borbenost in je tako lahko dober zgled za mlade nogometaše, ki se po dveh dobro odigranih tekmah že obnašajo zvezdniško. Trenutno imata razloge za to v Sloveniji le napadalca Gorice Valter Birsa in Milan Burgič, ki imata konkretne (bogate) ponudbe iz tujine, a pri njiju zvezdništva ni opaziti, ampak iz tedna v teden potrjujeta svoje visoke kvalitete z novimi zadetki. Skupaj sta jih dosegla v tem prvenstvu že 28 (od 44 golov Gorice).
V 2. SNL je Aluminij uspešno začel spomladanski del z zmago nad močno ekipo Factorja (brez štirih standardnih igralcev), podobno pa je uspelo tudi igralcem Dravinje (z obilno pomočjo lana Emeršiča in Tomaža Toplaka). To je odlična napoved pred tekmo 16. kroga, ko Kidričani gostujejo prav v Slovenskih Konjicah. V jesenskem delu so v 7. krogu igralci Dravinje slavili v Kidričevem (1:2), če pa bi kaj podobnega uspelo tokrat igralcem Aluminija, bi bilo to veliko presenečenje. Morda pa je to za njih vendarle primernejši termin, saj so v jesenskem delu prvenstva slavili v prvih treh tekmah. Lahko kaj podobnega storijo tudi spomladi?
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
V soboto zares v ring!
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec (19 dvobojev, 19 zmag) se bo v soboto v bližini Berlina pomeril v dolgo pričakovanem dvoboju z Avstrijcem Joelom Mayom (42 dvobojev, 35 zmag). Boksarski večer, ki bi moral po prvotnih načrtih potekati že konec februarja, so organizatorji prestavili zaradi poškodbe domačega boksarja na soboto, 25. marca.
Dejan je bil precej razočaran po odpovedi konec febru-
arja, a je potem realno ocenil, da se lahko v dodatnem mesecu še bolje pripravi na ta dvoboj, ki za njega pomeni branitev naslova medcelinskega prvaka po verziji WBO in dvoboj za naslov medcelinskega prvaka po verziji IBF.
Dejana bo v Berlinu bodrila tudi dokaj številčna skupina slovenskih navijačev, ki bo stiskala pesti zanj na njegovem jubilejnem 20. profesionalnem dvoboju.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec pripravljen čaka sobotni dvoboj z Joelom Mayo.
Nogomet • Pred tekmami 21. kroga v 1. SNL
Ptujčani pred pomembno tekmo
Nogometaši ptujske Drave so v Novi Gorici doživeli visok poraz, ki ga niso pričakovali niti največji pesimisti. Ptujčani so v prejšnjem krogu zelo dobro igrali v Mariboru, bili bližje zmagi kot vijoličasti, vendar so vseeno izgubili. Mogoče je tudi to srečanje pustilo svoje sledove. Obe tekmi je odigral tudi Doris Kelenc, ki nam je pred srečanjem z Belo krajino kratko dejal: »V Novi Gorici nismo igrali tako, kot smo si sami želeli. Želje so bile eno, realnost pa drugo. Najbolj važno je, da se sedaj dobro pripravimo na neugodno Belo krajino, ki nam je vedno delala nekakšne težave. O sredinem srečanju z Domžalami še ne razmišljamo, to je še daleč. Najprej se bo potrebno pobrati po goriškem šoku, upam, da nam bo uspelo že v soboto.«
Drava je v torek odigrala pripravljalno srečanje v Mariboru, in to proti tretjeligašu Železničarju in slavila visoko zmago 6:1. Tri zadetke je dosegel Doris in s tem nakazal, da še ni pozabil zabijati žoge v mrežo. Ob njem so bili uspešni še Kronaveter, Štro-majer in italijanski napadalec v dresu Drave Chietti.
Dva poraza v gosteh (Maribor in Nova Gorica) ne bi smela podreti nogometnega razpoloženja na Ptuju. Vse akcije NK Drave v jesenskem delu bi morale obroditi sadove in ptujski stadion bi lahko
Povratnik v ekipo Drave Primož Petek (beli dres) je bil v Novi Gorici večkrat korak za Valterjem Birso, najboljšim napadalcem 1. slovenske lige.
bil tudi v soboto dobro izpopolnjen. Nogometašem Drave je sedaj najbolj potrebna pomoč navijačev, le-ti zagotovo še niso pozabili predhodnih dobrih iger.
Trener Drave Milko Đurov-ski je na srečanju z Železničarjem v prvem polčasu postavil ekipo, ki bo verjetno tudi pričela srečanje z Belo krajino. V ekipo naj bi se tako vrnila Emeršič in Tisnikar, v začetni enajsterici pa naj bi začel tudi mladi slovenski reprezentant Kronaveter, morda tudi Štromajer, ki pa
je kot napadalec ostal veliko dolžan ptujskemu občinstvu, ne glede na vse njegove nevšečnosti. Za Dravo tokrat zaradi štirih kartonov ne bo igral Aleksander Zečevič, še vedno pa ni nič jasnega glede nastopanja Aleša Čeha, ki bi lahko igri Drave prinesel novo svežino. Dejstvo je, da bo Drava v soboto ponovno igrala na zmago, kakšen odgovor pa pripravlja strateg Bele krajine Ivan Buljan, pa se bomo lahko prepričali v soboto na ptujskem Mestnem stadionu.
Železničar - Drava 1:6 (1:2)
STRELCI ZA DRAVO: Ke-
lenc 3, Kronaveter, Štromajer in Chietti.
DRAVA: Dabanovič, Berko Šterbal, Lunder, Gorinšek Emeršič, Tisnikar, Kronave ter, Chietti, Štromajer, Tre nevski. Igrali so še: Štelcer, Petek, Prejac, Osaj, Kruščica Drevenšek, Letonja, Horvat Kelenc, Zečevič. Trener: Mil ko Djurovski.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • 12. dirka po poteh kralja Nikole
Lahko kolesarji PP zmagajo še četrtič?
Ptujski kolesarji so se iz hrvaške Istre preselili v Črno goro. Včeraj se je v Hercegnovem namreč pričela 12. kolesarska dirka po poteh kralja Nikole (kategorija 2.2 UCI), ki bo trajala vse do nedelje. Na zahtevni dirki so perutninarji doslej redno dosegali odlične rezultate, saj so v zadnjih treh letih dosegli dvojno zmago. Leta 2003 sta prvi mesti osvojila Radoslav Rogina in Mitja Mahorič, leto kasneje Massimo Demarin in Tomislav Danču-lovič, v lanskem letu pa Mitja Mahorič ter Hrvoje Miholjevič. Tudi tokrat ima Srečko Glivar na startu odlično ekipo, saj bodo nastopili vsi trije nekdanji zmagovalci, še en odličen gorski kolesar Jure Golčer ter Matej Stare in Andrej Omulec.
Kolesarji bodo v štirih dneh prevo-
zili 607 km, etape črnogorske pentlje pa se bistveno ne razlikujejo po dolžini in težavnosti. Vse etape so dolge okrog 150 km in so gorskega profila. Po težavnosti še najbolj izstopa 155 km dolga sobotna dirka s startom v Budvi ter ciljem na Cetinju.
Vodja ptujske ekipe, Srečko Glivar verjame, da bodo v nedeljo v Cetinju ponovno najboljši: »Vedno startamo na zmago. Ni pa nujno, da nam vedno uspe, saj mnogokrat na koncu odločajo malenkosti. Konkurenca na tej dirki je vsako leto močnejša, večinoma je tudi znana, ker se je veliko ekip sem preselilo z Jadranske magistrale. Dirka je težka že sama po sebi, na letošnji se bomo zaradi močne udeležbe morali za zmago še bolj potruditi.«
UG
Radoslav Rogina (KK Perutnina Ptuj)
Foto: UG
Rokomet • 1. A SRL, 1. B SRL (m)
Zapleten finiš rednega dela prvenstva
1. A Telekom liga
Le še dva kroga oz. dvanajst tekem je preostalo do konca rednega dela prvenstva v 1. A Telekom ligi. Že to soboto bomo najverjetneje v primeru zmage Celja nad Gorenjem dobili novega starega prvaka. Tako bo v končnici zanimiv le boj med Gorenjem in Gold Clubom za drugo mesto, ki še vodi v Ligo prvakov.
Pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva je roko na srce le malokdo pričakoval, da bi se tudi Ormožani po slabem prvem delu lahko še znašli v ligi za prvaka. Možnosti za ta podvig še obstajajo, a so res majhne, vendar upanje umira zadnje.
Poglejmo, kdo sploh so še kandidati za šesto mesto:
Cimos Koper (19 točk): Koprčani so na pogled v najugodnejši poziciji, vendar videz velikokrat vara. Cimos najprej na Bonifiki gosti neposrednega tekmeca trboveljski Rudar, v zadnjem krogu pa odhaja v Slovenj Gradec, kjer pa jih bodo ježki pričakali z marsičim drugim kot s točkami. NAŠ TIP: Cimos Koper, 21 točk
Jeruzalem Ormož (18 točk): Ormožani so v najtežji situaciji od vseh klubov. Krko v Novem mestu, kjer imajo vinarji porazno bilanco, bi se ob tej formi še dalo prepla-
Foto: Črtomir Goznik
Ormožani bi z zmago proti rokometašem Krke še obdržali možnosti za uvsrtitev med prvo šesterico (na sliki v belem dresu Aleš Belšak, Jeruzalem Ormož).
vat. Toda v zadnjem krogu na Hardek prihajajo Celjani, ki res v zadnjem času ne blestijo, vendar so še zmeraj korak pred ostalo rokometno konkurenco v Sloveniji. Ob obeh zmagah in vsaj enem porazu Cimosa so Ormožani v raju. V taboru jeruzalemčkov bi bili zadovoljni že z zmago v Novem mestu. NAŠ TIP: Jeruzalem Ormož, 18 točk
Ribnica Riko hiše (17 točk): Usodo Ribnice krojita
Termo v Škofji Loki in Trimo v Ribnici. Ob dveh zmagah in ob vsaj enem spodrsljaju Ci-mosa ter Rudarja so rokome-taši iz dežele suhe robe med prvimi šestimi. V primeru istega števila točk s Cimosom ali Rudarjem imajo zaradi boljših medsebojnih rezultatov prednost Ribničani. NAŠ TIP: Ribnica Riko hiše, 19 točk
Rudar Trbovlje (17 točk): Prav rezultat gostovanja Ru-
darja v Kopru odkriva največ kart. Rudar ostaja v igri za šesto mesto le ob zmagah v Kopru in na domačem igrišču proti Krki. NAŠ TIP: Rudar Trbovlje, 19 točk
1. B-liga
Rokometaši Velike Nedelje so se z vročega gostovanja v Krškem vrnili z veliko točko. Spet se lažje diha. Četa trenerja Ivana Hrupiča bo v soboto gostila MIP Gorico Leasing, ekipo, ki je Veliko Nedeljo v novogoriškem balonu prva položila na kolena v sezoni 2005/06. Motivov za povratno tekmo Novogoričanom je torej dovolj. V nadaljevanju Veliko Nedeljo čakajo še tekme v Sežani proti Mitolu, doma proti Dolu Hrastniku, derbi v Dobovi in sosedski derbi pri Veliki Nedelji proti Gorišnici. Kar ugoden razpored, dovolj dober za uvrstitev na prvo ali drugo mesto, ki vodi v najelitnejši slovenski rokometni razred. Korak po korak in uspeh Velike Nedelje ne bi smel izostati.
Po domači zmagi nad izjemno neugodno Sevnico se je kamen od srca odvalil tudi rokometašem Gorišnice. Slednji so proti Sevnici ob pomembni osvojitvi točk prikazali še zelo dobro predstavo, kar je razlog več za popolno zadovoljstvo.
Uroš Krstič
Namizni tenis
Solidno na slovenskem TOP-u
Namiznoteniški igralci in igralke Ptuja so dokaj uspešno nastopili na slovenskem TOP-u. V drugi skupini (uvrstitev od 13.-24. mesta) so imeli dva predstavnika, in sicer Bojana Paviča in Danila Piljaka. Bojan Pavič je v drugi skupini zasedel prvo mesto in tako ponovno dokazal, da sodi med prvih petnajst slovenskih igralcev. Na prvem tovrstnem tekmovanju je bil dvanajsti, sedaj pa je z osvojenim trinajstim mestom ponovno pokazal svojo kvaliteto. Danilo Piljak je v isti
skupini zasedel 4. mesto. V prvi skupini je Ptujčan v dresu Maribor Finea Gregor Za-fošnik osvojil osmo mesto.
V drugi skupini je nastopila tudi Vesna Terbuc, ki je osvojila drugo mesto, kar skupno pomeni štirinajsto mesto. Ta vikend bo v Murski Soboti potekalo državno mladinsko prvenstvo v posamični konkurenci kakor tudi v igri dvojic in mešanih parov. Od Ptujčanov bo nastopilo pet fantov in med dekleti Vesna Rojko.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj) je na slovenskem TOP-u osvojil končno 13. mesto.
Judo • 23. New York open 2006
Medalje tudi za Slovenijo
New York City, New York, USA, 18.-19. 3. 2006.
Prestižni 23. turnir v judu New York Open 2006 je bil za Klemna Ferjana (JK Drava Ptuj), njegovega mlajšega brata Primoža Ferjana (JK Impol) in Matjaža Ceraja (JK Impol) zelo uspešen, saj so osvojili dve prvi in eno tretje mesto.
Zaradi razpisane denarne nagrade za zmagovalca v vsaki kategoriji je bila mednarodna zasedba pričakovano zelo močna. Naši trije judoisti, ki so na pripravah v Kanadi, so na tekmovanje v New York odpotovali skupaj s kanadsko reprezentanco iz Montreala, kjer trenutno trenirajo in pilijo formo za evropsko prvenstvo.
Na blazine je od naših prvi stopil ptujski judoist Klemen Ferjan, ki še najbolj pozna ameriške in kanadske borce, saj že dalj časa trenira v Kanadi. »Pred tekmovanjem sem pričakoval dobro uvrstitev, toda zmage si skoraj ne bi upal napovedati. Tekma je bila v osrčju New Yorka, v Manhattnu, in je bila dobro organizirana. Bilo je veliko kvalitetnih posameznikov iz celega sveta, tudi medalje so bile razdeljene med različne države. Telovadnica je bila v 6. nadstropju New York Athletic Cluba, postavljena sta bila 2 borilna prostora. Glede na veliko število tek-
movalcev sta se kategoriji 73 in 81 začeli že ob 7.30 zjutraj, sam sem imel celo prvo borbo turnirja, nasprotnik pa je bil močan Nemec in za zmago sem se moral karpre-cej potruditi. Naslednjo borbo sem imel z dobitnikom evropske in svetovne medalje do 73 kg Bilodidom iz Ukrajine in jo v svojo korist obrnil pol minute pred kon-
cem, ko sem vrgel ouchi-gari za yuko (5:0). Belgijca Tima Van Glabeka sem premagal sorazmerno lahko, v polfina-lu pa sem imel kvalitetnega Izraelca Avisarja Sheinma-na, s katerim sem lani že izgubil. Boril sem se dobro in dve minuti do konca zaključil z ipponom. Finalna borba je bila izredno težka in ob dobri podpori kanad-
skih judoistov okrog blazin sem naredil zmagoviti met za yuko 5 sekund do konca boja. Zmaga je bila tako še slajša, saj sem imel nekaj res dobrih dvobojev z vrhunskimi judoisti,«« je svoje boje opisal Klemen.
Po bratovih stopinjah pa je zmagoviti pohod nadaljeval Primož Ferjan, ki je bil boljši od Davida Poqhosyan (ZDA), Nobunarija Arakakija (JAP), Carla Trotterja (KAN), in sicer je vse tri nasprotnike do finala ugnal z atraktivnimi ipponi. Finalna borba s Car-losom Santiagom (PUR) pa
Klemen Ferjan na najvišji stopnički zmagovalnega odra v New Yorku
je bila bolj izenačena in zato še toliko bolj zanimiva za gledalce. Portoričan je povedel z dvema kaznima, nato pa je Primož v svojem značilnem slogu začel stopnjevati tempo in z dobrimi vstopi povečeval pritisk na Portoričana. Ta je pol minute do konca dobil še drugo kazen in borba je bila v tem trenutku izenačena. Metu Primoža za yuko 5 sekund do konca pa je sledil glasen aplavz dvorane, saj je tako osvojil zlato trofejo. »Glede na to, da sem prvič na tem kontinentu, sem zelo navdušen nad njim. Zmaga na turnirju je samo potrdila moje občutke. Kot zanimivost lahko povem, da gledalci in tekmovalci niso morali verjeti, da je bil potek Klemnove in moje finalne borbe popolnoma enak. Oba sva izgubljala na dve kazni, oba sva nadoknadila ti dve kazni in oba sva pet sekund do konca vrgla za yuko z isto tehniko ter osvojila lovoriki,« je svoje občutke opisal Primož.
Matjaž Ceraj je v prvem boju tesno na koko 0:3 izgubil s Valeriuom Perdivaro (ROM), nato pa pokazal, da je iz pravega testa in da se mu treningi z močnimi sparin-gi, ki jih v Sloveniji manjka, obrestujejo ter po vrsti premagal Daniela Mccormicka (USA) z atraktivnim metom te-gurume, kar je sprožilo val navdušenja v dvorani, Pabla Figueroa (PUR) ter Jo-ela Brutusa (USA) v zadnjih sekundah boja za medaljo in osvojil tretje mesto. »Čeprav sem prvič nastopal na tem turnirju, so bila moja priča-
kovanja osvojitev medalje, kar mi je tudi uspelo doseči. Z rezultatom sem izjemno zadovoljen, v kolikor pa ne bi izgubil v prvem dvoboju, bi bila odprta tudi pot do finala,« je dejal Matjaž.
Po napornem vikendu so naši judoisti odpotovali nazaj v Montreal, kjer so, kot trdijo, pogoji za trening naravnost odlični. Primož in Matjaž se vračata v Slovenijo v naslednjem tednu, po dobrih treningih v zadnjem obdobju pa ciljata na dobro uvrstitev na svetovnem pokalu na Portugalskem, kjer bosta unovče-vala nove izkušnje in dobre treninge za doseg norme za EP. Klemen pa ostaja v Kanadi še do 24. aprila in se bo poskušal kar najbolje pripraviti za glavni cilj letošnje sezone Evropsko prvenstvo na Finskem konec meseca maja.
Rezultati: -81kg; 1. Klemen Ferjan (SLO/JK Drava Ptuj), 2. Illyan Chymchyu-ri (UKR), 3. Aaron Cohen (ZDA), 3. Takehiro Mizuoc-hi (JAP), 5. Alexandre Emond (KAN), 5. Avisar Sheinman (IZR).
-100kg: 1. Primož Ferjan (SLO/JK Impol), 2. Carlos Santiago (POR), 3. Keith Morgan (KAN), 3. Sebastien Godin (KAN), 5. Nobunari Arakaki (JAP), 5. Carl Trotter (KAN).
+ 100kg: 1. Vitaly Polyan-skyy (UKR), 2. Naoki Hashimoto (JAP), 3. Kirk Hoffmann (ZDA), 3. Matjaž Ceraj (SLO/JK Impol), 5. Perdivara Valeriu (ROM), 5. Joel Brutas (ZDA).
Sebi Kolednik
Odbojka • 1. DOL (ž), četrtfinale končnice
Benedičanke so uspele
Benedikt - Luka Koper 3:0 (19, 21, 20)
Benedikt: Bernjak, Rajšp, J. Borko, Fekonja, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Hauptman, Jureš, Kutsay, Geratič, Veit.
Odbojkarice Benedikta so minulo sredo zvečer v odločilni, tretji tekmi četrtfinala premagale Luko Koper ter se kot zadnje uvrstile med štiri najboljše slovenske ekipe. Po prepričljivi zmagi na prvi tekmi v Benediktu in nato porazu v Kopru so uspele Benedičanke tokrat
brez izgubljenega niza pred okrog 150 gledalci še drugič v okviru četrtfinala premagati Koprčanke. Gostje so v sredo vse tri nize odlično pričele ter večji del vodile, v končnici samih nizov pa so bile gostiteljice bolj zbrane in so se na koncu veselile velikega uspeha. V polfinalu se bodo odbojkarice iz Benedikta pomerile z ekipo TPV Novo mesto, drugi polfinalni par pa je HIT Nova Gorica - Nova KBM Branik Maribor. V primeru, da bo o finalistu odločala tretja tekma, bosta
dvoboja odigrana v Novem mestu in Novi Gorici. »Odboj-karice iz Novega mesta so fa-voritinje za uvrstitev v finale, vendar se mi ne bomo že vnaprej predali. Prepričan sem, da bodo moje igralke dale vse od sebe,« je povedal trener Benedikta Dušan Jesenko, ki je v svoji prvi sezoni na klopi Benedikta uspel sestaviti odlično ekipo. Prva polfinalna obračuna bosta v sredo, 29. marca, druga 1. aprila, morebitni tretji tekmi pa bosta 5. aprila.
MŠ
Za konec še s Kočevkami
Kljub oslabljeni zasedbi, manjkali sta namreč Nastja Švajger in Sara Vidovič, je Pomaranča bar s Ptuja dobil še derbi drugoligaške konkurence. Ptujčanke so namreč minulo soboto v gosteh premagale še drugouvrščeno Prevalje in zabeležile še 19. zmago v sezoni. Tekma se je sicer končala s 3:0 v nizih v korist ptujske ekipe, vendar je bilo vloženega precej truda, da se tekmicam ni prepustilo niza. V prvem so namreč Prevaljčanke obstale na 26., v drugem na 22., v tretjem pa na 23. točki. Po tekmi je trenerka in igralka ptujske ekipe Sergeja Lorber stresala jezo na svoje soigralke, ki niso nase prevzele odgovornosti, nekaj pripomb pa je bilo tudi na sojenje. Ptujčanke so Prevaljčanke sedaj potisnile na tretje mesto, pred drugouvrščenim Kočevjem pa imajo sedaj 14 točk naskoka. Priložnost za rekordno povečanje naskoka bo ekipa s Ptuja imela že
KIkboks
jutri, ko bo v predzadnjem, 21. krogu, gostila Kočevje. Tekma bo v dvorani Gimnazije na Ptuju, pričela pa se bo ob 17.30.
V preostalih dveh krogih bodo na priložnost za napredovanje v prvo ligo čakali od-bojkarji Svita iz Slovenske Bistrice. Po gladki zmagi v minulem krogu proti Mežici v gosteh se bo Svit jutri ob 18. uri na domačem parketu v derbiju kroga pomeril z Brezovico. Ekipi sta doslej zbrali po 45 točk in si delita tretje mesto, obe pa čakata na spodrsljaje drugouvršče-nega Logatca, ki ima sedaj tri točke prednosti. Kljub temu da še vedno ni znan sistem tekmovanja in število klubov v naslednji sezoni v prvoligaški konkurenci, bo za napredovanje verjetno potrebna uvrstitev na eno izmed prvih dveh mest.
MŠ
Adriana Korez zmagovalka na tekmovanju v Avstriji
V soboto, 18. marca, je bilo v avstrijskem mestu Worgl veliko mednarodno tekmovanje v kikboksu. Na njem so nastopili tudi člani Kluba borilnih veščin iz Ptuja. Konkurenca je bila zelo močna, saj to potrjuje 780 tekmovalcev iz osemnajstih držav. Za Ptujčane so nastopili Filip in Izidor Janžekovič, Tilen Abraham, Sabina Koled-nik, Matic Bedenik, Adriana Korez, Denis Šamprl in Marcel Fekonja.
Najbolje se je odrezala
Adriana Korez, ki je v svoji kategoriji (semi kontakt do 55 kg mladinke) osvojila 1. mesto. Adriana je po predajah nasprotnic iz Avstrije in Madžarske v predtekmo-vanju v polfinalu premagala Slovenko Tjašo Krajnik in v finalu Tino Koder.
Tilen Abraham je med 11 tekmovalci zasedel odlično 3. mesto. V četrtfinalu je premagal Hansija Kaufman-na iz Avstrije, v polfinalu pa je izgubil proti Slovencu Til-nu Zajcu.
Foto: Franc Slodnjak
Tilen Abraham in Adriana Korez s trenerjema Dušanom Pavlico in Vladimirjem Sitarjem
Sabina Kolednik je nastopala v dveh kategorijah. V kategoriji do 55 kg je v 1. kolu izgubila poroti kasnejši finalistki Janki Nemeth iz Madžarske. Pozneje pa je v kategoriji do 55 kg v 1. kolu premagala Anett Miskolcy in v 2. kolu Doro Erder, obe iz Madžarske.V četrtfinalu je Sabina izgubila proti Evropski prvakinji iz Poljske, vendar smo lahko vseeno zadovoljni z njenimi borbami.
Marcel Fekonja, ki se po več kot enoletnem premoru vrača na tekmovalna boriš-ča, je premagal dva nasprotnika, in sicer Alexa Roota iz Avstrije in Davida Edocha iz Madžarske. V četrtfinalu pa je Marcel tesno izgubil proti Evropskemu prvaku Cristia-nu Bauerju iz Nemčije.
Ostali naši tekmovalci so izgubili v 1. kolu, vendar so se vsi zelo dobro borili in si tako nabrali izkušnjo več za naslednje tekme, predvsem pa za državno prvenstvo, ki se začne to soboto v Novi Gorici.
Ekipo Ptuja je vodil glavni trener Vladimir Sitar ob pomoči Dušana Pavlice. Na tekmovanju pa sta sodila tudi mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Marjan Šibila.
Franc Slodnjak
Košarka • Omrezje.net & parkl
Pragerčani osvojili naslov in občinstvo
Končana je deveta sezona lige Parkl in dobili smo šestega prvaka v zgodovini lige. To je ekipa KK Pragersko Veterani, ki nastopa v ligi šele dve leti. Lani so osvojili deseto mesto, letos so vzeli igranje skrajno resno, saj so bili po rednem delu tekmovanja edina ekipa s samo enim porazom. V napetem in izenačenem finalu so se zavihteli do naslova prvaka s pomočjo bučne podpore občinstva, ki je za njih navijalo skozi celo tekmo. Tesno so premagali ekipo Starš z rezultatom 64:62.
Obe ekipi sta se zavedali, da je vložek izredno velik in sta pričeli skrajno previdno. V izenačeni tekmi, v kateri je obramba igrala glavno vlogo, se je prva četrtina končala neodločeno (17:17). V nadaljevanju so igralci Starš izkoristili nervozo Pragerčanov in si do odmora priigrali visokih osem košev prednosti (26:34). Po odmoru sta se ekipi ponovno »udarili«, pod košem sta ekipi prikazali borbo za vsako žogo, veterani so uspeli zmanjšati zaostanek za dva koša. V zadnji četrtini smo bili priče padcu igralcev iz Starš, kar so nasprotniki izkoristili in rezultat tri minute pred koncem izenačili. Začel se je »pekel« v dvorani, saj je občinstvo bučno vzpodbujalo Pragerčane in jim dalo še dodatno motivacijo. Ekipi sta se menjavali v minimalnem vodstvu, minuto do konca so Pragerčani vodili za dva koša. Ekipa Starš napada ni realizirala, deset sekund pred
koncem so Pragerčani zadeli oba prosta meta in povedli za štiri koše. Po minuti odmora so igralci Starš izvedli hitro akcijo in zadeli. Dve sekundi pred koncem so se Pragerča-ni srečno rešili žoge in slavje se je začelo. Vse o Parkl ligi lahko preberete na www. parkl.si.
Rezultati razigravanja v Majšperku, sobota 18. 03. 2006: Za prvo mesto: KK Veterani Pragersko - KK Starše 64:62 (17:17, 9:17, 16:14, 22:14)
Trantura 22, Borkovič 13, Brumec 12; Bruči 18, Pesek P. 12, Vugdalič 11; Za tretje mesto: Tiskarna Ekart d., ŠD Cirkovce - ŠD Slam 65:69 (11:16, 13:19, 18:18, 23:16)
Strnad 16, Frangež M. 15, Goričan 14; Drevenšek 22, Bedenik 12, Peter 11; Za peto mesto: Good guys - Picerija Špajza, ŠD Majšperk 72:66 (19:16, 17:27, 14:13, 22:10) Za sedmo mesto: Din don Neman - KK Rače 71:81 (17:13, 14:24, 21 :24, 19:20) Za deveto mesto: Veterani - KMO Dorna-va 80:60 (9:16, 21:11, 27:15, 23:18)
Za enajsto mesto: ŠD Kidričevo - ŠD Ptujska Gora 55:53 15:11, 9:12, 10:11, 21:19)
Lestvica najboljših strelcev:
1. Davor Bauman (Rače) 323 košev / povprečje 26,9 / 12 tekem
2.	Uroš Goričan (Cirkovce) 261 košev / povprečje 21,8 / 12 tekem
3.	Gregor Drevenšek (Slam) 221 košev / povprečje 20,1 / 11 tekem
Pokal za fair play je dobila ekipa KMO Dornava.
V aprilu bo vodstvo lige Parkl organiziralo turnir, kjer se bosta pomerili ekipi KK Pragersko veterani in Starše s prvakom Pomurske in Konjiške lige.
Radko Hojak
Davor Bauman (KK Rače) je drugo leto zapored najboljši strelec lige PARKL
Veterani Pragersko so že v drugem poskusu osvojili lovoriko najboljše ekipe lige PARKL.
Kolesarstvo • 7. velika nagrada Zlatoličja
Damjan Utranker prvi v svoji kategoriji
Minuli vikend je v Zlatolič-ju potekalo zanimivo mednarodno tekmovanje z gorskimi kolesi, in sicer za 7. veliko nagrado Zlatoličja. Kolesarji so se pomerili na šestkilometr-ski, pretežno ravninski progi. V tekmovanju Master (slovenski tekmovalci) je uspešno nastopil tudi tekmovalec KK Bike EK Haloze 2002 Damjan Utranker, ki je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto. (DK)
Damjan Utranker (KK Bike EK Haloze 2002) na progi
Foto: RH
Judo • 19. mednarodni Pokal Ptuja
Pričakujejo okoli 450 judoistov
Judo klub Drava iz Ptuja organizira mednarodni Pokal Ptuja v judu za mlajše in starejše dečke/deklice, kadete/ kadetinje in mladince/mladinke. Tekmovanje se bo odvijalo v Športni dvorani Center na Ptuju v soboto, 25., in nedeljo, 26. marca. Borbe bodo potekale prvič kar na šestih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovalnimi dvoboji v soboto ob 10. uri in finalnimi dvoboji ob 15. uri ter v nedeljo (mladinci in mladinke) ob 10.30 in finalnimi borbami ob 14. uri. Uradna otvoritev tekmovanja je v soboto ob 11. uri.
Na tatamijih bomo lahko spremljali zanimive dvoboje, saj pričakujemo udeležbo klubov iz držav Madžarske, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Moldavije, Češke, Poljske in drugih ter večine slovenskih
JUÉO PlUJft 2W5
SiflC TÉĎNK ~JJ CKVIKEK m Ad.d. J
. -ilfi i.'tf
Foto: Sebi Koiednil<
Prizor iz lanskoletnega tekmovanja za Pokal Ptuja
klubov.
Domači tekmovalci bodo nastopili v polni zasedbi. V kategoriji mladink bo nastopila tudi Lea Murko, dobitnica zlate medalje z lanskega evrop-
Judo • Kadetski EJU turnir ZG
Slovenci ekipno drugi
Zagreb, 11. in 12. 3. 2006. Na
kadetskem A-turnirju v Zagrebu, ki velja tudi kot kriterijski turnir za sestavo reprezentance za evropsko prvenstvo v Miskolcu na Madžarskem, so odlično nastopili tudi slovenske kadetinje in kadeti, saj so bile kadetinje ekipno najboljše pred reprezentanco Italije, tretja pa je bila Romunija. Pri kadetih je bila najboljša Italija pred Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Slovenska reprezentanca je skupno (kadeti in kadetinje) dosegla drugo mesto, takoj za Italijo, tretja pa je bila Romunija.
Slovenske kadetinje so nastopile več kot odlično, saj so osvojile tri prva mesta, dve drugi in tri tretja mesta. V kategoriji do 44 kg je zmagala Kristina Vršič (J K Duplek). V kategoriji do 57 kg je bila najboljša Tina Trstenjak (JK Sankaku). 1. mesto je osvojila, v kategoriji nad 70 kg, tudi Barbara Ban (JK Bežigrad).
Urška Urek (JK Drava Ptuj) je osvojila končno 5. mesto v kategoriji do 70 kg.
Pri kadetih se je najbolj izkazal Alen Pulko (JK Impol), ki je osvojil 3. mesto v kategoriji do 55 kg. Andrej Čuš (JK Drava Ptuj) je tekmoval do 81 kg in v drugem krogu izgubil z Italijanom, kar je na koncu zadostovalo za 9. mesto. Kljub temu je Andrej še naprej v igri za kadetsko Evropsko prvenstvo, vendar bo potrebna še kakšna uvrstitev med prve tri na A-turnirju.
Kristina Vršič (JK Duplek), Tina Trstenjak (JK Sankaku) in Barbara Ban (JK Bežigrad) so izpolnile tudi normo za nastop na EP, za katerega je potrebno zbrati 30 točk. Po prvih treh (Lig-nano, državno prvenstvo in EJU turnir Zagreb) imajo največ točk:
-44 kg: Kristina Vršič (JK Duplek) 35 točk; -55: Alen Pulko (JK Impol) 15 točk; -73: Aljaž Petrič (JK Duplek) 10 točk; -81: Andrej Čuš (JK Drava) 10 točk, Gregor Kranjc (Duplek) 7,5 točke; +90: Nejc Kučan (JK Impol) 7,5 točke Rezultati:
KADETINJE: -44 kg: 1. Kristina Vršič (JK Duplek); -57 kg: 1. Tina Trstenjak (JK Sankaku), 9. Katja Senekovič (JK Duplek); -70 kg: 1. Marija Ćosić (crO), 3. Anka Pogačnik (PJK Triglav), 5. Urška Urek (JK Drava Ptuj); +70 kg: 1. Barbara Ban (JK Bežigrad), 2. Sabina Ferran (JK 15.maj Marezige).
KADETI: -55 kg: 1. Andrei Petrac-he (ROM), 3. Alen Pulko (JK Impol), 7. Tadej Senekovič (JK Duplek); -60 kg: 1. Dragan Lučić (BIH), 7. Alen Zupanič (JK Impol), 9. Božo Skela (JK Impol); -73 kg: 1. Đuro Oberan (CRO), 5. Aljaž Petrič (JK Duplek); -81 kg: 1. Antonio Saviano (ITA), 5. Gregor Krajnc (J K Duplek), 9. Andrej Čuš (JK Drava); +90 kg: 1. Luca Marmo (ITA), 9. Nejc Kučan (JK Impol).
Sebi Kolednik
skega prvenstva in olimpijade mladih. Pri kadetih/kadetinjah bosta tekmovala še državni prvak Andrej Čuš (do 81 kg) in Urška Urek (do 70 kg). V nedeljo bodo pri mladincih tekmovali še mladinska reprezentanta Rok Tajhman do 73 kg in Jože Šimenko do 100 kg ter ostali tekmovalci, ki lahko posežejo po medaljah.
»Trudimo se, da bi bilo judo tekmovanje Pokal Ptuja letos najmočnejši mednarodni
turnir v starostni kategoriji kadetov in mladincev tako v Sloveniji kot tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Pričakujemo udeležbo blizu 450 tekmovalcev in tekmovalk iz kar 8 evropskih držav. Nastopali bodo tudi vsi slovenski kandidati za nastop na kadetskem evropskem prvenstvu junija na Madžarskem, mladinskem evropskem prvenstvu septembra v Estoniji in svetovnem prvenstvu oktobra v Dominikanski republiki. Mednarodni pokal Ptuja je tudi kriterijska tekma za uvrščanje v reprezentančne selekcije in je uradna tekma, ki šteje za slovenski pokal. Naredili bomo vse, da bomo odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in evropskem prostoru. Imamo tudi močno ekipo z odličnimi posamezniki in posameznicami, od katerih pričakujemo več kolajn in dobro ekipno uvrstitev med najboljših pet na prvenstvu. Letos bomo po dvodnevnem tekmovanju še tri dni gostitelji mednarodnih judo priprav, ki bodo odlična priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj tudi za domače tekmovalce,« je napovedal prof. Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora.
Vabljeni na mednarodni Pokal Ptuja v judu!
Sebi Kolednik
Tenis • Zimska liga 2005/06
2. liga
Predzadnji krog v 2. teniški zimski ligi je bilo zelo zanimivo, minilo pa je v znamenju zmag vodilnega dvojca, ki se borita za napredovanje.
REZULTATI: TIGRI - TK SKORBA GAD 1:2 (Korpič - Berlak 0:9, Pater-nost - Šlamberger 9:5, Korpič/Pater-nost - Šlamberger/Mohorko 0:9); TK

GORIŠNICA - TK ŠTRAF 1:2 (Krajnc
-	Škofič 4:9, Žnidarič - Cajnkar 1:9, Krajnc/Žnidarič - Škofič/Munda 9:1); VETERANI - TC KIDRIČEVO 3:0 (Filipič
-	Hazabent 9:5, Rola - Gulin 9:6, Fili-pič/Rola - Hazabent/Premužič 9:7).
VRSTNI RED: Veterani 14, TK Skor-ba gad 10, TK Štraf in TC Kidričevo 9, TK Gorišnica 5, Tigri 4 točke.
DK
TK Skorba Gad
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 17. KROGA: Aluminij -Triglav 2:3, Factor - Bilje Primorje 0:0, Britof - Svoboda 1:0, Domžale - Mura 05 7:3, Rudar Velenje - CMC Publikum 0:4, Maribor - Koper 4:2. Srečanje Železničar - HIT Gorica bo odigrano v sredo 29. marca.
1. TRIGLAV	17 13		1	3	42:16	40
2. MARIBOR	17 12		3	2	43:13	39
3. HIT GORICA	16 11		2	3	44:22	35
4. BRITOF	17 11		1	5	40:28	34
5. CMC PUBLIKUM 17 10			2	5	47:23	32
6. KOPER	17 10		2	5	41:29	32
7. ALUMINIJ	17	6	4	7	25:27	22
8. RUDAR VELENJE 17		7	1	9	28:42	22
9. ŽELEZNIČAR	16	5	4	7	17:21	19
10. FACTOR	17	5	2	9	27:36	17
11. SVOBODA	17	5	0 12		22:32	15
12. DOMŽALE	17	4	3 10		27:40	15
13. PRIMORJE	17	2	4	11	12:44	10
14. MURA O5	17	1	2	14	17:54	5
telj (50), 1:2 Mertelj (55), 2:2 Rampre (80), 2:3 Mertelj (81)
ALUMINIJ: Rozman, Medved, Ljatifi (Levar), Jevšinek, Fruk, Lah, Hajšek, Breg, Topla, Rampre, Gorani. Trener: Bojan Špehonja
1. SKL
REZULTATI 17. KROGA: Aluminij -Triglav 0:1, Factor - Bilje Primorje 1:1, Britof - Svoboda 0:1, Domžale - Mura 05 1:2, Rudar Velenje - CMC Publikum 0:2, Maribor - Koper 3:1. Srečanje Železničar - HIT Gorica bo odigrano v sredo 29. marca.
Aluminij - Triglav
0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Pekovič (25) ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Hojski, Kovač, Kušar, Rozman (Klaj-derič), Krajnc, Mihi Lešnik, Meznarič (Kurež), Milec, Justinek. Trener: Simon Vidovič.
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 16. KROGA: NŠ Poli Drava - Koroška Dravograd 3:0, Arcont Radgona - Aluminij 0:1, Železničar
Aluminij - Triglav 2:3 (1:0)
STRELCA: 1:0 Rampre (6), 1:1 Mer-
1. MARIBOR	17 14		3	0	51:9	45	- Le cog Sportif 2:2, Kovinar Montavar		
2. TRIGLAV	17 11		3	3	43:22	36	Miklavž - Mura 05 0:7, Maribor - Naf-		
3. SVOBODA	17 10		3	4	29:16	33	ta 7:0, Rudar Velele - Bistrica 0:1.		
4. HIT GORICA	16 10		2	4	28:13	32	Srečanje Get Power Šampion - CMC		
5. DOMŽALE	17	8	5	4	29:15	29	Publikum bo odigrano v torek, 28. mar-		
6. CMC PUBLIKUM 17		8	5	4	31:20	29	ca.		
7. RUDAR VELENJE 17		7	4	6	20:25	25	1. MARIBOR 16 14 1	1	82:12 43
8. FACTOR	17	6	5	6	27:21	23	2. GET POWER 15 14 1	0	77:7 43
9. KOPER	17	6	3	6	26:25	21	3. CMC PUBLIKUM 15 10 2	3	43:16 32
10. ŽELEZNIČAR	16	6	1	9	23:29	19	4. ALUMINIJ 16 10 1	5	39:19 31
11. B. - PRIMORJE 17		3	3 11		19:43	12	5. NŠ POLI DRAVA 16 8 4	4	43:30 28
12. ALUMINIJ	17	2	4 11		10:30	10	6. LE C. SPORTIF 16 7 3	5	44:34 24
13. MURA 05	17	2	4 11		12:38	10	7. MURA 05 16 7 1	8	36:28 22
14. BRITOF	17	1	3 11		12:54	6	8. RUDAR VELENJE 16 6 1	8	33:37 19
9.	BISTRICA 16	6	0	10	26:54	18
10.	DRAVOGRAD 16	6	0	10	16:44	18
11.	ŽELEZNIČAR 16	5	2	9	27:39	17
12.	A. RADGONA 16	4	1	11	15:38	13
13.	NAFTA 16	4	0	12	36:55	12
14.	KOVINAR M. M. 16	0	1	15	5:109	1
NŠ Poli Drava -Koroška Dravograd 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Gril (52), 2:0 Majcen (65), 3:0 Ljubec (69)
NŠ DRAVA POLI: Janžekovič, Čuš (Majcen), Rebernišek, Fekonja, Serdin-šek (Roškar), Krajnc, Vinkovič (Ostro-ško), Ljubec, Bogdan, Fijan (Gril), Mat-jašič (Horvat).
Arcont Radgona -Aluminij 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Tominc (12) ALUMINIJ: Zajc, Rogina, Trantura, Gojčič, Mlakar, Tominc, Petek (Vindiš), Šket, Pislak (Ivanovič), Jazbec (Čeh), Hajšek. Trener: Primož Gorše.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Drava - Bela krajina (v soboto, ob 15. uri), Domžale
-	HIT Gorica, Koper - Nafta, Primorje - Maribor Pivovarna Laško, CMC Publikum - Rudar
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: Tinex Šenčur (petek ob 19.00), Krško - Supernova Triglav (sobota ob 15.00), Dravinja - Aluminij, Factor Zagorje, Livar - Svoboda - vse v nedeljo ob 16.00.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - sobota: Kovinar Štore - Paloma, Tehnostroj Veržej
-	Holermuos Ormož, Šmarje - Pohorje; nedelja: Stojnci - Črenšovci, Železničar - Malečnik, Mura 05 - Beltinci, Tišina - Zavrč.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 15. KROGA - sobota ob 15.00: Oplotnica - Dornava, Šentjur
-	Zreče; nedelja ob 10.30: Get Power Šampion - Gerečja vas Unukšped; nedelja ob 15.00: Bistrica - Rogatec; četrtek, 27. 4.: AJM Kungota - Peca; sreda, 10. 5.: Šentilj Jarenina - Tehnotim Pesnica, Šoštanj - Brunšvik.
1. SML
18. KROG: CMC Publikum - Aluminij
1. SKL
18. KROG: CMC Publikum - Aluminij
LIGA U-14:
Nedelja ob 14.00: NŠ Poli Drava - Aluminij
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 21. KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož, Trimo Trebnje - Prevent, Celje Pivovarna Laško - Gorenje, Slovan - Gold club, Termo - Ribnica Riko hiše, Cimos Koper - Rudar EVJ Trbovlje.
1. A SRL ŽENSKE
PARI 22. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj, Kočevje Anubis
-	Izola, Maks Polje - Krim Mercator, Europrodukt Brežice - Inna Dolgun, Olimpija - Burja, Loka kava KSI - Celjske mesnine.
1. B SRL MOŠKI
PARI 18. KROGA: Velika Nedelja - MIP Gorica Leasing (sobota ob 19.00), Cerklje - Gorišnica, Sevnica - Sviš, Dobova - Pekarna Grosuplje, Istrabenz plini - Dol TKI Hrastnik, Mitol Sežana - Atom Krško.
1.	B SRL - ŽENSKE
21. KROG: Ptuj - Loka
2.	SRL VZHOD (od 9. do 15. mesta)
5. KROG: Grča Kočevje - Drava Ptuj
ODBOJKA
2. DOL MOŠKI
PARI 21. KROGA: Svit - Prigo Brezovica, Partizan Fram - Astec Triglav, Hoče - SIP Šempeter, Logatec - MOK Kočevje, Kekoooprema Žužemberk
-	Telemach Žirovnica, TAB Mežica - Termo Lubnik.
2. DOL ŽENSKE
PARI 21. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Kočevje, Comet Zreče - Broline Kamnik, Braslovče - Partizan Škofja Loka, Aliansa Šempeter - Čulum, s. p., Valšped, Ecom Tabor - Prevalje, Mislinja - Formis Bell
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Drava - Komcel (Deta Center ob 13.30), Miroteks III.
-	Šoštanj, Impol - Nafta.
3.	SKL VZHOD - MOŠKI
PARI 17. KROGA: Drava - Lokomotiva (Deta center ob 17.30), Impol -Piramida, Fužinar - Agroruše, Inerokno - Žalec Petrol, Krško - Radenska.
JUDO
POKAL PTUJA 2006
JK Drava Ptuj organizira v soboto in nedeljo v športni dvorani Center zanimivo tekmovanje v judu za mlajše kategorije - Pokal Ptuja 2006.
V soboto, 25. 3., bodo od 10. ure naprej nastopali mlajši in starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje (U12/17), v nedeljo, 26. 3., pa bodo ob 10. 30 na blazine stopili še mladinci in mladinke.
Na Ptuju organizatorji pričakujejo tekmovalce in tekmovalke iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Češke, Romunije, Slovaške, Bosne, Srbije in Črne gore, Poljske, Francije in Slovenije. Tekmovanje se bo odvijalo po KUP sistemu z repasaži, v kategoriji, kjer bodo prijavljeni štirje tekmovalci ali manj, pa se bodo pomerili vsak z vsakim.
TENIS
ZIMSKA LIGA / 1. liga
PARI 4. KROGA - sobota (TC GOY) 9.00: Nedog, s. p. - TK Skorba, TK Neptun - Sortima, d. o.o.; ob 12.00: Okrepčevalnica Patruša - TC Luka.
Danilo Klajnšek
Nogomet • MNZ Ptuj
Prestavitev pričetka za teden dni
Izvršni odbor MNZ Ptuj je na svoji redni seji soglasno sprejel nov tekmovalni razpored za lige MNZ Ptuj - POMLAD 2005. Tako je lO MNZ Ptuj sprejel pobudo s strani klubov in nogometaši bodo v 1. ligi MNZ Ptuj pričeli svoj nogometni ples 1. aprila, teden dni kasneje pa se jim bodo pridružili tudi drugoligaši.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Nogomet • NK Aluminij
Šest reprezentantov iz Aluminija
V	NK Aluminij so poznani po dobrem delu v mlajših selekcijah, zato selektorji reprezentanc njihove igralce redno vabijo v reprezentančne selekcije. Kidričani s pridom izkoriščajo idealne pogoje za delo in iz velikega števila udeležencev njihove nogometne šole ustvarjajo tudi kvalitetne igralce. Njihove selekcije nastopajo v najvišjih ligah v mladinski in kadetski konkurenci ter v kategoriji U-14.
V	reprezentanci Slovenije, kategorije starejših dečkov (U-15), ki jo vodi selektor Matjaž Kek, imajo Kidričani tri predstavnike: to so Robert Kurež, Martin Milec in Denis Zajc. Vsi trije so sodelovali na februarskih pripravah v Dekanih ter na krajših pripravah na Irskem, kjer so z gostitelji, reprezentanco Irske, odigrali dve prijateljski tekmi. Prvo so zmagali z rezultatom 2:1, drugo pa izgubili z rezultatom 0:2.
V	slovenski kadetski reprezentanci (U-16) nastopa en igralec iz Kidričevega, to je Silvo Meznarič, ki se je prav tako udeležil februarskih priprav v Dekanih.
V	slovenski mladinski reprezentanci do 19 let ima NK Aluminij dva stalna člana. To sta Matjaž Rozman in Uroš Veselič. V mesecu februarju sta z reprezentanco sodelovala na mednarodnem turnirju »ROMA CAPUT MUNDI« v Rimu. V okviru priprav na kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu sta prejšnji teden sodelovala na krajših, štiridnevnih pripravah, kjer so 18-letniki odigrali dve prijateljski tekmi
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič
z reprezentanco Hrvaške ter zabeležili eno zmago in en poraz.
V preteklem tednu so potekala v Ljubljani testiranja reprezentantov vseh starostnih kategorij. Udeležili so se jih tudi igralci-reprezentanti NK Aluminij.
Simon Vidovič, vodja nogometne šole Aluminij: »Nogometna šola Aluminij ima dolgo in bogato tradicijo. Reprezentanti iz naših vrst so seveda potrditev dobrega dela z mladimi nogometaši v našem klubu. Eden od naših osnovnih ciljev je seveda
ustvarjanje takšnih igralcev, ki so se sposobni vključiti v člansko moštvo in tam uspešno igrati. Samo z igralci iz lastne nogometne šole lahko pričakujemo dolgoročno stabilno delovanje kluba. Želimo si, da bi s pomočjo doma vzgojenih igralcev tudi naše člansko moštvo nekoč zaigralo v 1. ligi. Tistim, ki bodo presegli to okolje in kazali dodatne kvalitete, pa bomo z veseljem pomagali na nadaljnji poti v višjih ligah in tudi v tujini.«
Jože Mohorič
Robert Kurež
Martin Milec
Denis Zajc
Nogomet • Rad igram nogomet
Mladi Ormožani v finalu
V Nazarjah je potekal pol-finalni turnir Rad igram nogomet, kjer so sodelovale naslednje ekipe: Rudar Velenje, Aluminij Kidričevo, Teh-nostroj Veržej, Nissan Ferk Jarenina Šentilj in Ormož. Mladi ormoški nogometaši do osmih let (na sliki) so osvojili končno drugo mesto (prvi so bili igralci Rudarja Velenja) in se uvrstili v veliki finale, ki bo jutri, v soboto, 25. marca, v Slovenskih Konjicah. Največji uspeh v kratki zgodovini Nogometnega kluba Ormož pri mlajših selekcijah so dosegli: Miha Kolmančič, Klemen Zlatnik, Domen Školiber, Aleks Viz-jak, Rene Plavec, Matjaž Plohl, Tilen Kosi, Niko Klemenčič, Jan Vočanec, Marko Kralj in
trener Smiljan Cener.
Rezultati: Ormož A - Nissan Jarenina Šentilj A 9:3, Ormož A - Aluminij Kidričevo A 7:0, Ormož A - Rudar Velenje A 0:5, Ormož B - Nissan
Jarenina Šentilj B 1:2, Ormož B - Aluminij Kidričevo B 6:3, Ormož B - Rudar Velenje B 3:3, Ormož B - Tehnostroj Veržej B 9:1.
Uroš Krstič
Športne novičke
MINI ROKOMET / Mladika po starih poteh
V	soboto, 19. marca, sta Rokometna šola Ptuj in ženski rokometni klub Mercator Tenzor organizirala 1. turnir v rokometu za deklice letnik 1995/96 oziroma učenke tretjega in četrtega razreda. Na turnirju so sodelovale igralke iz osnovnih šol Gorišnice, Markovcev, Olge Meglič in Mladike. Vse mlade igralke organizirano trenirajo nekajkrat na teden s pomočjo igralk članske ekipe Mercatorja Tenzorja. Vratarka Darja Rajšič ima treninge na Osnovni šoli Mladika, desna zunanja igralka Ana Mihaela Ciora ima svojo skupino na Osnovni šoli Olge Meglič, desnokrilna igralka Živa Kalan trenira deklice na Osnovni šoli Gorišnici, medtem ko na Osnovni šoli Markovci dela z mladimi rokometašicami Polona Podhostnik. Največ znanja je na 1.turnirju pokazala ekipa Mladike, ki je dvakrat zmagala. Vse igralke so po končanem turnirju dobile tudi medalje, ki jim jih je podelila slovenska državna reprezentantka v rokometu Mojca Derčar. V ženskem rokometnem klubu bodo v prihodnje v športni dvorani Center organizirali še dodatne treninge za deklice, ki bi lahko bile mogoče v prihodnosti tudi nosilke igre v starejših kategorijah.
Rezultati: Gorišnica - Olge Meglič + Markovci 9:1, Mladika - Gorišnica 13:8, Mladika - Olge Meglič + Markovci 28:3
Končni vrstni red: 1. Mladika, 2.Gorišnica, 3. Olge Meglič + Markovci
David Breznik
STRELSTVO / Grand Prix Beretta 2006
Začetek sezone strelskih tekmovanj je minil že tradicionalno s tekmovanjem Grand Prix Beretta na Pragerskem,
kjer se je zbralo lepo število tekmovalcev z vseh strani neba in po dolgi zimi so preizkušali, kakšna je forma v novi sezoni.
V	trapu, najbolj množični olimpijski disciplini v streljanju s puško šibrenico, je kljub prisotnosti favorita Čeha Davida Kosteleckya zmagal Slovak Roman Cavara. Izkazali so se tudi slovenski tekmovalci, ki so naredili serijo odličnih rezultatov. Andrej Starc je zgrešil stopničke za tri točke in pristal na četrtem mestu. V finalni seriji mu je družbo delal Oskar Šmid in zaostal še za dve točki na šestem mestu. Denis Vatovec, Igor Rakuša in Matej Žniderčič pa so zasedli mesta do devetega.
V	skeetu so zmago po pričakovanjih odnesli Čehi, ker so bili tako najštevilčnejša kot najmočnejša ekipa na tekmovanju. Posamično je zmagal Luboš Rychlik.
Prva tekma je tako pokazala, da slovenski tekmovalci lahko segajo po dobrih rezultatih in bržkone je selektor Sle-menšek vsaj toliko zadovoljen s prvo tekmo kot tekmovalci sami. Čez mesec dni sledi nova preizkušnja GP Baschieri & Pellagri, kjer se bo zbrala vsaj takšna konkurenca kot na tokratnem mednarodnem GP tekmovanju.
UR
STRELSTVO / Šolsko državno prvenstvo
V	soboto je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo osnovnih šol v streljanju s serijskimi zračnimi puškami. Zaključnega turnirja najboljših strelcev, na katerega se uvrstita zgolj dva najboljša posameznika in zmagovalna ekipa (šest strelcev) iz vsake od sedmih strelskih regij, ter srečna drugouvrščena ekipa z najvišjim rezultatom, sta se iz podravske regije udeležili OŠ Ormož in OŠ Ludvika Pliberška Maribor ter posameznika Uroš Mohorko, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, ter Silvester Majcen, OŠ Tomaž pri Ormožu, in posameznici Tina Osovnikar, OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica, ter Tina Pokrivač, OŠ J. Glazerja.
Pri učencih se je odlično odrezal predvsem mladi kidri-čevski strelec Uroš Mohorko, ki je dosegel 180 krogov ter se uvrstil na odlično 4. mesto z enakim rezultatom kot tret-jeuvrščeni Gašper Oblak, OŠ Poljane, vendar s slabšo zadnjo serijo (89:90). Zmagal je Andrej Peternel, OŠ Poljane, s 184 krogi. Ormoški strelci Tadej Ivanuša, Jan Šumak in Grega Polajnko so dosegli 173, 170 in 169 krogov ter se vsi trije uvrstili v prvo polovico uvrščenih na 11., 16. in 17. mesto. Slabše od pričakovanj je nastopil le področni zmagovalec Silvester Majcen, OŠ Tomaž pri Ormožu, ki mu s 166 krogi in 22. mestom ni uspelo ponoviti sanjskega streljanja iz Maribora, ko je dosegel 180 krogov.
Pri učenkah iz podravske regije sta bili najboljši Tina Osovnikar, OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica, s 176 krogi na 9. mestu in Tina Pokrivač, OŠ J. Glazerja, s 175 krogi na 10. mestu. Strelke OŠ Ormož Tadeja Habjanič, Melanie Habjanič in Jana Ploh so dosegle 153, 150 in 149 krogov ter si priborile 22., 26. in 28. mesto. Zmagala je Kristina Gorjanc, OŠ Stična, s 182 krogi.
V	ekipnem delu je OŠ Ormož dosegla 964 krogov in osvojila 5. mesto.
Simeon Gonc
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Jožef Bratuša
Formin 43,8878 CtoriSnica
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Sv. Ana • Srečanje z okoljskim ministrom
Občine bi morale imeti vec vpliva
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik, se je v februarju, v okviru vladnega obiska, pri Sv. Ani v Slovenskih goricah srečal s predstavniki občin Cerkvenjak, Benedikt, Šentilj, Lenart, Pesnica, Kungota in Sv. Ana. Osrednja tema pogovora na srečanju je bila projekt ureditve oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo.
Ti kraji se napajajo iz mariborskega vodovoda, ki je največji vodooskrbni sistem v Sloveniji. Pokriva območje od Ruš do Gornje Radgone. Iz omrežja, ki je dolgo 1300 kilometrov in pokriva štirinajst občin, se z vodo oskrbuje nekaj čez 200.000 prebivalcev. Marsikje oskrba že ne zadostuje več razvojnim potrebam občin, obstoječi
cevovodi so dotrajani zaradi starosti in zaradi slabe kakovosti materialov.
Že letos je predvidena zamenjava vodovodnih cevovodov Pesnica-Kungota, do leta 2008 pa naj bi zamenjali tudi cevovode Pesnica-Šentilj in Pesnica-Lenart. Skupna vednost projektov je ocenjena na 6,63 milijonov evrov. Za vse predvidene zamenjave je
že izdelana projektna dokumentacija, gradbena dovoljenja pa se pridobivajo.
Drugi projekt, s katerim si bodo ti kraji zagotovili varno oskrbo s pitno vodo, temelji na zagotovitvi zadostnih razpoložljivih količin pitne vode in povezanosti vodovodnih sistemov. Projekt je sestavljen iz dveh podprojektov: aktivne zaščite Vrbanskega
Predsednik Anton Lesko-var, ki je na čelu lovrenških gasilcev že šesto leto, je delo in aktivnosti društva, ki šteje 172 članic in članov, v minulem letu 2005 ocenil kot odlično. Že v začetku leta so začeli aktivnosti za nabavo novega gasilskega vozila GVC 16/25 renault midlum. Sodelovali so pri spomladanskih aktivnostih, organizirali postavitev prvomajskega drevesa ter pomagali pri zaključnih
delih novega večnamenskega objekta v športnem parku Lovrenc, se udeležili Flori-janove maše v domači farni cerkvi, v sodelovanju z GZ Kidričevo uspešno izvedli srečanje gasilk podravske regije ter sodelovali na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Prav tako so uspešno izvedli tradicionalno Lovren-ško nedeljo, dobro pa sta bila obiskana tudi tradicionalni curkomet in gasilska veselica.
platoja in aktiviranja vodnega vira Selniška dobrava in vključitev v centralni sistem. Vrednost projekta Vrbanski plato je 1,2 milijarde tolarjev, realiziran pa naj bi bil do leta 2010. Aktiviranje vodnega vira Selniška dobrava pomeni zagotovitev rezervnega vodnega vira za celotno območje in možnost realizacije širitve vodooskrbe. Izgradnja in vključitev črpališča Sel-niška dobrava bo zagotovila zadostne količine pitne vode
za razvojne potrebe severozahodne Slovenije. Program zajema izgradnjo črpališča na vodnem viru Selniška dobrava s povezavo tega v regionalni vodovodni sistem. Končana so raziskovalna dela, v teku je izdelava prostorske dokumentacije, projekt bi bilo možno realizirati do leta 2013. Vrednost celotnega projekta aktiviranja in vključitev v centralni sistem je ocenjena na 2,8 milijarde SIT. V tretji projekt, s katerim
bi uredili ustrezno oskrbo severovzhodne Slovenije s pitno vodo, pa sodi širitev vodovodov: Lenart-Gornja Radgona, Maribor-Ptuj in Maribor-Lipnica.
Župani so ministru povedali, da so že organizirali odbor, ki bo komuniciral z ministrstvom in minister jim je ponudil pomoč in obljubil, da bodo za to obnovo vodovodnega sistema poskušali pridobiti evropska sredstva.
Na sestanku so župani in predstavniki občin ministra seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo pri urejanju prostora. Tu se pojavljajo težave z novim zakonom o urejanju prostora, s težavami pri pridobitvi zemljišč od katoliške cerkve in sklada kmetijskih zemljišč. Izpostavili so tudi probleme, ki se pojavljajo pri gradnji neprofitnih stanovanj.
Zmago Šalamun
Markovci • Nova dvorana in mrliška vežica v zaključni fazi
600 milijonov za dve novogradnji
V občini Markovci te dni zaključujejo izgradnjo dveh osrednjih investicij, nove večnamenske športne dvorane s športnim igriščem in velikim parkiriščem ter mrliške vežice v centru občine.
Srečanje ministra Podobnika z župani pri Sv. Ani
Lovrenc na Dr. polju • 120 let prostovoljnega gasilstva
Pripravljajo spominski zbornik
Sredi prejšnjega meseca so se na jubilejnem 120. letnem občnem zboru sestali člani prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc, ki ga uspešno vodi Anton Le-skovar. Ob ugodni oceni dela v lanskem letu so se dogovarjali predvsem o pridobitvah, aktivnostih in prireditvah ob jubilejnem letu, ko bodo izdali tudi spominski zbornik.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, je glavni izvajalec vseh gradbenih, obrtniških in montažerskih del, podjetje GP Projekt iz Ptuja, s svojimi podizvajalci te dni v glavnem že končal obrtniška dela, položitev podov, stenskih oblog in pomičnih tribun, tako da montirajo še preostalo športno opremo z inštalacijami, pridno pa urejajo tudi okolico nove večnamenske športne dvorane, ki naj bi po predračunih veljala okoli 500 milijonov z opremo vred. Ob dvorani v smeri proti pokopališču pa potekajo tudi zaključna dela pri gradnji večjega parkirišča, na katerem bo prostora za 130 parkirnih mest, tako da bo vse skupaj nared že pred občinskim praznikom, ki ga bodo letos praznovali 22. aprila in v okviru katerega
bodo opravili tudi svečano odprtje nove dvorane.
V zaključni fazi je že tudi gradnja nove mrliške vežice s parkiriščem, ki stoji tik ob dosedanji, le da so jo nekoliko razširili, pri čemer so večji del stare vežice tudi podrli.
Te dni pa izdelujejo še fasado in zunanja ureditvena dela, nova mrliška vežica, v kateri so že potekale prve poslovit-ve od pokojnikov, pa bo po predračunih veljala okoli 90 milijonov.
-OM
Foto: M. Ozmec
Tudi na novi mrliški vežici že izdelujejo fasado, urejajo pa tudi okolico s parkiriščem.
Anton Leskovar je na čelu PGD Lovrenc že šesto leto.
Foto: M. Ozmec
Konec avgusta so pripravili tradicionalno memorialno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal Franca Dolenca, sicer pa so se skozi vse leto marljivo pripravljali in sodelovali na raznih gasilskih tekmovanjih in srečanjih.
Prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc je bilo ustanovljeno leta 1886, leta 1904 so sezidali prvi gasilski dom z lesenim stolpom za sušenje cevi ter nabavili prvo opremo - ročno brizgalno, čelade in delavske obleke.
Med pomembnejše aktivnosti in cilje v letošnjem, jubilejnem letu, ko slavijo 120-letnico, so si lovrenški gasilci začrtali izdajo jubilejnega zbornika; to nedeljo bodo v počastitev visokega jubileja v lovrenški dvorani pripravili slavnostni koncert godbe na pihala Talum Kidričevo, nabavili nadgradnjo za novo vozilo, postavili prvomajsko drevo itd. Osrednja proslava ob visokem jubileju pa bo 13. avgusta.
M. Ozmec
Ormož • Letos 120 let PGD Ormož
Kronika in novo vozilo
V PGD Ormož bodo letos proslavili 120-letnico obstoja društva. Ob tej priložnosti bodo pripravili proslavo in izdali kroniko društva, organizirati pa nameravajo tudi več manjših prireditev.
Najpomembnejša obeleži-tev obletnice pa bo nabava novega vozila GVC 16/25. 40 % vrednosti vozila bodo morali primakniti sami, zato bodo poskušali z ministrstvom za obrambo, upravo za zaščito in reševanje, doseči dogovor, da bi večji del vsote, ki jo dobijo za koncesijsko dejavnost, lahko namenili za nakup vozila. Tudi doslej so letno za nabavo prejšnjega avta dajali po 5 milijonov, in ker so to počeli tri leta zapored, so ostali brez vseh rezerv. Predsednik dr. Simon Kolmanič je povedal, da razmišljajo tudi o pomoči sponzorjev. Na vrata gospodinjstev pa ormoški
gasilci ne bodo potrkali, v mestih prevladuje logika, da posameznik, ki plačuje davke, nima razloga, da bi prispeval za gasilce iz lastnega žepa. Menda se to lepo vidi tudi pri koledarjih, kjer so na vasi prispevki veliko večji kot v mestih. »V mestih prostovoljnost zamira, res pa je, da Ormož ni bogato mesto,« je dodal dr. Kolmanič.
V zadnjih letih so obnovili svoj vozni park, saj imajo novo vozilo za tehnično reševanje in poveljniško vozilo. Avto, ki ga nameravajo zamenjati letos, je star 31 let in njegovo vzdrževanje je zelo drago, popravila hitro znesejo tudi po pol milijona.
V društvu je 180 članov, od tega 62 operativcev. Zanimivo je, da v ormoškem društvu ni pionirjev, najmlajši člani so štirje srednješolci. Zaenkrat gasilci sicer še ne izumirajo, bo pa z leti gotovo nastala generacijska luknja, saj so tudi mlajši člani stari okrog 30 let. Ormoški gasilci imajo koncesijo za reševanje v cestnem prometu in za reševanje na vodi ter iz nje. V lanskem letu je bilo okrog 20 intervencij, največ pri posredovanje pri nesrečah in požarih. Požarov je na srečo vedno manj, ker so stavbe vedno bolje grajene, z boljšimi napeljavami in materiali.
vki
Foto: ZS
Nagradno turistično vprašanje
Praznovanje bo ovenčalo petnajst tisoč cvetlic
V teh dneh dobiva končno podobo praznični program TD Ptuj, ki letos praznuje 120-letnico uspešnega delovanja. Skupaj z njim naj bi praznovalo celo mesto. Praznični teden prireditev bo potekal od 16. do 23. junija v minoritskem samostanu na Ptuju.
Svoje stvaritve bodo na ogled predstavili cvetličarji od blizu in daleč, slikarji, ki bodo s čopičem skušali podoživeti veduto Ptuja, fotografi, ki bodo skušali ujeti utrip najstarejšega in za mnoge najlepšega slovenskega mesta. Izjemno bogat bo tudi kulturni program, ki bo vabil vse generacije. Slavnostne trenutke bodo s Ptujčani delila tudi vsa slovenska turistična društva, stara nad 100 let, predvsem pa si v društvu želijo, da bi bili v teh dneh z njimi tudi Ptujčani, ki bodo v prazničnih dneh prav gotovo dobili navdih o tem, kako bi lahko za svoje mesto še bolje skrbeli. Članstvo v društvu je že lahko motivacijski nav-
dih. Praznik TD Ptuj je zato tudi priložnost za prevetritev članstva. V najboljših časih je bilo članov 400. Osrednja slovesnost s podelitvijo društvenih priznanj pa bo 23. junija. 24. junija pa bo v prostorih minoritskega samostana na Ptuju osrednja slovesnost ob 15-letnici samostojne Slovenije. Rdeča nit vseh prireditev ob 120-letnici TD Ptuj pa so cvetlice, dodatno naj bi jih v jubilejnem letu zacvetelo 15 tisoč. Večino bodo zasadili maja. Prizadevajo pa si tudi, da bi v tem letu drugačno podobo dobil tudi Mestni park, pri čemer bodo podporo iskali tudi v vseslovenskem projektu pod sloganom Slovenija - dežela cvetja. O tem
22. marec, svetovni dan voda, je opozoril na to, da je kakovost voda ključni pogoj sonaravnega turističnega razvoja Slovenije. Zaradi onesnažene vode so praviloma za kopanje in za turistične namene neprimerne tudi številne vodne akumulacije.
bodo v teh dneh veliko govorili tudi na letošnjem sejmu Flora v Celju, kjer bo v soboto tudi posvet na temo Slovenija - dežela turizma v cvetju, kjer bodo predstavili tudi primere dobrih praks s Ptujskega. Med njimi bodo tudi Franc Brodnjak iz TD Markovci, ki bo govoril o podeželju v cvetju, Stanko Skledar iz TD Žetale in Jernej Golc iz Poslovnega centra Halo pa bosta govorila o skrbi za urejanje in ocvetli-čenje vasi. Verjetno bi na tem posvetu moralo imeti svojega predstavnika tudi TD Ptuj, ki je zaslužno, da je mesto Ptuj prejelo srebrno priznanje v okviru mednarodnega tekmovanja ocvetličenih mest (Entente Florale). Celjsko posvetovanje organizirata Turistična zveza Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev. Velenje pa se bo predstavilo kot mesto, kjer bodo v letu 2007 organizirali mednarodno srečanje floristov.
Na to, da daje kakovost voda ključni pogoj sonarav-nega turističnega razvoja Slovenije, pa so v Turistični zvezi Slovenije skupaj še z nekaterimi drugimi opozarjali ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda. V Sloveniji je po podatkih 26 tisoč km stalnih in hudourniških vodnik tokov, okoli 7 tisoč izvirov, 260 slapov, okoli 200 jezer, naravnih
in umetnih, del tržaškega zaliva, 78 izvirov oziroma vrelcev termalnih in mineralnih voda, mokrišča in dva manjša ledenika. Onesnaževanje vodnih virov je zlasti z vidika turizma in vodne oskrbe ključna oblika zmanjševanja vodnega potenciala Slovenije, je v svojem strokovnem prispevku ob tej priložnosti opozoril dr. Dušan Plut z Oddelka za geografijo FF, tudi častni član Turistične zveze Slovenije. V srednjem in spodnjem toku so vse slovenske reke kljub splošnemu izboljšanju kakovosti zmerno do močno onesnažene, v zgornjem toku so v prvem do drugem kakovostnem razredu le Soča, Sava Dolinka, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica in Sanja. Program stalnega spremljanja kakovosti slovenskih jezer obsega le kakovost Blejskega, Bohinjskega in Cerkniškega jezera (polja) s pritoki. Zmanjševanje onesnaženosti vodnih virov je tudi z vidika turizma ključna kurativna naloga, poudarja dr. Dušan Plut. Potrebno je skrajno previdno vodnoekološko pretehtano načrtovati tudi turistično-re-kreacijsko rabo slovenskih voda. Turistična zveza Slovenije s široko mrežo društev predstavlja pomemben člen skupnih prizadevanj za ohranjanje in dvig kakovosti
voda.
V polnem teku pa so tudi priprave na 111. grajski vinski praznik. Za pripravo ocenjevanja vina so pristojni na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj - Kmetijski svetovalni službi. Na prazniku se bodo predstavili najbolje ocenjeni vinarja z območja Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice. Praznik za vse generacije, kot ga že tretje leto napovedujejo organizatorji, Projektni svet Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice, Kmetijsko-gozdarski zavod - Kmetijska svetovalna služba, Pokrajinski muzej
Ptuj in Ptujske vedute, d. o. o., bo spremljal bogat kulturni in kulinarični program. O 3. grajskem vinskem prazniku smo tudi spraševali v predzadnjem Nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado bo prejel Robert Muhič, Lackova 5, Ptuj. Danes vprašujemo, kdaj je Ptuj prejel srebrno priznanje v mednarodnem tekmovanju ocvetličenih mest. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega Tednika, Raičeva ulica 6, do 31. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je Ptuj prejel srebrno priznanje v mednarodnem tekmovanju ocvetličenih mest?_____
Ime in priimek:_____________
Naslov:
Davčna številka:
Zavrč • Turistično društvo skrbi tudi za odročne kraje
Nove pozdravne in usmerjevalne table za obiskovalce
Čeprav je v Turističnem društvu Zavrč, ki deluje šele od leta 1998, združenih le 36 članov, se po besedah predsednika Martina Težaka njihovo delovanje pozna in celo vidi po vsej občini, saj so pred kratkim postavili 9 pozdravnih in usmerjevalnih tabel za odročnejše zaselke.
Akcija, ki so jo zastavili že sredi lanskega leta, je po besedah Martina Težaka rodila sadove tudi na račun dobrega sodelovanja in razumevanja na Občini Zavrč. Po dolgem, vročem in precej delovnem poletju so se je lahko resneje in predvsem konkretno lotili šele po jesenskih delih na polju. Tako so proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta na vseh pomembnejših križiščih postavili skupaj devet lesenih stojal s pozdravnimi
napisnimi tablami, ki obiskovalce tega dela Haloz usmerjajo v posamezne odročne zaselke in vasi. Volje jim ne manjka, in če bo denarja dovolj, bodo postavljanje napisnih in smernih tabel, pomembnih za obiskovalce, nadaljevali tudi v letošnjem letu.
Med odmevnejše prireditve Turističnega društva Zavrč pa sodi tudi tradicionalni Božični pohod, na katerem je sredi decembra sodelovalo blizu 300 udeležencev, ki so se
z baklami v rokah na pohod odpravili iz dveh smeri. Prva skupina se je zbrala in odpravila na pot iz Turškega Vrha, druga pa iz Drenovca, nato pa so se udeleženci obeh skupin združili in zbrali pred cerkvijo Sv. Mohorja, kjer so se udeležili tudi božične maše. Člani turističnega društva Zavrč so tudi lani sodelovali pri spomladanskem čiščenju okolja, še posebej množična in uspešna je bila akcija pri cerkvi Device Marije ter pri Janžu na Gorenjskem Vrhu,
Lep ^(yzd^
Pom 6.600
Turčija 3*
Artemis Princess 27.4./7D/AI
84.960
(354,53 €) Woridof "V TUl
Djerba
Djerba Sun 3*
26.4./7D/
AI
95.760
(399,60 €)
Rodos
Blue Waves 2*
21.5./7D/
NZ
83.760
(349,52 €)
Murter
Borovnik 3*
4.6.-18.6./
3D/POL
14.500
(60,50 €)
(22,95 €)
Sončkov klub
Savudrija **
27.4.-2.5./ 3D/POL
od 14.700
(61,34 €)
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUl potovalni center
sredi leta pa so sodelovali tudi pri pripravi in izvedbi prireditev ob občinskem prazniku.
Te dni pa se pripravljajo že na spomladanske aktivnosti, saj bodo v sodelovanju s pospeševalno službo že v začetku aprila pripravili ocenjevanje vin za vinogradnike iz območja celotne občine Zavrč. Po njihovi zaslugi je vse bolj uspešno tudi obmejno sodelovanje s krajani
iz sosednje Dubrave na Hrvaškem, saj bodo že šesto leto zapored na cvetno nedeljo pred veliko nočjo tudi letos skupaj izdelali presmec velikan. Obljubljajo, da bo dolg okoli 20 m, skupaj z drugimi prebivalci obeh obmejnih krajev pa ga bodo tudi množično odpeljali na žegna-nje, nato pa postavili na vidno mesto v centru Zavrča.
OM
Foto: M. Ozmec
Predsednik TD Martin Težak ob eni od devetih pred kratkim postavljenih usmerjevalnih tabel, ki obiskovalce vodijo do odročnejših zaselkov.
Kuharski nasveti
Zlinkrofi
Žlinkrofi so priljubljene polnjene testenine, ki jih znajo dobro pripraviti na Dolenjskem, vsi ostali pa se le trudimo, da nastanejo dolenjskim žlinkrofom podobne jedi. Gre za zelo priljubljeno jed, ki jo lahko ponudimo še najbolj zahtevnemu in cenjenemu obiskovalcu ali gostu. Ponudimo jo lahko kot prilogo, na primer k mesnim jedem ali kot samostojno jed skupaj z omako in jo ponudimo za kosilo ali večerjo. Vse žlinkrofe pripravljamo iz mehkejšega rezančevega testa in nadeva.
Mehkejše rezančevo testo pripravimo iz pol kilograma gladkemoke, soli, 2-3 jajc. Testo zgnete-mo z mlačno vodo. Gnetemo ročno ali strojno tako dolgo, da je testo kompaktno in elastično. Elastičnost testa dosežemo z močnim pritiskanjem dlani ob testo in s toploto roke pri gnetenju. Mlačna tekočina oziroma voda in poči-vanje na toplem še povečata elastičnost testa. Ali je testo dovolj zgneteno, lahko preverimo tudi tako, da ga prerežemo. Če so v notranjosti enakomerne zračne luknje, je testo dovolj zgneteno. Dovolj zgneteno testo prerežemo na polovico, oblikujemo dva hlebčka, po vrhu premažemo z belim oljem in pustimo počivat vsaj 30 minut.
Spočito testo razvaljamo v pravokotno obliko, nekoliko osušimo ter v primerni razdalji na testo polagamo manjše kupčke nadeva. Testo med kupčki nadeva premažemo z razmešanim jajcem in pre-
Odgovor: Sladkorna bolezen (Diabetes mellitus) je uvrščena med diestrusne bolezni, saj se pogosteje pojavlja pri nesteriliziranih psicah
krijemo z drugo razvaljano krpo testa. Druga polovica testa naj bo razvaljana 2do 3 centimetre na večjo, ko prva polovica testa. Testo med nadevom dobro stisnemo, izpustimo zrak, ki ostaja med testnimi krpami, s koleščkom za testo narežemo kvadrate, ki jih nato na vsaki strani stisnemo, da dobimo obliko ušes. Testa pri tem ne smemo poškodovati, oziroma pretrgati. Tako pripravljene žlinkrofe lahko sveže skuhamo ali delno osušimo ter shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik. Čas shranjevanja v hladilniku in zamrzovalniku je odvisen od nadeva, s katerim napolnimo testo.
Znana slovenska specialite-ta so idrijski žlinkrofi, ki jih ponudijo kot prilogo zraven bakalice, oziroma mesne jedi iz drobnice. Za idrijske žlin-krofe si najprej pripravimo mehko rezančevo testo. Ko testo počiva, pripravimo nadev iz pol kilograma kuhanega krompirja, ki ga pretlačimo in mu dodamo na manjši količini maščobe prepraženo čebulo in slanino. Za pol kilograma krompirja potrebujemo
Mokri smrček
Brejost in sladkorna bolezen
Vprašanje bralke Sandre iz Ptuja: Imamo čistokrvno psico staro 4 leta. Psičko smo redno pripuščali in legla so bila zmeraj zdrava. Sedaj je psička zbolela za sladkorno boleznijo in veterinar nam je svetoval, da psico steriliziramo. Ali je sterilizacija res potrebna in zakaj?
v času diestrusa in brejosti, ko v krvi naraste hormon progesteron. Ta spolni hormon ima namreč nasproten učinek inzulinu (ki uravnava
10 dekagramov fino sesekljane čebule in 10 dekagramov prekajene slanine. Slanino narežemo na drobne kocke, da se enakomerno porazdeli po nadevu. Nadev začinimo s soljo, majaronom, poprom in narezanim drobnjakom.
S pripravljenim nadevom nadevamo razvaljano testo, nadev prekrijemo z drugo testno krpo, dobro stisnemo, razrežemo in še enkrat robove stisnemo, da dobimo obliko ušes. Tako pripravljene idrijske žlinkrofe skuhamo v vreli vodi, ki smo ji dodali sol ter nekaj kapljic olja, da se med seboj ne sprimejo. Vrejo naj počasi, da testo ne popoka in nadev ne izteče. Kuhane odcedimo, splahnemo z vročo vodo in prelijemo z ba-kalico ali drugo mesno jedjo, ki je pripravljena z omako in ponudimo. Prelijemo jih lahko tudi s samostojno omako, na primer z gobovo, zelenjavno smetanovo ali paradižnikovo omako. Zraven ponudimo poljubno solato.
Za žlinkrofe si lahko pripravimo tudi mesni nadev iz mešanice mletega mesa svinjine in govedine, začinimo s česnom, soljo, poprom in ze-
nivo glukoze v krvi), kar pomeni, da zvišuje koncentracijo glukoze v krvi. Psice v času brejosti težje uravnavajo koncentracijo krvnega sladkorja in pri njih tudi z zviševanjem doz inzulina ne uspemo doseči želenega učinka uravnave nivoja krvnega sladkorja. Iz omenjenega razloga psice s sladkorno boleznijo pogosteje abortirajo ali pa so plodovi, ki se razvijajo in rastejo v maternici, izredno veliki, kar velikokrat vodi v težave pri kotitvi (carski rez). Potrebno je tudi opozoriti, da lahko imajo mladički po rojstvu velike težave z uravnavanjem krvnega sladkorja in tudi pogosto poginejo. Če
lenim peteršiljem. Da bo nadev mehkejši, lahko dodamo v mleku ali v vodi namočen beli kruh ali kuhani in pre-tlačeni krompir. Za izrazitejši okus pri mesnem nadevu pa lahko dodamo prav tako na male kocke narezano slanino, ki smo jo na suho ali na manjši količini maščobe na rahlo prepražili in jo dodamo brez maščobe, ki se je izcedi-la med praženjem. Nadev si lahko pripravimo tudi iz ribjega mesa, ki ga povežemo z bešamel omako in kislo smetano, začinimo pa z soljo, pet-eršiljem in parmezanom.
Če imate brezmesni dan, si pripravite zelenjavni nadev, ki ga pripravimo tako, da fino sesekljamo čebulo in jo na manjši količini maščobe prepražimo, ko čebula upade, dodamo fino naribano korenje, malo zelene, peter-šiljevo korenino, na drobne rezance narezan por in zelje. Začinimo s soljo, poprom in mleto kumino. Dušimo tako dolgo, da se zelenjava do ^ zmehča in izpari vsa voda. Po želji lahko za boljši okus dodamo tudi kislo smetano.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
je pri psici ugotovljena sladkorna bolezen, je smiselno psico čim prej sterilizirati, saj je terapija sladkorne bolezni bistveno bolj uspešna, včasih pa se celo zgodi, da po sterilizaciji injekcije inzulina, s katerimi zdravimo diabetes, niso več potrebne.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBUIANTA ZA MALE ŽIVALI
t 02/771 00 82
V vrtu
Prišla je pomlad
Da bo zima dolga in hladna, sta napovedovala že vremenska zavetnika, ko je Urša, godovala je 21. oktobra, v jeseni zaklenila zemljo in šele Benjamin, godoval je na prvi spomladanski dan, jo je znova odklenil. Ves ta zimski čas zemlja ni bila primerna za obdelavo, s prihodom pomladi, toplejših in vedrejših dni pa tudi vrtna zemlja iz dneva v dan postaja primernejša za obdelavo, da lahko že pričnemo sejati zgodnejše vrtnine ter saditi sadne in okrasne sadike na prosto.
V SADNEM VRTU izrabimo vremensko ugodne priložnosti za predpomladanska škropljenj a sadnega drevj a pred vdorom rastlinskih bolezni sadnega drevja, ki morajo biti opravljena še pred brstenjem. Po dolgi in hladni zimi bo obdobje prebujanja sadnega drevja iz zimskega sna, ko se po nekaj dneh toplega vremena prično pretakati rastlinski sokovi iz korenin skozi deblo in veje k brstom in že po prvem toplem pomladanskem dežju bo drevje vzbrstelo. Drevesno lubje in varovalni listi listnih in cvetnih brstov se medtem toliko osvežijo, da nastanejo ugodni pogoji za kalitev zimskih trosov sadnega škrlupa, kodravosti in številnih drugih glivičnih bolezni sadnega drevja. Njihovo kalitev uspešno preprečimo, ko naletijo na varovalno plast kemičnega pripravka na lubju, ki jih pri kalitvi uniči. Med številnimi pripravki, ki preprečujejo kalitev in razvoj glivičnih bolezni v drevesnem lubju in brstju, je priporočljivo uporabljati škropiva, izdelana na osnovi bakra. Uporabljamo jih v koncentraciji natanko po navodilih, kot je priporočeno od proizvajalca, škropimo pa v mirnem, toplem in suhem vremenu, da bo s škropivom obdana vsa drevesna površina, še posebej pa ob zasnovi brstja in da se bo škropivo na drevesu posušilo.
Za slabo rodovitnost leske so pogosto vzrok vremenske motnje v času cvetenja in občasne otoplitve sredi zime. Tega pojava letos ni pričakovati, ker so leskovi grmi dobro prezimili in temu primerno ugodno bo cvetenje. Leska je enospolna sadna rastlina, ki ima ločene moške cvetove v obliki mačic in karminasto rdeče majhne ženske cvetove na vršičkih brstov. Nekatere sorte leske tvorijo izredno malo moških cvetov, zato si v času cvetenja narežemo vejice divje leske, ki so pogosto obraščene z moškimi cvetovi, mačicami, ter z njimi oprašimo cvetoče grme leske v vrtu. Pogoj za takšno opraševanje leske so zrele mačice z obilico rumenega pelodovega prahu in odprti ženski cvetovi na vršičkih brstov.
V	OKRASNEM VRTU odgrnemo vrtnice in jih obrežemo. Vzbrsteli poganjki v zagrnjenem grmu zaradi pomanjkanja svetlobe ne ozelenijo, ostanejo krhki in lahko lomljivi. Sorte vrtnic šibkejše rasti režemo krajše, grme z daljšimi in debelejšimi mladikami pa režemo na daljše. Preden vrtna trata ozeleni in prične rasti, to pa se dogodi že po prvem toplejšem dežju, trato počistimo in pregrabljamo z noža-stimi grabljami, da zrahljamo in prezračimo travno rušo. V nepropustnih težkih ali nezračnih tleh po trati potrosimo 2,5 do 5 kg kremenčevega peska na kvadrati meter površine in ga z železnimi grabljami zagrabimo v travno rušo, da ji povečamo zračnost in povečano prepustnost za deževnico. Poškodovane in gole dele obnovimo s posevkom trav, ki jih ob dobri predpripravi zemlje za setev navlažimo, posevek trav pa pokrijemo s presejano kompostovko, povaljamo in prekrijemo z vlaknasto folijo, da se ob dežju ali zalivanju seme trav ne splavi.
V	ZELENJAVNEM VRTu pričnemo s pripravo zemlje za setev vrtnin, setev pa opravimo tedaj, ko se je zemlja dovolj ogrela za kalitev. Poravnano in pripravljeno gredico za setev je priporočljivo prekriti s večplastno vlaknasto folijo, da se v tleh zadrži čim več toplote. V zemljo pa morajo čimprej čebulček, česen in šalotka, četudi še zemlja ni dovolj topla za kalitev. Po sajenju čebulnice prekrijemo s prekriv-ko, ki pa ne sme biti pretesna ali obtežena na gredo.
Miran Glušič, ing. agr.
Ei&k&kdm K - Sú. marca 2006
24-Petek	25-Sobota	26-Nedelja	27-Ponedeljek
28-Torek	29-Sreda	30-četrtek	
Finančna svoboda
O
Vsak trikotnik ima svoje zakonitosti. Vsak človek v trikotniku pa ima svoj značaj. Vsak proces, ki poteka v trikotniku, pa ima veliko podlag, ki tvorijo realnost. Kaj bo vaša realnost v trikotniku, presodite sami. Zagotovo pa v življenju največ pomeni pobeg iz levega trikotnika. Ta vas bo zelo omejeval in zapiral. Hotel bo, da ostanete v njem in pridno služite drugim. Hotel bo vaš denar in vas ne bo izpustil iz svojih vajeti. Venomer vam bo ponavljal iste zgodbe. Vsakodnevni časopis bo vedno znova nosil v vaš dom negativne novice. Želeli si boste, da je vaše življenje mirno in pristno. Želeli si boste, da lahko mirno dočakate svojo pokojnino. To bo vaš glavni cilj. Čakali boste na boljše čase in ti boljši časi ne bodo prišli. Vedenje v levem trikotniku je podobno vedenju neprisotnih oseb, ki mislijo in delajo napačne stvari. Vi ste tisti, kot smo že rekli, ki odločate o svojem načinu življenja. Če želite pobegniti na boljše, boste ovirani. Če danes želite na slabše, vas ne bo nihče oviral. Družba je sestavljena tako, da dela eno, govori pa drugo. Vseh slabih stvari je veliko. Vedeti pa morate, da je dobrih stvari še več, če jih le zmorete videti. Poglejte naprej in pojdite na pot. Pozabite na vsa dosedanja načela in sklenite dogovor sami s sabo, da boste pozabili na preteklost. Vedite le, da je pot do finančne svobode lahko hitra.
Levi trikotnik ali navodilo, kako celo življenje delati za druge! Povedati vam moram, da se velikokrat vozim po večjih mestih ravno ob času, ko se menjajo izmene v firmah. Eni prihajajo, drugi odhajajo. Na obrazih teh ljudi ne najdem nasmeha. V rokah držijo vrečke, v katerih, po mojih predvidevanjih, nosijo delovno obleko in malico. Vsakič jih vidim, kako počasi s turobnim obrazom hodijo proti svojemu podjetju. Ura je dve popoldne in te ljudi si predstavljam, kako iz dneva v dan počnejo iste stvari. Mislijo, da je dobro, če si priden in ubogljiv. Menijo, da je to dobro, če delaš za druge. Taki ljudje pa ne vidijo, da so ujeti v zanki. Zanki, ki jih pelje kvečjemu k finančnemu in osebnemu zlomu. Enostavno se med vožnjo poskušam preleviti v njihove kože. Poskušam gledati skozi njihove oči, se približati njihovim načinom življenja. Vas zanima, kaj vidim? Vidim turobno življenje. Vidim, da ljudje razočarano sledijo tistim, ki jim kažejo pot. Pot, ki nima niti asfalta. Njihova pot je kvečjemu prašna cesta. Na tej cesti pa iščejo zadoščenje v negativnem razmišljanju. Njihova negativnost se začne že zjutraj, ko prebirajo časopis. Taki ljudje najraje berejo črno kroniko. Pustijo se pretentati slabim novicam, ki na njih naredijo velik vtis. Že zjutraj se s partnerjem pogovarjajo o neplačanih računih in o problemih, povezanih z družino. Jutranja kava jim je vsakodnevni uvod v brezbrižnost sodobnega sveta. Ne počnejo čisto nič drugega kot to, da se pustijo voditi drugim. Pot v službo je prazna. Vsak dan znova srečujejo iste obraze. Vse življenje se pogovarjajo z istimi ljudmi o istih problemih. Že navsezgodaj pridno poslušajo navodila svojega šefa v službi. Postavijo se za svoj stroj ali pa se usedejo za svojo pisalno mizo. Točno vedo, kaj je potrebno narediti. Vsi menijo, da je dovolj, če naredijo le tisto, kar morajo. Povedati vam moram, da s tem ostajajo povprečni. Vsi ti ljudje poslušajo in čakajo na boljši jutri, ki ga nikoli ne bo ... Iz dneva v dan so stvari iste. Iz dneva v dan je problem hipoteka, šef, krediti, avto, računi, limiti, otroci ... Ti ljudje nikoli ne pomislijo, da so največji problem ravno oni sami. In zanimivo je te ljudi srečati v javnosti. Namreč njihov ego je zelo velik. Opaziš, kako vzvišeno gledajo na druge, prepričani so, da imajo moč, če so na nekem položaju v podjetju.
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Oven
(21. marec do 20. april)
Po uspešni in odmevni seriji 12 nebesnih znamenj in njihove idealne povezave smo prišli do zaključka. V deželo je prišla pomlad in vse se bo razcvetelo. Jutri je pomemben praznik, 25. marec - dan materinstva. Dovolite mi, da čestitam vsem materam in jim zaželim veliko moči, volje in temperamentna pri vzgoji otrok in razumevanju odraslih. Moje osebno prepričanje je, da se vsaka duša sama odloči za utelešenje na ta svet in prinese staršem pomembna sporočila, ki pa jih mati lahko začuti s srcem. Ob tej priložnosti sem dobil idejo za novo temo - ženske in zodi-akalna znamenja. Začnemo pa z Ovni. In naj še enkrat povabim vse tiste, ki želijo odgovor na konkretno vprašanje, naj pišejo na Štajerski tednik.
Ognjena bojevnica
Ko v deželo prihaja pomlad, slavijo Ovni, ženska rojena v tem znamenju je odločne narave in optimistična. Ob njej boste začutili poseben temperament in ni ženska, ki vam bo odpustila napako s tem, da se pojavite z vrtnico na vratih. Strast je zanjo naravni mehanizem in skozi to očara vsakega moškega. Ne mislite pa se, da se bo že prve tri ure na vas čustveno navezana, tudi po enem tednu se ne bo. Kar navadite se na misel, da boste nekaj časa zanjo kot lanski sneg. Boste pa užaljeni, kar pa je vaš problem. Ne bo se ozirala za vas, pač pa je tisti tip ženske, ki je zmožna sama narediti veliko, tudi po hiši kaj popraviti, zato ji moški pomeni nekaj zmernega - tako za vsak slučaj. Že kot majhna deklica in tudi potem, ko se razvija v žensko, je rada na prvem mestu in želi
biti najboljša. Z leti se nauči in vzame princip ženske bojevnice in se rada dokazuje. Zelo pa je tudi svojeglava in trmasta, težko zdrži na miru. In ure in ure učenja so ji dolgočasne. Prav možno pa je, da blesti v kakšnem športu in dinamičnih veščinah. Seveda pa že kmalu ugotovi, da je življenje lahko prijeten izziv in da cincanje na mestu ne vodi nikamor. Svojo drznost in neposlušnost pa nakazuje na vsakem koraku in je nič ne preplaši. Na svoj način je tudi čustvena, toda svojih pravih občutkov nikoli ne kaže. Znana pa je po bučnih prepirih, in ko se razjezi, kar je pogost pojav, lahko leti kaj tudi po zraku. Če ste njen sosed, imate občutek o letečih predmetih. Ne smemo pozabiti, da je strastna ljubica in predana. Po svoje pa je tudi zahtevna in bo od bodočega moža ali potencialnega ljubimca pričakovala veliko.
Gospodovalna ženska, ki nosi hlače
Pomembno vlogo igra kariera. To ni ženska, ki bo izkazovala svoja čustva, ampak se bo kmalu pokazala, kako sposobna je. Kariera ji je ključnega pomena in storila bo vse, da bo dosegla dobre rezultate in da se bo na sestankih o njej tudi govorilo. Zaradi pogum-nosti si bo upala poprijeti za vsako delo in biti pri tem tudi uspešna. V prenesem pomenu besede pa je gospodovalna ženska, ki bo nosila hlače, tako v službi kot tudi doma. Zaveda se ženskih čarov, in če bo le želela, se lahko prelevi v strastno ljubico in tako očara vse okoli sebe. Zaradi povečanega elementa ognja se vedno
Računalniški kotiček
O, evri, kje ste?
Sedaj ko je potrebno imeti vse cen v evrih, se bomo tudi mi lotili te teme in pokazali, kako se na enostaven način preračunava v evre in druge valute. Še vedno ostajamo v excelu.
1. V meniju Orodja kliknite Euro Conversion. Če ukaz Euro Conversion ni na voljo v meniju Orodja, morate namestiti dodatek Orodja za evro.
Kako?
a) V meniju Orodja kliknite Dodatki.
Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491
Učilnica in novičke podprte s strani: Powered by:
•Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
dobro znajde in že od malih nog se nauči, da imamo ljudje tudi komolec, tako na levi kot tudi desni roki, in da se je potrebno tako odpraviti naprej skozi življenje, novim izzivom nasproti. Večkrat jo kaj razjezi in so njeni navali jeze pogojeni s čustvenimi izbruhi - vendarle je kmalu spet dobra. Spremembam se ne upira in jih komaj čaka, kajti mnogo je reči, ki jih želi preizkusiti in bo storila vse, da bo le-to imela. Mora pa se znati umiriti, kajti zaradi vihravosti lahko naredi tudi kakšno napako. Potem se zapre vase in dneve in dneve tuhta, kako bi jo popravila - toda tega ne opazijo drugi ljudje.
Visoki frekvenčni glasovi
Ko se odloči in spozna moža, nikar ne mislite, da se bo dolgočasila. Še lep čas bo pogrešala bučno življenje in zabave do jutra. Vedno boste imeli občutek, da s čim ni zadovoljna in da na svoj način išče srečo. Svojih otrok ne bo vzgajala ravno s potrpežljivostjo, tudi kakšna knjiga lahko leti kam, toda na svoj način jim bo izražala ljubezen. Zaradi ostrine glasu pa pride včasih tudi do visokih
Duševno zdravje
O osebnosti
Kaj je to osebnost, sprašuje Ivan iz okolice Ptuja. Večkrat je že zasledil, da je bilo o tem ali onem zapisano, da je v prvi vrsti osebnost, in to močna osebnost.
Pod pojmom osebnosti razumemo za nekega posameznika značilen splošen način doživljanja in ravnanja. Seveda je taka definicija zelo nedoločena, saj nam ne pove, katere oblike doživljanja in vedenja vključuje. V praksi pojmujemo osebnost kot enkratno zvezo potez temperamenta, značaja, stališč, sposobnosti in interesov.
Ivan iz oklice pravzaprav sprašuje, kaj je to močna osebnost, toda take označitve ne uporabljamo v strokovnem smislu, kjer je v ospredju zrelost na naslednjih področjih:
1	umska zrelost (zmožnost samostojnega in kritičnega mišljenja in iskanja lastnih spoznanj),
2	socialna zrelost (vzpostavljanje pristnih stikov s soljudmi, življenje v kolektivu ter zavzemanje za skupne cilje),
3	čustvena zrelost (zmožnost sprejemanja in dajanja čustev, zmožnost da čustev ne zatiramo in da se ne prepuščamo nekontroliranim čustvenim izbruhom),
4	moralna zrelost (da imamo zgrajen celovit sistem vrednot, idealov in življenjskih ciljev, po katerih se ravnamo, in zmožnost presoje, kaj je prav in kaj ni),
5	osebna zrelost (da imamo vzpostavljen primeren odnos do samega sebe in da težimo za ustvarjalno realizacijo svojih zmožnosti, da smo samostojni v odločanju in prevzamemo nase odgovornost za posledice svojih odločitev),
6	zrelost v spolnem in družinskem življenju (da si izberemo partnerja po sorodnosti interesov in značaja ter v skladnosti čustev, da znamo pravilno združiti seksualne in erotične komponente, da znamo nekaj žrtvovati za srečno sožitje v dvoje in da čutimo primerno odgovornost do otrok),
7	zrelost v ekonomskem, poklicnem in družbenem življenju (da primerno svojim zmožnostim in interesom zberemo poklic in najdemo v njem svoje mesto, da težimo za ekonomsko neodvisnostjo in da znamo pravilno razpolagati z denarjem ter da delujemo v splošno korist v raznih društvih in organizacijah).
Nekdo, ki izpolnjuje vse ali pa vsaj večino zgornjih kriterijev, je človek, za katerega lahko rečemo, da je to osebnost, in to močna osebnost, kot to pojmuje Ivan in še mnogi v javnosti.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
frekvenc, toda ko bo svoje povedala, se bo vihravo obrnila in šla naprej. Nekdo bi si to zapomnil, ona pa bo isti trenutek tudi pozabila. Rada pa ima življenje na veliki nogi in da jo mož razvaja. Doma vedno nekaj ustvarja in ureja. Iz starega horoskopa in virov pa je moč prebrati, da je kot zakonska ženka vse prej kot ovca. Njen temperament je
ognjene narave in tako se mnogokrat gre igrico vroče in hladno. Ko pa bo potrebno zamenjati žarnico, varovalko, prepleskati okna ali kljuko, se bo izkazala. Zvečer pa boste videli, da ima noč svojo moč. Včasih pomaga že iskren pogovor, sami pa ga aktivirajte; vztrajnost pomaga.
Tadej Šink,
horarni astrolog
b)	Če dodatek, ki ga želite uporabiti, ni naveden v polju Dodatki na voljo, kliknite Prebrskaj in poiščite dodatek.
c)	V polju Dodatki na voljo potrdite polje poleg želenega dodatka in kliknite V redu.
d)	Če je potrebno, sledite navodilom v namestitvenem programu.
2. V pogovornem oknu Euro Conversion v okvirčku Data to euro convert je polje Source range, kamor vnesite ali izberite
celico ali obseg, ki vsebuje vrednosti, ki jih želite pretvoriti.
Opomba: Excel lahko pretvori tudi datume in čase v izvornem obsegu v novo valuto v ciljnem obsegu.
3.	V okvirčku Data to euro convert kliknite polje Destination range in vnesite ali izberite zgornjo desno celico obsega, kamor želite prilepiti pretvorjene vrednosti. Ciljni obseg ne sme vključevati celic iz izvornega obsega.
4.	V okvirčku Currency conversion na seznamu From izberite, katero valuto želite pretvarjati, in na seznamu To izberite, v katero valuto želite pretvoriti.
5.	Če izvorni obseg vsebuje formule, kliknite Advanced in iz seznama Formula options v pogovornem oknu Advanced Euro Options izberite eno od možnosti pretvarjanja.
To pogovorno okno lahko uporabite tudi za nadzor zaokroževanja.
6.	Na seznamu Output format kliknite eno od naslednjih oblik številke, ki jo želite uporabiti na pretvorjenih vrednostih.
Currency, da bi uporabili obliko valute za valuto izbrano s seznama To in da bi prekopirali oblikovanje celic, vključno z obrobami in pisavo iz izvornih celic.
ISO, da bi prikazali kodo International Standarts Organization za pretvorjeno valuto in da bi prekopirali oblikovanje celic iz izvornih celic.
None, da bi ohranili obliko številk in oblikovanje celic, ki trenutno velja v ciljnih celicah.
7. Kliknite OK. Če se prikaže pogovorno okno Euro conversion, izberite možnost za pretvorbo trenutne formule. Kliknite OK in nadaljujte na naslednji formuli ali pa kliknite Apply to all in uporabite enake nastavitve za vse formule.
Piše: Aljoša Prelog
»Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj«
Tečaj	Termin	Ure	Cena
Otroci -6, 7 let	vsak torek 18.00	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Otroci 8, 9, 10 let	vsak ponedeljek	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Mala šola rač. za velike	2006	60	75.000 SIT
Individualne inštrukcije	vi izberete termin	10 ur	3.000 SIT / ura
Razpisna tabela - januar/marec 2006; vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Potrčevi 15. Prijave za tečaj zbiramo na tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci.
T
Info Glasbene novice
V modi je že lep čas retro oziroma stilsko povzemanje glasbe iz 70., 80. in 90. let. Ta obdobja so bila nedvomno glasbeno zelo plodna in po izvajalcih iz tega obdobja si novi izvajalci jemljejo zgled, hkrati pa je večina odraščala ob hitih iz tega obdobja.
Kolumbijska pevka SHAKIRA je najprej prepevala v španskem jeziku in predvsem zaradi latinsko-ameriškega tržišča je lani ponovno posnela ploščo Fijicion Oral 1 v materinem jeziku. Kmalu zatem je sledila še angleška izdaja Fijacion Oral 2 z novo avtorsko glasbo, izmed katere je nam že znana uspešnica Don't Bother. Radijske in televizijske postaje že vrtijo novo pesem HIPS DON'T LIE (****), ki ima "bombastičen" latino ritem, pomešan s sekvencami r&b-ja in rapa. Dodatno moč tej zabavni pesmi dajejo pihalni deli ter rap vložki Wyclef Jean iz skupine Fugees.
Brazilski glasbenik SERGIO MENDEZ je prišel v ZDA leta 1964 in dve leti kasneje zaslovel z večno skladbo oziroma evergreenom Mas Que Nada. Izgleda, da je tudi velemojstru zmanjkalo idej, saj je posnel album priredb z naslovom Timeless. Seveda pa je ponovno nosilna zadeva projekta klasika MAS QUE NADA (***), le da je tokrat temu standardu dodano precej sodobnih sočnih r&b elementov, za katere so poskrbeli člani skupine Black Eyed Peas. Ko sem že pri vplivih svetovne glasbe, ne morem mimo najnovejšega projekta Cesarie Evory in njene afriške godbe v skladbi Africa Nossa, v kateri prepeva tudi Ismael Lo. Zanimiva in nedvomno kvalitetna glasba!
GORILLAZ so animirana atrakcija, katere idejni vodja je Damon Albarn iz skupine Blur. Njihov drugi plošček Demon Days dosega že dalj časa lepe prodajne uspehe, k njim pa sta kupce usmerila predvsem hita Feel Good Inc (duet z De La Soul) in Dare. Tokrat hkrati izdajajo kar dva komada EL MANANA (**) in KIDS WITH GUNS (***). Prva je bolj fuzična pop pesem, medtem ko je druga bolj agresivna, komična in eksperimentalna break beat pop pesem.
47-letni PRINCE se je rodil kot Prince Roger Nelson v Minea-polisu. Potem, ko je bil skozi osemdeseta eden izmed glavnih glasbenih protagonistov, je v devetdesetih preveč eksperimentiral in ni doživljal izrazitejših uspehov, če odštejem hit The Most Beautiful Girl In The World. Njegova aktualna zgoščenka je izšla v ponedeljek in se imenuje 3121 ter sta jo že napovedala hita Te Amo Corazon in Black Sweat. Mali po višini, vendar veliki glasbenik po dejanju je povabil k sodelovanju "čokoladico" TAMAR in z njo je posnel lagodno soul in r&b skladbo BEAUTIFUL, LOVED AND BLESSED (****).
Vodilna britanska zasedba COLDPLAY si je svoj ugled pridobila skozi zadnjih nekaj let. Njihov prvi hit se imenuje Yellow, medtem ko se njihov zadnji imenuje Talk. Z odlične zgoščenke X&Y je kvintet snel še eno psihološko balado THE HARDEST PART (****), v kateri sta ponovno v ospredju igranje na klaviature in takoj prepoznaven vokal pevca Chrisa Martina. Najboljše nove zadeve na britanski neodvisni rock sceni so I Feel It - LORRAINNE, No Tommorow - ORSON in You're All I Have - SNOW PATROL.
Irski glasbenik VAN MORRISON skoraj vsako leto poskrbi, da posname noviprojekt. Aktualni Pay The Devil je album priredb, pa vendarle ne navadnih priredb, ampak klasik country glasbe. Ena izmed bolj priljubljenih pevčevih tem je tako THERE STANDS THE GLASS (****) in ta country standard je leta 1953 izvajal Webb Pierce.
Vam je znano ime NICK LACHEY? Če vam malo pomagam in dodam, da je bil nekoč glavni pevec skupine 98 Degrees. Še ne gre? Če pa dodam, da je bil nekoč moč pevke Jessice Simpson, vam je situacija bolj jasna. Sedaj se pevec vrača z izzivalno in provokativno popevko WHAT'S LEFT OF ME (***)
David Breznik




ATION - BobSiHciar. \ N .^TUPID GIRLS - PinkvX-X-X^
I BELONG TO YOU - Eros Ramazzotti & Anasta^
5. CHEOK ONn it - Beyonce Knowie^ & S^ThUg / Á. WOMAN IN LOVE - Liz McáaiMoX >
IN LOVE - Liz I 7. RUN IT - Chris Brown '
8/1001 ARABIAN NIGHTS - Chipz 9. SO SICK - Ne-Yo 10. RED DRESS - Sugababes
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Rožnati panter?
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kotolenko, Goričak 12,2283 Zavrč. Nagrajenec lahko nagiado (dve piosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_
Odgovore poiljite do torka, 28. marca, na naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
Glasbeni kotiček
3121 - Prince
(2006 - Universal - Multimedia)
Stari pregovor pravi, da je strup zmeraj v majhnih stekleničkah. Mali mož Prince Roger Nelson je že lep čas glasbena ikona in novi album 3121 bo njegov status super zvezde samo še potrdil. Statistika je čudna veda, vendar ta izvajalcu po prejšnjem projektu Musicology napoveduje še boljšo prodajo novega, na katerem je dvanajst avtorskih pesmi. Le-te so točno takšne, kot jih lahko poslušalec pričakuje, pa vendarle je stilski razpon razvlečen od plesnega funkyja, preko konstantnega r&b in zavajajočega soula. Izjemni so produkcijski pristopi, ki ob standardnem zvenu zmeraj znova presenetljivo s sodobno tehniko prinesejo nove, a tipične glasbene sekvence. Teh je ogromno skritih tudi skozi razne efekte na plošči 3121, ki jih boste zmeraj znova odkrivali z novimi poslušanji.
Najboljša glasba je tista, ki traja in bo zapisana za vse čase. Takšna je nedvomno Te Amo Corazon. Idejna osnova je povzeta iz latinsko-ameriških glasbenih form, dopolnjenih s soul primesmi ter daje ob-
čutek lagodnosti. Naslovna 3121 je "konfuzna" in groba funky zadeva, ki pa teče dokaj gladko ter je dopolnjena z ženskim in otroškim spremljevalnim petjem. Edina prava gostja na albumu (če seveda odštejem Prinčev fantastični spremljevalni band The New Power Generation) je mlada prikupna Tamar, ki poje kot angelček in ima glavno vlogo v dokaj konstantni r&b skladbi Beautiful, Loved And Blessed. Enakomeren pop in r&b ritem držita tudi nestandardna Lolita in break beat pesem The Word. Album 3121 je vsekakor razdeljen na dva pola, na plesno in ljubezensko plat za stiskanje. Pri plesni me je kot blisk zadela Get On The Boat, saj le-ta bazira na zabavnem funky groovu, ki mu skozi ves komad dajejo dodatno moč in svežino etirajoči se pihalni dodatki. Ob poslušanju pesmi Fury sem nekako dobil občutek, da jo že poznam, saj je ta pesem idejno podobna Little Red Corvet, le da ima ta nova verzija več briljantnih kitarskih solaž. Vesoljski elektro funky najdete v štiklu Love,
Filmski kotiček
Rožnati Panter
Simpatični inšpektor Clo-useau je eden najbolj znamenitih detektivov s filmskih platen in malih zaslonov. Kot večina njegovih kolegov mu kljub nerodnosti uspe razvozlati še tako zapleten primer, kar ga dela nepriljubljenega pri njegovih kolegih, a toliko bolj priljubljenega pri navadnih smrtnikih, torej tudi gledalcih. Čeprav ni tako skrivnosten kot recimo junak kri-minalk Agathe Christie Hercule Poirot ali kakšen drug uglajen britanski detektiv, je tudi smešni Jacques Clouseau doživel že nič koliko upodobitev. Nenazadnje tudi v animirani verziji, čeprav ga prav zaradi nje mnogo ljudi zmotno pozna pod imenom Rožnati Panter. To pa je v resnici ime dragocenega diamanta neprecenljive vrednosti, ki ga mora Clouseau v enem svojih podvigov vrniti lastniku. Ob tem, da mora razvozlati še skrivnostni umor njegovega lastnika, slavnega nogometnega trenerja.
Najnovejša filmska priredba dogodivščin zmedenega
Pink Panther
Žanr: akcijska komedija
Dolžina: 92 min
Leto: 2006
Država: ZDA
Režija: Shawn Levy
Scenarij: Len Blum & Steve
Martin
Igrajo: Steve Martin, Kevin Kline, Beyonce Knowles, Jean Reno
vendar ta nima prepoznavnega refrena, ki bi zadevo naredil komercialno bolj zanimivo. Aktualna Prinčeva pesem se imenuje Black Sweat in je ritmično groba, igriva in predvsem zelo trendovska r&b tema. Specialnost pevca so balade, ki sicer ne prinašajo bistvenih novosti po zvrsteh, vendar v njih izvajalec še najbolj eksperimentira ter išče nove povezave. Umirjena zavajajoča Incense And je še najbolj tipična, vendar v njej je netipičen del, ko Prince poizkuša celo rapat. No ja, ta del ni posrečen! Bolj klasična je soul in gospel obarvana balada Satisfied, kateri daje dodatno pompoznost kar nekaj pihal-
nih vložkov. Filmsko napetost prinaša pop in soul skladba The Dance, katere besedilo je prepolno sanjarjenj in pravi adrenalin pesmi dajejo klavirski dodatki.
Prince je na albumu 3121 torej ponudil točno tisto, kar od njega pričakujejo njegovi oboževalci. Tu in tam kakšna pesem ni čisto standardna, glede na glasbeno predalčkanje, zato si zasluži pohvale ta izvrsten egocentrični glasbenik, ki si je v 90. letih upal več eksperimentirati. To mu ni prineslo uspeha in zato ga album 3121 ponovno vodi po pravi in zmagovalni poti.
David Breznik
izmed vrhuncev skoraj podpovprečne akcijske komedije oziroma komične kriminalke, ki trpi za tipičnimi pomanjkljivostmi predelave.
Če boste odšli gledat zabavne prigode inšpektorja Clo-useauja (oziroma Steva Martina), boste zadovoljni, če pa pričakujete svežo hollywoodsko komedijo, se boste zdolgočaseni čudili salvam smeha ob ponavljajočih se štosih in dokaj slaboumnih dialogih.
Damijan Vinter
inšpektorja s prepoznavnimi brčicami je v prvi vrsti tipično ameriški izdelek. Čeprav je zgodba postavljena v Pariz in se trudijo vsi (pretežno ameriški) igralci dokaj prepričljivo govoriti s francoskim naglasom, je filmu očitati preveč praznega teka. Zgodba je preveč razdrobljena in očitno razvlečena, saj deluje bolj kot lepljenka smešnih skečev oziroma kratkih komičnih epizod. Posamezni prizori sicer izvabijo pričakovani smeh, a to predvsem po zaslugi situ-acijske komike na prvo žogo ter obrazne mimike in govornih sposobnosti naslovnega junaka v podobi Steva Martina. Prav ta belolasi komik, ki s svojo pojavo razveseljuje že tri desetletja, je glavni razlog za ogled filma, saj preveč poenostavljeno zgodbo z že znanim razpletom popestri s svojo karizmo. Protiutež njegovi dobrodušni nerodnosti predstavljata preračunljivo
povzpetniški Kevin Kline kot šef policije ter Jean Reno s pravimi francoskimi koreninami v vlogi molčečega Clou-seaujevega pomočnika. Pevka Beyonce Knowles je pridana po ustaljenem vzorcu, kar pomeni, da služi več ali manj zgolj za nemotečo dekoracijo. Ob srednje medlem vtisu pa velja pohvaliti uvodno špico, ki je zastavljena v duhu james-bondovskih filmskih uvodov. Kratek prolog in domiselno animirana začetna najava filmskih ustvarjalcev sta dva
CID vabi!
Evropa v šoli
Komisije bodo opraviie izbor izdeikov na temo Sodelovanje v Evropi različnosti do 30. marca 2006, izbrani izdeiki pa bodo posiani nacionalnim žirijam, ki bodo izbraie najodiičnejše na nacionalni ravni. Natečaj ietos prvič na našem območju izvajamo skupaj z Društvom prijateijev miadine Ptuj.
petek, 24. marca 2006, ob 19. uri Odprtje razstave fotografij Borisa Voglarja
Avtor bo razstavii svoja deia, utrinke s koncerta svetovno znanega rock kitarista Stevea Vaia. Odprtje bo spremijai giasbeni koiaž DJ-ja Damirja Pečnika. Vabijeni!
sobota, 25. marca 2006, ob 10. uri Turnir igranja z magic kartami
Za izvedbo turnirja bo poskrbei Mitja Čoiig, ki ponovno vabi vse navdušence in tiste, ki bi se radi pridružiii. Vstopnine ni. Povabilo mladim fotografom
Društvo ŠKUC razpisuje fotografski natečaj za miade fotografe v starosti od 14 do 19 iet na temo vrednot Evropske unije: izobraževanje, svoboda, enakost, strpnost, pravičnost, muitikuiturnost, enake možnosti. Podrobnejše informacije so na voijo na www.imit.org, info.skuc@guest.arnes. si in 01 42 13 142. Praznovanje otroških rojstnih dni
Informacije in naročiia vsak deiavnik od 9. do 15. ure osebno in teie-fonsko.
Kartice popustov za mlade
V CID Ptuj iahko kupite kartice popustov za miade:
-	IYHF za prenočevanje v miadinskih hoteiih po svetu (iahko jih kupijo tudi starejši),
-	EURO < 26 za raziične popuste na potovanjih v tujino - za miade do 26 iet.
CID Ptuj je odprt vsak deiavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tei 780 55 40, GSM 041 604 778, www.cid.si, cid@cid.si
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Tomas, Ebert, Vrsno, Jena, Brezovec, razplod, Ottiero, Alf, operil, ave, Draksler, strv, Noras, eklektrik, tema, iroit, Te, Nioba, oranica, No, Ivica, NV, hit, mački, uk, letnik, akter, kokodajs, Esta, RS, SE, AS, SO, JE, raz. Ugankarski slovarček: BALLiERi = italijanski nogometaš (David, 1969-); BEHRAMi = švicarski nogometaš kosovksega rodu (Valon, 1985-); JETER = ameriški pisec ZF (Kevin Wayne, 1950-); KERSEE = ameriški atletski trener (Bob); LASCHEN = nemški pesnik, pisatelj in prevajalec (Peter, 1941-); ŠiiTAKE = gojitvena goba iz Japonske, japonski koprenovec; UHRi = vzdevek nemškega smučarskega skakalca Michaela Uhrmanna; WEEN = ameriška rockovska skupina, ustanovljena 1984.
Zanimivosti
Princ Charles in Camilla "par leta"
Soproga britanskega princa Charlesa je v torek povedala, da "je ostala brez besed", ko je izvedela, da ju je britanska satirična revija za starejše bralce izbrala za par leta. Camilla Parker Bowles je dejala, da ji je žal, da se ni udeležila slavnostne podelitve, ki jo je organizirala revija The Oldie, ker je imela "zakonske obveznosti" v "nekem oddaljenem kotičku sveta". Njen govor je prebrala prijateljica Jilly Cooper. Kraljevski par je se trenutno mudi na turneji po Bližnjem vzhodu. Cooperjeva je dejala, da je bila 58-letna Camilla, kije s poroko s princem Charlesom lani postala yorška vojvo-dinja, "popolnoma ganjena", ko je izvedela za priznanje.
Avstralske muslimanke s pokrivali v nacionalnih barvah
Avstralski organizaciji za pomoč priseljencem se je porodila zamisel, da bi lahko pripadnice islamske vere v Avstraliji v znak predanosti svoji domovini nosile feredže in naglavne rute v avstralskih nacionalnih barvah. "Ko se ljudje enkrat osvobodijo globoko zakoreninjenih predstav o drugih rasah in kulturah, predsodki izginejo," je ob predstavitvi rdeče-belo-modro obarvanih islamskih ogrinjal v Melbournu povedala predstavnica centra za pomoč priseljencem Hutch Hussein. "Avstralski javnosti želim pokazati, da sem tako Avstralka kot muslimanka in da tega nočem dojemati ločeno," je poudarila 20-letna Sadia Ali.
Nizozemci hujšajo počasi
Delež prebivalstva na Nizozemskem, ki trpi za debelostjo, je prvič v zadnjih 24 letih rahlo upadel, so ugotovili na nizozemskem zavodu za statistiko (CBS). Leta 2005 je 44,9 odstotka Nizozemcev, starejših od 20 let, trpelo zaradi prevelike teže, medtem ko jih je bilo leta 2003 in 2004 46 odstotkov. V zadnjega četrt stoletja je ta številka ves čas rasla (33,3 odstotka leta 1981, 35,1 odstotka v letu 1991 in 44,8 odstotka v letu 2001). Na Nizozemskem, ki šteje nekaj več kot 16 milijonov prebivalcev, vsak deseti odrasli Nizozemec trpi za debelostjo. Po podatkih mednarodne organizacije Obesity Taskfor-ce s sedežem v Londonu v Evropski uniji več kot 200 milijonov odraslih ali skoraj 45 odstotkov prebivalstva trpi za preveliko težo.
Zaradi "strahu pred policijo" prevozil deset rdečih semaforjev
Mladi Južnoafričan je z avtomobilom v Jo-hannesburgu drvel skoraj 200 kilometrov na uro in prevozil kar deset rdečih semaforjev zato, ker se je, kot je dejal, bal policije. 23-letni-ka je opazila policijska patrulja, saj je po ulicah predmestja Johannesburga "divjal" s hitrostjo skoraj 200 kilometrov na uro. Policisti so sepo-gnali za drznim voznikom in ga uspeli po 15 kilometrih divje vožnje ustaviti. Prestrašenega mladega kršitelja, ki je prevozil vse rdeče luči na poti, jim je komaj uspelo ustaviti. Pregon se je na koncu srečno končal v prometnem za-mašku v središču mesta. Mladenič se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške, je poročal južnoafriški The Star.
Lujzek • Dober den vsoki den
Saj to neje resen, mesec merc bo skoro šel v pozobo, pa se še ne-mremo zime rešti Ob kunci prejšjega tjedna, ko sem vam pisa toto pismo, sta si fort naprej in nazaj minus in plus na termometri v hrbet skokala, moja Mica se je od jeze jokala, saj ji je ftičja gripa kure doj zaprla in zaj jajca v štacuni kupuvle, kokot niti več ne kikiriče, žalost pa objema tudi druge ftiče
Kak ste šteli, čuli in gledali po televiziji, je v resti vmrja bivši jugoslovanski in srbski predsednik in krvnik Slobodan Miloše-vič, ki smo mu v Sloveniji pravli Slobo Sapunovič oziroma Žaj-fovič. Naj mu bo žmetna srbska zemljica, povzroča je zadosti gorja in smrti in ga naj zaj dvo metra pod zemljo dobro obdelajo krti. Noja, pa vseeno o mrtvih vse dobro, če glih si tokšne dobrote vsi ne zaslužijo . Če drži tisti del molitve - kak v nebesih, tak na zemlji -, te nega pravice ne tu doli in ne tam gori. Vse-povsodik vlodajo tisti, ki majo v rokah oblost, dnar na banki,
pod jihovo komando so držov-ni tanki, nič jih ne briga uboga raja, pa maker marsikeri otrok na slami aja, nima kaj za jesti, saj sta ata in mama na cesti. Novodobni kapitalizem jima je vzeja delovno mesto in ponuda makadamsko cesto, tam kak se blato cedi in proh kadi .
Naj vam še povem, da sem zodji štikl totega pisma pisa v nedelo, 19. marca, ko so praz-nuvali godovno, pili vino in jeli meso Jožefi, Jožice, Zefike, Joži in Južeki, hitri kak pužeki. Tudi mija z Mico grema popudne k sosedi Juži godovno vošit in ga z malim darilom prestrošit. Tokšna je pač medsosedska tradicija in navoda in je vseeno, je godovjok ali pa godovnjača sto-ra ali pa mloda klompotača..
Med pisajom poslušam radijski prenos smučarskih poletov s Planice, od pozne meše še nega moje Mice, ne vem, ali tak dugo v cerkvi moli ali pa v gostilni petelinkovec tanka in ji prav nič ne manjka ali po domočem povedano nič ne fali, glovno je, da se človik malo poveseli. Fertig, nega več, mejte se fajn, naj bo dober vaš dizajn, kak se tumi boj vučeno provi..
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 25. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
NEDELJA, 26. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trglav, Jesenice).
PONEDELJEK, 27. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
TOREK, 28. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).
SREDA, 29. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val, Murska Sobota).
ČETRTEK, 30. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže
(ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val, Murska sobota).
PETEK, 31. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zadeve v službi, ki vas mučijo že kar nekaj časa, boste rešili. Samo na diplomatski način; komuniciranja, loputanje z vrati in razburljivo obnašanje vam ne bo pomagalo. Najdražji bo zelo presenečen in vesel, če mu pokažete več čustev.
BIK
Malo več takta na delovnem mestu vam ne bi škodilo.
Hitreje boste prišli do cilja. V prijateljskem krogu bo prišlo do manjših nesporazumov. Pustite času čas. Ljubezenska zveza bo še bolj čustvena in romantična, čaka vas prijeten in čustven vikend.
DVOJČKA
Nič vas ne bo moglo spraviti s tira. V službi bo zelo napeto. Vsi okoli vas bodo živčni, sami pa boste mirno prenašali težaven položaj. Tudi prijatelji vas ne bodo premaknili. Ljubljeni osebi pa le pokažite, kaj vam pomeni. vaša srečna številka je devet.
RAK
Z nasmehom na obrazu pojdite skozi dan. Pokažite vsem okoli vas, tako sosedom kot poštarju, da vas je eno samo ljubo veselje. Uživate v življenju, čeprav ni ravno rožnato. Samski Raki imate veliko možnosti, da spoznate novo osebo.
LEV
Z iskrenim in realnim pogovorom boste na poslu poskrbeli za prijetne odnose in vzdušje. Če boste ugotovili, da ste napeti in nervozni, si le privoščite dolg sprehod. Znebili se boste stresa. Poskušajte se izogniti ljubosumju. Pazite na vašo finančno stanje.
DEVICA
Spremembo v poslovnem življenju ne načrtujte brez soglasja tako partnerja kot družinskih članov. Drugače bo prišlo do prevelikih nesoglasij. V kolikor ste pod prevelikim stresom, si poiščite pomoč, če vaša alternativna metoda ne pomaga.
TEHTNICA
Do sedaj ste delali sami in tudi veliko dosegli. Prihaja čas, ko ugotavljate, da ne gre več naprej. Združite se še z nekom ali s kakšno organizacijo. Ugotovili boste, da se da tudi v ekipi dobro delati in živeti. Glede financ se obrnite na strokovnjaka.
ŠKORPIJON
Stresi, šoki in nesoglasja na delovnem mestu se vrstijo. Trenutno ne morete nič narediti. Pustite, da čas opravi svoje. V ljubezenski zvezi ne pometajte majhnih sporov pod »tepih«. Preveč se bo nabralo in zadeva ne bo lahko rešljiva.
STRELEC
Če vam kaj leži na srcu, povejte glasno in jasno. Samo tako boste v službi preživeli dan, ki je pred vami. Slabe volje boste in nezadovoljni. Privoščite si čas za sebe in družinske člane. Gospodinjska dela in velike prenove naj še nekaj časa počakajo.
KOZOROG
Vaše veselje in jasne misli so balzam za vse vaše kolege. Skupaj lažje in hitreje rešujete vse zagate na delovnem mestu, sami pa tudi lažje napredujete k svojim ciljem. Točno veste, kaj si želite in to tudi največkrat dosežete. Zato tudi tokrat hrabro proti cilju.
VODNAR
Ne dovolite si, da vas na poslu določeni kolegi potegnejo v svoje intrigantske igrice. Nič ne bi dosegli niti za sebe niti za ostale. V vas bi ostal samo slab priokus v ustih, vaši prijateljski kolegi pa bi v vas videli nekoga, ki se ga je treba bati.
RIBI
Z vašo prizadevnostjo in znanjem si pridobivate točke pri nadrejenih. S tem svojim načinom dela in mišljenja si utirate zelo trdno in obetajočo pot v prihodnost. Samske Ribe bodo spoznale novo osebo, vezanim pa se bo poglobila dosedanja zveza.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
NAGRADNA KRIŽANKA -UZANCA, d. o. o.
1.	nagrada:
brisalec Aerotwin v vrednosti 7.000,00 SIT
2.	nagrada:
brisalec Twin v vrednosti 4.000,00 SIT
3.	nagrada:
brisalec Standard v vrednosti 2.000,00 SIT
Nagrade prispeva podjetje Uzanca, d. o. o., Ormoška c. 81 b, 2250 Ptuj
Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številk od 1 do 26). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do torka, 4. aprila 2006. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide 7. aprila 2006. Nagrade bodo nagrajenci lahko dvignili v podjetju Uzanca, d. o. o., Ormoška c. 81 b, 2250 Ptuj, telefon 02/ 749 20 30.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	UZANCA, D.O.O.	
Ime in priimek: _
Naslov:________
Davčna številka:
Bosch Aerotwin - najboljša izbira
SESTAVIL
EDI KLASINC (SINDIKALEC)
AVSTRALSKI F. IGRALEC
UZANCA, D.O.O.
GRŠKI FILOZOF
AMERIŠKA NOVINARKA (JESSICA)
TEKAČ SLONOKOŠČENE OBALE (GABRIEL)
RAJKO NAHTIGAL
INSEKTICID
HERBICID
PASMA MLEČNIH OVAC
ZVIŠEN PROSTOR, ODER
19
ANGLEŠKA ROCKOVSKA SKUPINA (MAVRICA)
STARO-ŽIDOVSKI KRALJ
VW TOVARNA V SARAJEVU
16
ELEKTRO MURSKA SOBOTA
TRETJI MESEC V LETU
KAN. HOKEJIST (HUB)
RIMSKA 2
SEDMEROBOJ-KA (SONJA)
FILOZOF ADLER
KAR SE SCIMI
ANTON SOVRE
KUHARSKA SPRETNOST, KUHARSTVO
SOLNI NADOMESTEK V
INDIJSKI KUHINJI
IRSKI PREMIER AHERN
12
24
RESTAVRACIJA V KIDRIČEVEM
6,23
PRIPADNICA SKITOV
STARO-PERZIJSKI DUH ZLA
13
LJUBLJANSKA GALERIJA
26
RIMSKA MERA ZA TEKOČINE
15
NOSAT MOŠKI
20
MLEČNI IZDELEK
JELKA (NAREČNO)
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
ČASOPIS IZ ZAGORJA OB SAVI
LANTAN
22
BOLGARSKO MOŠKO IME
AMERIŠKI JAZZIST
IT. PISATELJ (UMBERTO)
ŠAMPION
MASLIMAN-SKI KLICAR
25
10
UZANCA, D.O.O.
LOJZE ARKO
WILLIAM LEWIS
REKA V NEMČIJI
ASTROLOGI-NJA (META)
OTOK V IRSKEM MORJU
FRANCOSKO LETALO
FLAMSKI SKLADATELJ
SVETO-
HLINKA, HINAVKA
MOŠKO IME (ZENON)
JAMAJSKI PLES
14
JAP. HI-FI APARATI
SLAVKO AVSENIK
ALEŠ SEDMAK
PIKAJOČA ŽUŽELKA
MAJDA ZUPAN
18
NEMŠKA FILMSKA IGRALKA (KARIN)
AMERIŠKA INTERNETNA MREŽA
SKALNAT GREBEN V STENI
ENOGLASNO GLASBENO IZVAJANJE
17
11
RAČKA (REDKO)
21
NADALJEVANJE GESLA
JOŽE ILC
ALENKA ZUPAN
Miklavž • V plesnem in glasbenem časovnem stroju M Dornava • Občni zbor TED Lukari
P0t0Yanje sk0zi čas Odprli bodo Cušekovo domačijo
OŠ Miklavž pri Ormožu je minuli konec tedna starše in krajane povabila na potovanje skozi čas iz pradavnine, skozi srednji vek, v predvojni in povojni svet, skozi revolucijo rock and rolla v realnost, ki ji vladajo pop, hip hop in turbofolk. Pod prireditev se je podpisala Leonida Novak.
»Nekoč je bil en velik nič. Zgodil se je velik pok. Na Zemlji se je pojavil človek. Ta je opazoval naravo in živali. Začel je plesati in peti. S plesom in pesmijo je izražal veselje, žalost, jezo, upanje. In danes. Danes je ples prerasel okvire obredov in verovanja. Postal je umetnost. Toda ali se res tako spreminja?« Na to vprašanje so poskušali odgovoriti številni nastopajoči, ki so v petek zvečer združili moči v športni dvorani pri Miklavžu. Dvorana je bila, kot vedno ob podobnih prireditvah, nabito polna. Tisti, ki pa niso gledali, pa so gotovo sodelovali v programu. Poleg učencev OŠ
Miklavž in podružnice Kog so namreč nastopili tudi starši, ki so se za to priložnost temeljito pripravili. S plesom in pesmijo smo se sprehodili skozi glasbene mejnike. Poglavitni poudarek je bil na slovenski ljudski pesmi, plesih in običajih. Videli pa smo tudi ples iz pradavnine, četvorko, poklonili smo se kralju rock and rolla, zajadrali v čas Beatlesov, izvedeli, da je bila prva operna hiša odprta 1637 v Benetkah in da je leta 1840 polka postala družabni ples. Slišali smo znamenito pesem Slovenija enako znamenitega ansambla Avsenik, ki je od svojih začetkov leta 1954 izdal 31 zlatih, 2 plati-
Dornavski lukarji so s preteklim letom nadvse zadovoljni, saj so v celoti uresničili zadane naloge. »Vsekakor smo najbolj navdušeni nad dejstvom, da sta popolnoma uspeli dve naši največji prireditvi, fašenk po dornavsko in lukarski praznik.
nasti in eno diamantno ploščo.
V prireditvi, ki je bila namenjena zbiranju sredstev za potrebe šolskega sklada, so nastopili: Ansambel OŠ Miklavž pri Ormožu, plesna skupina Pumice, mladinski pevski zbor Sanje, otroški pevski zbor Tilen, otroški pevski zbor Smeško, tri folklorne skupine OŠ Miklavž, Folklorna skupina podružnice Kog, Plesna skupina RS Miklavž, Plesna skupina podružnice Kog, Plesna in folklorna skupina staršev, ansambel Zadnji trenutek. Prireditev so spremljale likovna in literarna razstava ter pomladne stojnice.
vki
Seveda pa smo med letom izvedli še številne druge naloge, od sajenja in gojenja luka, dela na Čušekovi domačiji, sodelovali smo pri Poli maratonu, naše sekcije so imele veliko nastopov, manjkali pa nismo praktično pri nobeni domači prireditvi v občini,« je na kratko povzela dogajanja prejšnjega leta predsednica Marija Belšak.
Podoben program so si člani društva zadali tudi za letos: »Največ naše pozornosti in dela
bo gotovo zahtevala priprava lukarskega praznika, ki je sestavljen iz dveh delov; iz etno-grafsko-kulinarične razstave in družabne prireditve. Sicer pa bomo letos dali prioriteto dokončanju obnove in ureditve Čušekove domačije, kjer je veliko pomagala Občina s svojimi sredstvi, del denarja pa je za te namene oddvojilo tudi društvo. Potrebno je še urediti okolico in strokovno obnoviti veliko eksponatov, ki smo jih zbrali ter jih
postavili na ogled. Računamo, da bomo Čušekovo domačijo uspeli slovesno odpreti junija ob občinskem prazniku, ko bo društvo tudi uradno prevzelo pomembno stavbno dediščino naše občine.«
TED lukarji praznuje letos 13-letnico obstoja, združuje pa številne sekcije s skupno preko 300 člani, med katerimi so mladi lukarji, dornavski oktet, ljudske pevke in več pustnih sekcij.
SM
Elvis je kralj!
Cušekova domačija naj bi bila dokončno urejena do junija letos
8
2
4
9
3
5
1
Foto: vki
Prejeli smo
Kako je že napisal naš pesnik?
Zavedam se, da so ljudje, ki vedo dosti stvari, vsestransko razgledani, nikoli pa ne morem priznati nikomur, da je ekspert za vse, to ni bil niti Albert Einstein! V občini Ormož pa je očitno to nekoliko drugače... Imamo pač za moje pojme »vsevede«, prave »univerzalne znanstvenike«. Njihovo nastopanje v zadnjem času pa dokazuje, da se vplivni člani LDS želijo promovirati na vseh področjih. Ne vem, ali je to že začetek volilne kampanje ali pa popolna norost!?
Kako naj si drugače razlagam zadnjo sejo sveta KS Kog, ki sem se je udeležil kot svetnik OS Ormož pa tudi kot krajan KS Kog. Sej sveta KS se praviloma ne udeležujem, ker je brez veze poslušati brezplodno razpravo. Tokrat pa sem se odločil, da se je bom udeležil, predvsem iz razloga, ker sta bili na dnevni red uvrščeni točki: Informacija o Shengenu in Analiza rezultatov izida referenduma za uvedbo samoprispevka za modernizacijo javnih poti v KS Kog.
Seje se je udeležilo tudi več krajanov, ki jih očitno zanima režim, ki nas čaka na državni meji. Kako to, da so o tem bili obveščeni samo nekateri krajani, mi ni znano, vsekakor pa bi bilo prav, če bi o tem bili obveščeni prav vsi, saj je naša KS dejansko razpotegnjena ob državni meji in imamo najdaljšo mejo od vseh KS v občini Ormož z R Hrvaško. Tu imam v mislih mejo, ki je prehodna na vseh mestih, saj mejo označuje le potok, ki pa gaje moč skoraj skozi vse leto dejansko preskočiti. Zanimanje za režim na meji in ob njej je veliko. Priznati moram, da sem
pričakoval, da bo o tej problematiki dejansko podal informacijo nekdo iz Ministrstva za notranje zadeve. Pričakoval sem osebo, ki je kompetentna, da bo odgovarjala na vprašanja krajanov. Pred začetkom seje sem vprašal enega od svetnikov, kdo bo tisti, ki bo te stvari dejansko pojasnil. Svetnik je z nasmehom na obrazu le skomignil z rameni. Očitno je bilo tudi njemu samemu malo čudno ...
No, vse je postalo jasno, ko smo prišli do te točke dnevnega reda. Pravi »ekspert« in »poznavalec« režima na schengenski meji je podžupan občine Ormož - upokojeni ravnatelj Osnovne šole Miklavž pri Ormožu! Informacijo o tem je namreč podal prav on! Kaj pa je povedal? Dejansko nič novega, povedal je vse tisto, kar smo lahko prebrali v časopisu, tisto, kar si lahko preberemo na internetnih straneh Ministrstva za zunanje in notranje zadeve, tisto, kar so naši krajani že nič kolikokrat slišali preko elektronskih medijev ... Ker pač sem takšen kot sem, sem takoj prosil, da postavim proceduralno vprašanje. Zavedal sem se, da bo razprava, glede na širši interes javnosti, dolga, žal pa neplodna. Zato sem vprašal, od kdaj je podžupan g. Miroslav Tramšek uslužbenec katerega od ministrstev, predvsem pa, ali ima kakšna pooblastila, da razlaga tisto, kar že tako vsi vemo! Posamezni krajani so bili ogorčeni, češ: »Le kaj sipa spet ta Luci domišlja, pa g. Tramšek so ja podžupan! Res škoda, škoda besed, škoda papirja in časa, da bi napisal pristojnosti podžupana ali pa župana! Očitno v naši občini ne vemo, kaj je pojem lokalne politike, ne vemo, kdo diktira režim na schengenski meji! Teh pristojnosti še zdaleč nima lokalna politika! Lokalni politiki bi se v osnovi morali zavzemati za dobro počutje občanov, jim omogočati človeka vredno
življenje, stremeti k višjemu standardu, kar je pa predvsem vzdrževanje in moderniziranje infrastrukture! V nadaljevanju se je pokazalo, da sem imel prav. Na konkretna vprašanja krajanov g. podžupan ni vedel odgovora, tako kot tudi jaz ne, kar je povsem razumljivo. Člani družine, ki živijo na Magdičevi domačiji na Gomili pri Kogu, so lahko upravičeno ogorčeni. Pot do njihove hiše pelje po delu ozemlja R Hrvaške. Tak isti primer so imeli tudi v občini Raz-križje. Tam so ga rešili. Zakaj? Zato, ker je bila volja vodstva lokalne skupnosti, župan te občine je pač bil sposoben poskrbeti za svoje občane. Zavedal se je, da je to tudi njegova dolžnost! Kaj pa v Ormožu? Na te probleme se vodstvo posameznih političnih strank, pa verjetno tudi naš župan, spomnijo pred vsakimi volitvami. Glas je glas, pa čeprav se morajo volivke in volivci na volišče pripeljati preko ozemlja sosednje države, kar je sramota! Točko so zaključili s sklepom, da bodo v roku enega meseca na Kog povabili osebo, ki bo vedela odgovoriti na zastavljena vprašanja. Svetniki pa so s sprejetjem takega sklepa seveda nevede priznali, da je nastop podžupana g. Miroslava Tramška bil samo mešanje megle in verjetno začetek volilne kampanje, naveze LDS in SLS, ki je na Kogu še kako prisotna, na žalost na veliko škodo vseh krajank in krajanov naše KS ...
Pri naslednji točki analize rezultatov izida referenduma pa se je pokazalo, da so za vse krivi drugi! Ja, tudi Slobodan Milošević je iz vsake vojne prišel kot zmagovalec! Rezultat ni pomemben, glavno je, da je kriv tisti, ki ni imel nič zraven! Sam sem svetnike že na začetku aktivnosti opozarjal, da dobesedno skačejo v neznano! Krajevni samoprispevki so po mojem prepričanju stvar preteklosti. V
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ d.o.o. objavlja razpored cepljenja psov proti STEKLINI in zdravljenje proti trakuljavosti, za leto 2006, na območju sledeiili občin: Ptuj, Destemik, Juriinci, Dornava, Zavri, Marlcovci in Hajdina.
m
VETERINARSÏCA BOLNICA PTUJ d.o.o., OrmoilM cesta 28,22S0 PTUJ, telefon: 02 749 36 SO, fax: 02 749 36 SS.
PONEDELJEK, 27. 3. 2006
Ob 8.00 - 8.20 pri Bife iVIica v Janežovcih Ob 8.25 - 8.45 pri osemenjevalnici v Janežovcih Ob 8.50 - 9.00 na l<rižišču pri Severju 9 v Drsteiji Ob 9.10-9.30priKrušičuvJiršovcih Ob 9.35 - 9.45 pri avtobusni postaji Gomiia Ob 9.50-10.00 pri Brenčiču v Gomili 2 Ob 10.15 -10.30 na icrižišču pri i<ocmutu Strmec pri D. 3 Ob 10.45 -11.00 pri Kosovi i<apeii v Ločkem Vrhu Ob 11.10 -11.20 Vintarovci na l<rižišču pri Domjanu Ob 11.30 -12.00 pri gasiisi<em domu Destrnii< Ob 12.15 -12.30 v Gomiicih pri transformatorju Ob 12.35 -12.45 pri gostilni Furman v Doliču Ob 13.00 -13.30 pri avtobusni postaji v i<icarju pri Lazarju Ob 13.45 -14.00 Zadružni dom v Rogoznioi TOREK, 28. 3. 2006 Ob 8.00 - 8.30 Brstje pri gostilni iulanca Ob 8.45 - 9.00 pri gostiini Tobias v Pacinju Ob 9.15 - 9.45 pri gasilsl<em domu v Spodnjem Veioviel<u Ob 10.00 -10.15 pri i<apeii v Zg. Velovleitu Ob 10.20 -10.30 pri Zeieniku v i^vanjcih 11 Ob 10.45 -11.00 pri avtobusni postaji v Desencih Ob 11.10-11.30 v Svetincih pri osemenjevainici Ob 12.00 -12.30 pri gasiiskem domu v Kicarju Ob 13.00 -13.45 pri gasiiskem domu v Podvincih SREDA, 29. 3. 2006 Ob 8.00-8.15 iMostje pri miekarni Ob 8.20 - 8.30 pri gostiini Žabica v Gabrniku Ob 8.45 - 9.00 v Griincih na križiSču Ob 9.15-9.30 v Griincih pri križu Ob 10.00 -10.15 v Dragoviču pri Goiobu St. 7 Ob 10.20 -11.00 pri Ireni Tuš, Sakušak 58 Ob 11.10 -11.30 pri miekarni v Sakušaku Ob 11.45 -12.00 v Zagorcih pri vagi Ob 12.10 -12.30 v Senčaku pri stolpu Ob 12.35 -12.45 v Bodkovcih pri transformatorju Ob 13.00 -13.15 v Juršinclh na križišču za Poienšak Ob 13.30 -14.00 v Juršincih pri Zadrugi Ob 14.10 -14.35 na Kukavi na križišču za Gabrnik Ob 14.45 -15.00 pri Topiakovih na Kukavi 65 ČETRTEK, 30. 3. 2006
Ob 8.00 - 8.30 pri avtnb. post. v Hiaponciii (na ieižišču za Poienšai<) Ob 8.40 - 9.00 Hiaponci na križišču za Rotman Ob 9.15 - 9.30 pri ribniku v Bratislavclh Ob 9.40 -10.00 pri trgovini Pika v Bratislavclh Ob 10.15 -10.30 pri osemenjevalnici v Poienšaku Ob 10.35 -10.45 pri Rojhtu v Poienci Ob 10.50 -11.20 pri miekarni v Lasigovoih Ob 11.30 -12.00 pri Munda Viktorju, Prerad 7 Ob 12.10 -12.30 pri kapeii v Brezovcih Ob 12.40 -12.55 pri avtob. postaji Siomi Ob 13.00-13.15 pri gasiiskem domu v Žamencih Ob 13.20 -14.00 pri Zadrugi v Dornavi Ob 14.10 -14.45 pri gasiiskem domu v iMezgovcih Ob 15.00 -15.15 StrejacI pri kapeii
Cepljenje je obvezno za vse pse starejše où treh mesecev. Pri cepljenju morajo biti psi na vrvici In nositi nagobčnike. Lastniki so dolžni zagotoviti varno in natančno cepljenje, s seboj morajo obvezno prinesti potni list oziroma knjižico o cepljenju psa, ki ste jo dobili ob prvem cepljenju. Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo In stroške deheimintizacije v znesku 7.800,00 SÍT (32,548 evra) po psu plača lastnik ob cepljenju živali.
Vse lastnike psov, ki se ne morejo udeležiti cepljenja ob zgoraj navedenih terminih, obveščamo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v Ambulanto za mate živali Veterinarske bolnice Ptuj, d. o. o., v času akcije cepljenja vsak delavnik med 8. In 19. um, v soboto pa med 8. In 11. uro. Infomtacije o cepljenju lahko dobite tudi na spletnih straneh mmv.veterinarslabolnica-ptuj.si. Na cepljenje se v Izogib čakanju lahko naročite na tel. 02/749 36 56.
PETEK, 31. 3. 2006
Ob 8.00-8.15priTOKPerutninavSp. Hajdini
Ob 8.20 - 8.40 pri nogometnem igrišču na Sp. hHajdini
Ob 9.00 - 9.20 pri osemenjevalnici v Skorbi
Ob 9.30 -10.00 pri gasiiskem domu Hajdoše
Ob 10.15 -10.45 pri strojni lopi v Siovenji vasi
Ob 11.00 -11.30 pri gasiiskem domu v Gerečji vasi
Ob 11.35 -11.40 pri avtobusni postaji v Gerečji vasi
Ob 12.00 -12.30 pri Sitarju na Zg. Hajdini
Ob 12.35 -12.50 pri nogometnem igrišču na Zg. Hajdini
Ob 13.00 -13.30 pri iUaleku v Dražencih
Ob 13.45 -14.15 na TurniSču na dvorišču Kmetijske šole
Ob 14.30 -15.00 pri Trgovini v Suhi veji
PONEDELJEK, 3. 4. 2006
Ob 8.00 - 8.30 pri gasiiskem domu v Spuhiji
Ob 8.45 - 9.15 pri gasiiskem domu Borovci
Ob 9.20 - 9.40 pri domu v Prvencih
Ob 9.45 -10.00 pri gasiiskem domu v Sobetincih
Ob 10.15 -10.45 pri gostilni Ambiente v Zabavcih
Ob 11.00 -11.30 pri Koroščevem miinu v Zabovcih
Ob 12.00 -12.30 pri gostilni Rožmarin v Markovcih
Ob 12.35 -13.00 pri gas. domu v Novi vasi pri Markovcih
Ob 13.10-13.20 v Novem Jorku pri mesnici Bukovci
Ob 13.30 -14.00 pri kmetijski trgovini v Bukovcih
Ob 14.10 -14.30 v Bukovcih (Vopušnica) kapeli
Ob 14.45 -15.15 pri starem gasiiskem domu v Stojncih
Ob 15.30 -16.00 v Stojncih pri kmečkem turizmu
TOREK, 4. 4. 2006
Ob 8.00 - 8.30 pri bivši gostiini Cebek âtuki Ob 8.45 - 9.00 pri Čohu Štuki 21 Ob 9.20 - 9.45 pri nogometnem igrišču Grajena Ob 10.00 -10.15 pri iMiianu Kolariču Grajena 21 Ob 10.20 -10.45 pri KZ Grajena
Ob 10.50 -11.05 pri Viktorju Cvetku Krčevina Vurberg 38
Ob 11.15 -11.30 pri gostilni Damjak
Ob 11.35 -11.40 pri osemenjev. v Grajenščaku na križišču
Ob 12.00 -12.20 pri ribniku Beriinger v Vurbergu
Ob 12.30 -12.45 pri bivši trgovini v Grajenščaku
Ob 13.00 -13.15 pri Polancu Grajenščak 52 (križišče )
Ob 13.20 -13.30 pri osemenjev. postaji nasproti Placar 67a
Ob 13.40 -14.00 pri Aitovih, FriegI Suzana, H/lestni vrh 18
Ob 14.10 -14.30 pri Igrišču Partizan pod gostiščem Ernest
SREDA, 5. 4. 2006
Ob 8.00 - 8.50 Gostiina Pongrac Zavrč
Ob 9.00-10.00 KZ Zavrč
Ob 10.30 -11.30 Drenovec (bivša trgovina)
Ob 11.45 -12.55 pri Veseiiču v Turškem Vrhu
Ob 13.15 -14.00 pri Aiojzu Vidoviču v Pestikah 18
Ob 14.45 -15.30 Svabovo Štok
SOBOTA, 8. 4. 2006
Cepljenje se Izvaja v ambulanti Veterinarske boinice Ruj Ob 7.30 -11.30 ulice mestne četrti Jezero, Ljudski vrt. Center, Panorama, ter vseh ostaiih, ki se niso udeležili cepljenje po razporedu.
prejšnji državi so govorili, da je to pridobitev socializma! Sam se še kot otrok spominjam gorečih govorov, hvale sistema in našega ljubega Tita! Tisto so bili časi, ko pač posameznikom ni bilo dovoljeno niti razmišljati. Danes pa je povsem drugače. Vsi moramo plačevati dajatve, kijih prej nismo poznali in te dajatve - davek na pozidana in nepozidana stavbna zemljišča - so nadomestilo za krajevni samoprispevek. Tako je vsaj ob uvedbi novih davkov razlagal tedanji in sedanji župan Vili Trofenik!
Najbolj sporno pri vsem tem pa je dejstvo, da seje svet KS Kog odločil razpisati referendum o samoprispevku šele ob koncu mandata. Odgovorno trdim, da je ta svet KS naredil daleč najmanj od vseh doslej. Minilo je že več kot tri leta mandata in ni jim uspelo modernizirati niti ene javne poti. Zanimivo! V zadnjem letu mandata, pa so se zbudili in začeli obljubljati,
bi rekel, kar gore in doline! Pa mar res mislijo, da na tem Kogu živimo popolni bebci, ki si ne vemo sešteti niti tri plus tri?! Krivca za neuspeh referenduma sploh ni potrebno iskati, pač pa je potrebno s prstom pokazati na krivce, ki so krivi, da je referendum sploh bil! Potrebno je pokazati krivca, zaradi katerega se je povsem po nepotrebnem trošil denar, od katerega pa krajani KS Kog nimamo čisto nič koristi.
Najmanj, kar bi pričakoval, je to, da glavni krivec prevzame svoj del odgovornosti za svojo popolno nesposobnost in odstopi! Tako se obnašajo pokončni in ponosni ljudje! Podrepniki pa ... Iščejo krivca tam, kjer ga ni. To pa seveda spet močno za-udarja po tistem preživelem, saj veste: Notranji in zunanji sovražniki! Ni pomembno, ali je kaj narejeno ali pa ne, važno je, da smo na oblasti, se lahko slikamo in poskušamo biti čim-
bolj vidni, to je njih geslo. Žal pa to plačujemo mi vsi, tako ali drugače.
Za konec pa le še to: Skrajni čas je, da se začnemo zavedati, da nihče od nas ni vseved. Dobro bi bilo, če bi vsak delal tisto, za kar je sposoben. Četudi so posamezniki začeli svojo politično kariero že v časih, ko so bili še »pionirji«, to še zdaleč ne pomeni, da so najbolj sposobni, še manj pa, da vedo prav vse! Kako je že napisal naš pesnik?! -Le čevlje sodi naj kopitar! - Če že spoštujemo tega velikega poeta, potem bi seveda bilo še kako prav, da bi se vsaj včasih spomnili njegovih verzov, pa tudi upoštevali njih nauk ... A tudi verze je potrebno razumeti ... Moda nam jih bo kdaj v prihodnosti razložil naš podžupan ... Kdo ve? Možno je prav vse!
Bogomir Luci - krajan KS Kog in vodja kluba svetnikov SDS v OS Ormož
V mrzlem in vetrovnem popoldnevu smo se 13. marca 2006 na slivniškem pokopališču, kjer počivata njegov oče in mama, poslovili od Viktorja Stajnka, spoštovanega učitelja iz Ormoža. Zbralo se nas je lepo število vseh, ki smo tako ali drugače skupaj z njim prehodili del naših skupnih življenjskih poti, njegovi najbližji, prijatelji, številni znanci in seveda stanovski kolegi iz ormoške osnovne šole.
Ob poslovilnih besedah mag. Bojana Burgarja, ravnatelja ormoškega osnovne šole, da je smrt samo enkrat, za droben trenutek in odhod od tod k dragim na oni strani, sem se v mislih vrnila več kot dvajset let nazaj, na naše skupno preživete dni na ormoški šoli, v tisti naši stari zbornici na Ptujski 6, kjer danes ni več hrama učenosti. Viktorje-ve poti z nekaterimi sotovariši so bile daljše, z drugimi krajše, podobne življenju. Srečujemo se in se nato razidemo, vsak v svojo smer. Ostajajo pa spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, s šolarji, med odmori v zbornici, na številnih prijetnih srečanjih, izletih in podobnem.
Velikokrat srečujem nekdanje Viktorjeve učence iz ormoškega petega razreda. Ti radi povedo o njem veliko lepih in pohvalnih besed. Kaj je lepše za učitelja, če njegovi učenci po dolgih letih še vedno radi rečejo: »Resnično veliko smo se pri njem naučili, bil je strog, kljub temu pa nas je imel rad, mi pa njega.«
Tvoja življenjska pot se je začela leta 1928 v Stanjevcih pri Murski Soboti, kjer je tvoj oče v teh krajih, rekli bi bogu za hrbtom, učiteljeval. Po osnovni šoli te je pot peljala v Maribor, kjer si leta 1950 končal učiteljišče in začel opravljati poslanstvo učitelja na šolah v Slivnici, Pes-
nici, Voličini, Kogu, Tomažu pri Ormožu in od 1966 pa vse do upokojitve 1989 na Osnovni šoli Ormož. Zapisal in zavezal si se učiteljskemu poklicu, bil si mu predan v vsej veličini učne in vzgojne odgovornosti do otrok. Želeli si jim dati največ, zato si nadaljeval s študijem in leta 1970 diplomiral na takratni Pe-
Rad si imel šolo, učiteljski poklic in seveda tudi otroke. Bil si dober sodelavec, stanovski kolega, sotovariš in prijatelj. Bil si odličen pedagog, dober mentor in svetovalec številnim generacijam mladih učiteljev, vse to pa si združeval v predanosti delu in strokovnemu znanju. Previharil si viharje različnih šolskih in pedagoških reform, bil si pravi ljudski učitelj in upravitelj na Kogu ter aktiven, kulturno druž-
beni delavec v Ormožu.
Življenje je lahko lepo in tudi nekoliko manj lepo. Tu in tam je do nekaterih celo kruto. Podobno je bilo s tabo, ko si skupaj z ženo Tatjano, tudi učiteljico na ormoški šoli, doživel težko prometno nesrečo, kije zaznamovala življenje vaše celotne družine. Tvoje tretje življenjsko obdobje je tako postalo drugačno, kot si želel sam in drugi. Pravijo pa, da v nesreči najlepše spoznaš človeško dobroto in stanovitnost. To se je pokazalo pri vaši celotni družini. Občudovanja vredna je bila tvoja skrb za ženo Tatjano, ki si ji želel vsak dan znova prikazati svet okoli nje z željo, da bi tudi ona čutila in podoživela lepoto narave. Svojim najbližjim si dal dragocen življenjski prispevek, ki ga bodo nosili v sebi v spomin na moža in očeta. V življenju ne ostane samo to, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali. Tega pa je bilo v tvojem življenju veliko.
Končati moram. Na slivni-škem pokopališču smo se zbrali vsi, skoraj vsi, nekateri so se medtem že poslovili za vedno, ti pa si manjkal. Ni te bilo in te ne bo tudi na naša prihodnja srečanja. Počivaj v miru na sliv-niškem pokopališču, v Ormožu pa ostaja lep spomin nate in na tvoje bogato življenje.
Vida Topolovec
^atni
S
®
tenzor
Aiidja: VARNI DOMA
A
'■*eA e«

Zakaj bi Živeli V Strahu? Û
Pripravili smo vamigemno ponudbo VARNI DOMA:
Sistem za odkrivanjeinjavljanjevloina ter sistem zgodnjega odknvanjainjavljanja požara.
Paket sestavlja:
Alarmna centrala DSC PC 1565, tipkovnica, javljalnik Bravo 2.01 DSC, zunanja sirena z bliskavico, optični javljalniki (5x protivlomni in 4x protipožarni).
498,70 C
1119.509,30 Sn
' (cena s popustom)
.iiiHij^ti/^iiTr II
Dodatne Informacije polSčfte na spletnih straneh «

Vse cene vsebujte DDV. Izračun cen je narqen ob predpostavki, daje izvajalec inštalaterskih in montažnih del podjele Tenzor d.o.o. Montaža in ožičenje nista zajeta v ceno. Za izračun cen v evrih je uporabljen centralni paritetni tečaj, kije bil določen ob vstopu Republike Slovenije v ERM n (1 € - 239,64 SIT). Akcija velja do konca maja 2006 oziroma do odprodaje zalog.
Tenzor, d.o.o., družba za tehnično varovanje.
Mariborska c. 13, Ptuj | tel.: 02 / 78 80110, e-pošta: tenzor@tenzor.si
28 ŠtajerskiTEUHlK
Oglasi in obvestila
petek • 24. marca 2006
KRI & ZA, živinozdravniška ambulanta, d. o. o.	
Cirkovce 50, 2326 Cirkovce,	
tel. 02 7890170	
OBVESTILO	
Obveščamo vse lastnike psov v občinah Kidričevo, Videm pri Ptuju in	
Podlehnik, ki imajo pse, starejše od štirih mesecev, da so po Zakonu o	
veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) in Pravilniku o izvajanju sistematič-	
nega spremljanja bolezni in cepljenj živali v letu 2006 (Uradni list RS, št.	
3/06) dolžni privesti pse na cepljenje. Z obveznim cepljenjem psov proti	
STEKLINI po naslednjem seznamu bomo pričeli:	
V ponedeljek, 27. 3. 2006	
Ob 8.00 Njiverce vas	pri Podgoršku
Ob 9.00 Kungota	pri gostilni Mlakar
Ob 10.00 Starošince	pri Domiterju
Ob 11.00 Šikole	pri Kotniku
Ob 12.00 Stražgonjca, Sp. Gaj pri Pragerskem pri zbiralnici mleka v Stražgonjci	
Ob 12.30 Pongrce	pri Jožetu Lahu
Ob 13.00 Zg. Jablane	pri kmečkem turizmu Medved
Ob 13.30 Sp. Jablane	pri Gasilskem domu
V torek, 28. 3. 2006	
Ob 7.00 Cirkovce	v veterinarski ambulanti
Ob 8.00 Dragonja vas	pri Roziki Sagadin
Ob 8.30 Mihovce	pri Jožetu Pernatu
Ob 9.30 Pleterje - zgornje	pri strojni lopi
Ob 10.30 Pleterje - spodnje	pri avtobusni postaji
Ob 11.00 Župečja vas	pri Kozodercu
Ob 12.00 Lovrenc na Dr. polju	pri KZ Lovrenc
Ob 13.00 Lovrenc na Dr. polju	pri kapeli iz smeri Apače
Ob 14.00 Strnišče	pri Škafarju
Ob 14.30 Kidričevo	pri samopostrežni Merkator
V sredo, 29. 3. 2006	
Ob 8.00 Apače	pri gostilni Kopušar
Ob 9.30 Sela	pri gostilni Svenšek
Ob 10.00 Lancova vas	pri gostilni Emeršič
Ob 11.00 Jurovci	pri Stanku Zajcu
Ob 11.30 Popovci	pri gostilni Habjanič
Ob 12.00 Zg. Pristava	pri Petroviču
Ob 12.30 Dolena	pri Francu Mariniču
Ob 13.00 Dolena	pri Antonu Domincu
Ob 13.30 Rodni Vrh	pri stari šoli
V četrtek, 30. 3. 2006	
Ob 8.00 Pobrežje	pri zbiralnici mleka
Ob 9.00 Pobrežje	pri domu krajanov
Ob 9.30 Zg. in Sp. Šturmovci	na križišču pri Bedraču
Ob 10.30 Podlehnik	pri Kmetijski zadrugi
Ob 11.30 Zakl	pri Novi cerkvi
Ob 12.00 Kozminci	pri trgovini
Ob 13.00 Zg. Gruškovje	pri Zajšeku
Ob 13.30 Zg. Gruškovje	pri Kruljcu
V petek, 31. 3. 2006	
Ob 8.00 Tržec	pri Gasilskem domu
Ob 8.30 Vareja	pri avtob. postaji (na var. bregu)
Ob 9.00 Soviče	pri gostilni Vrček
Ob 9.30 Dravci	pri Korpiču
Ob 10.30 Ljubstava	pri Kastnerju
Ob 11.30 Sedlašek, Podlehnik - del	pri Antonu Trafeli
Ob 12.00 Sp. Gruškovje	pri osemenjevalni postaji
Ob 13.00 Videm pri Ptuju	pri KZ Ptuj
Ob 13.30 Dravinjski Vrh, Majski Vrh	pri Antonu Zemljaku
V soboto, 1. 4. 2006	
Ob 8.00 Sp. Leskovec	na križ. za Cirkulane (pri avt. post.)
Ob 9.00 Zg. Leskovec	pri KZ
Ob 9.30 Strmec	pri Francu Stopajniku
Ob 10.00 Mala Varnica	II. avt. postaja, osemenjevalnica
Ob 10.30 Velika Varnica	pri avtobusni postaji
Ob 11.30 Ložina	pri transformatorju
Cena cepljenja psa proti steklini je 7800,00 SIT z DDV (32,548 evra).	
Lastniki morajo s sabo prinesti certifikat o cepljenju (rumeno ali modro	
knjižico) in značko, ki so jo dobili ob prejšnjem cepljenju. Psi, ki bodo	
letos prvič cepljeni in so skoteni po 1.	1. 2003, bodo ob cepljenju označ-
eni z mikročipi brez doplačila. Pse morajo privesti odrasli in jih obvezno	
voditi na vrvici in z nagobčnikom.	
Pse lahko cepite tudi v Cirkovcah vsak delavnik od 7. do 9. ure ter v torek	
in četrtek od 15. do 17. ure.	
ZAŠČITA PTUJ d.o.o. Rogozniška cesta 13 2250 Ptuj
Izdelujemo, svetujemo in prodajamo celovite rešitve poklicnih oblačil -»priori« in osebno varovalno opremo - »zaščita«.
Nenehno napredovanje želimo pospešiti z novimi ambicioznimi kadri, zato
vabimo k sodelovanju:
PRODAJNIKA (M/Ž)
Nudimo:
•	zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom,
•	dinamično delovno okolje,
•	možnost dodatnega usposabljanja,
•	možnost napredovanja,
•	delo na sedežu družbe in na terenu - doma ali v tujini,
•	ustrezno nagrajevanje in motiviranje. Pričakujemo:
•	V, VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe tekstilne, tehnične ali ekonomske smeri, z delovnimi izkušnjami,
•	poznavanje osnov računalništva, pasivno znanje tujega jezika, izpit B-kat.,
•	doseganje prodajnega plana,
•	dinamičnost, iznajdljivost, prodornost ^ Naloge:
pridobivanje novih kupcev, iskanje novih prodajnih možnosti.
Prijave pošljite v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov:
ZAŠČITA PTUJ, d. o. o., Rogozniška cesta 13, 2250 Ptuj
Občina Kidričevo na podlagi 7. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03), Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2006 ter programa prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2006, razpisuje
POZIV K IZSTAVITVI PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja v lasti Ob~ine Kidri~evo
I.	Prodajalec: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, telefon 02/799 06 10, faks: 02/799 06 19.
II.	Predmet prodaje in izhodiščna cena:
1. Nezazidana stavbna zemljišča (od št. 1 do 10 se nahajajo v Obrtni coni Tabori{~e)
Zap. št.	Št. parc.	Povr v m^ Vl. št.		Kat. občina	Cena po m^ v EUR in SIT Skupna cena v SIT	
1	333/143	2281	736	Apače	24,00-5761,00	13,140.000,00
2	333/162	2427	1015	Apače	30,00-7200,00	17,474.400,00
3	333/163	2122	1015	Apače	30,00-7200,00	15,278.400,00
4	333/164	2184	1015	Apače	30,00-7200,00	15,724.800,00
5	333/165	2625	1015	Apače	30,00-7200,00	18,900.000,00
6	333/166	2256	1015	Apače	30,00-7200,00	16,243.200,00
7	333/167	2257	1015	Apače	30,00-7200,00	16,250.400,00
8	333/168	2516	1015	Apače	30,00-7200,00	18,115.200,00
9	333/169	2179	1015	Apače	30,00-7200,00	15,688.800,00
10	333/170	1918	1018	Apače	30,00-7200,00	13,809.600,00
11	1019/24	352	243 Lovr. na Dr. polju 25,00-6000,00			2,112.000,00
2.	Zazidano stavbno zemlji{~e
Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Pleterjah št. 49 - parc. št. 22.S, k. o. Pleterje, stavbišče s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, garažo in silosom v izmeri 1011 m^, po skupni izhodiščni ceni 7,192.275,00 SIT (zemljišče: 4,132.275,00 SIT in objekt: 3,060.000,00 SIT).
3.	Poslovni prostori:
0 poslovni prostor št. 1291-19 v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v izmeri 29,87 m^, ki mu pripada shramba v kletnih prostorih v izmeri 16,81 m^ (plača se % kvadrature = 8,40 m^);
0 poslovni prostor št. 1291-18 v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v izmeri 50,68 m^, ki mu pripada shramba v kletnih prostorih v izmeri 38,69 m^ (plača se % kvadrature = 19,34 m^).
(cena za 1 m^ z vključenim 20 % DDV = 1.080,00 EUR; 1 EUR = 240 SIT).
Poslovni prostor_Izhodiš. cena v EUR z 20 % DDV Izhodiš. cena v SIT
Št. 19: 29,87 m^ + 8,40 m^ = 38,27 m^	41.332,00	9,919.680,00
Št. 18: 50,68 m^ + 19,34 m^ = 70,02 m^ 75.622,00	18,149.280,00
III.	Pogoji sodelovanja: Ponudbo za nakup nepremičnin lahko dajo fizične in pravne osebe, ki položijo varščino v višini 10 % izhodiščne cene posamezne nepremičnine na TRR Občine Kidričevo pri Banki Slovenije, št. 01245-0100017097, s pripisom »varščina za nakup^ nepremičnin«. Prodajalec plačane varščine ne bo obrestoval. Ponudnik mora ponuditi izhodiščno ali višjo ceno.
IV.	Vsebina ponudbe: Ponudba mora vsebovati točen naziv in naslov oz. sedež ponudnika, navedbo zemljišča, poslovnega prostora ali stanovanja, za katerega je ponudnik zainteresiran, in ponujeno ceno. Ponudbi mora biti priloženo:
-	potrdilo o vplačilu varščine,
-	fotokopija osebne izkaznice za fizične osebe,
-	izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oz. za samostojne podjetnike priglasitev pri pristojnem davčnemu uradu,
-	potrdilo davčne uprave o ID za DDV oz. davčni številki, matično številko in številko TRR ter enoto banke za primer vračila varščine,
-	pisno izjavo o strinjanju s pogoji javnega razpisa.
V.	Plačilni in ostali pogoji prodaje: nepremičnine se prodajajo po sistemu videno-kupljeno. Ponudnik je vezan na ponudbo še 60 dni po poteku roka za oddajo ponudbe. Izhodiščna cena vsebuje DDV, ne pa davka na promet nepremičnin in ostalih stroškov. Kupec plača vse davščine v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost ali Zakonom o davku na promet nepremičnin in stroške overitve podpisov ter zemljiškoknjižnega prenosa lastništva. Tečaj EUR bo veljal po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v roku 30 dni po prejemu poziva prodajalca. Plačilo se opravi v roku 8 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe na TRR Občine Kidričevo, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če izbrani ponudnik ne sklene kupoprodajne pogodbe oz. odstopi od pogodbe ali če ne plača kupnine v predpisanem roku, ima prodajalec pravico odstopiti od pogodbe oz. razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. V vseh primerih iz prejšnjega stavka se varščina kupcu ne vrne. V tem primeru lahko prodajalec sklene pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom brez novega razpisa. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v 8 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. Nepremičnina preide v lasti in posest kupca po plačilu kupnine in vseh ostalih stroškov. Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim prijavljenim ponudnikom ne sklene pogodbe, oziroma lahko začeti postopek ustavi kadarkoli do sklenitve pogodbe, pri čemer ponudnikom ne priznava stroškov v zvezi s pripravo ponudbe.
VI.	Postopek: Ponudniki svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo osebno do vključno 14. aprila 2006 na sedež Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo z oznako »NE ODPIRAJ - ponudba za nakup nepremičnine« s pripisom zgoraj navedene identifikacijske številke pri posamezni vrsti nepremičnine. Osebno prinesene ponudbe je treba do navedenega datuma do 12. ure oddati v sprejemni pisarni Občine Kidričevo.
VII.	Javno odpiranje ponudb: Pravočasno prispele in na zaprti kuverti pravilno označene ponudbe bo javno odprla in pregledala imenovana komisija, in sicer v ponedeljek, 18. aprila 2006, ob 8. uri v sejni sobi na sedežu Občine Kidričevo. O izidu javnega zbiranja ponudb bodo ponudniki pisno obveščeni v roku 8 dni od dneva javnega odpiranja ponudb.
VIII.	Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je cena. V primeru enakih ponudb se bo med ponudniki opravila javna dražba.
IX.	Dodatne informacije in ogled: Kontaktna oseba je višji svetovalec župana za pravne zadeve mag. Egon Repnik, ki v času uradnih ur daje informacije na sedežu Občine Kidričevo v pisarni št. 4, na telefonu št. 02/799 06 12 ali elektronski pošti: egon.repnikžkidricevo.si
Ob~ina Kidri~evo Občinska uprava
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan in sobota, do 8. do 12. ure Verica Šučur, dr. dent. med. na Potrčevi 4, Ptuj
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
AKTALd.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
ËR^I^ZAVMDNÏJfA^
©caiGa m W^MÍ DS m MJQD
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1 ) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je župan mestne občine Ptuj sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga ob~inskega lokacijskega na~rta za poselitveno obmo~je P11-S6/IV (del Rabel~je vasi)
1.
Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S6/IV (del Rabelčje vasi), ki ga je pod številko 248-LN/2005, z datumom marec 2006, izdelala družba URBIS, d. o. o., Maribor.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava poselitveno območje P11-S6/IV (del Rabelčje vasi) s približno površino 0,68 ha, v katerem je predvidena umestitev dveh večstanovanjskih objektov tipa vila-blok in dveh prostostoječih enodružinskih hiš skupaj z vso potrebno komunalno infrastrukturo.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 3. 4. 2006, do vključno srede, 3. 5. 2006.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 19. 4. 2006, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik.
Številka 350-05-57/05 Datum 20. 3. 2006
Dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj
V četrtek 30. 3.2006, ste vabljeni v Centru aerobike, Ormaška cesta 38 a, Ptuj, na BRCZPLflČNC VRDBC:
-	Vadbo za malčke od 3 do 6 let, ob 17.30 uri
-	Obllkovonjo leleso-step aerobiko, za vse starostne koleg., ob 19. uri
-	Trebušni ples, za vse starostne kategorije, ob 20. uri
icije no telefon: 041 699 «39, Andrej
Vljudno vabijenil
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		rsm m		
RMEGANE 1,6 COIPE PRIVIIEGE UJX.	2005	3.170.000	13.228,18	KOV ČRNA
mr PUMO 1,2 16VACTIV	2002	1.230.000	5.132,70	KOV SREBRNA
BMW 316	1999	2.320.000	9.681,19	KOV SREBRNA
Al)DIA4l,9TDIAVr.KABAV.	1999	2.030.000	8.471,04	TEMNO MODRA
FM'MAREAl,6l6VSX	1997	780.000	3.254,88	KOV SREBRNA
MT PUMO 1,2 SX	2001	1.090.000	4.548,49	RDEČA
AUDI A41,6	1995	920.000	3.839,09	BELA
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001	1.540.000	6.426,31	KOV SV. MODRA
CITROEN XSABA 1,41 œUPE	2000	1.330.000	5.549,99	KOVVĚNJA
RENAUrr MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.170.000	9.055,25	KOV SREBRNA
MAZDA 323 C 1,51	1996	780.000	3.254,88	KOV ČRNA
FORD FOCUS 1,616V	2003	2.180.000	9.096,98	KOV SREBRNA
SEAT IBEA 1,0	2000	1.190.000	4.965,78	KOV MODRA
MERCEDES BENZA160	1999	1.860.000	7.761,64	RDEČA
VOiyOV702,0 T4TO	1998	1.370.000	5.716,91	KOV m,ENA
VOLKSWAGEN POLO 1,0 COMFORTI.INE	2000	1.200.000	5.007,51	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4 KARAV.	2001	2.360.000	5.675,18	KOV SREBRNA
OPEL VECTRA 1,816V CD KA8AV.	1997	1.080.000	4.506,76	KOV ZELENA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997	870.000	3.630,45	MODRA
FIArMAREAWKKKKNDl,9TD	1998	860.000	3.588,72	BELA
NISSAN ALMERA 1,6 GX	1995	550.000	2.295,11	KOVZLAIOZEL.
BMW 3161	2001	2.940.000	12.268,40	KOV ČRNA
CITROEN XSARA 1,4 SX	1999	1.150.000	4.798,86	KOV ZELENA
CITROEN XSARA 1,41 SX	1998	980.000	4.089,47	KVO. MODRA
Flffl PUMO 55 SOLE	1999	790.000	3.296,61	KOV SREBRNA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLS TOP KKAR	1997	720.000	3.004,51	KOV m,ENA
SEAT IBEA 1,9 SDI	2003	1.940.000	8.095,48	RDEČA
RENAUIl MEGANE 1,416V EXPRESSION 2002		2.350.000	9.806,38	KOV ČRNA
RENAUETRS CAMPUS	1992	200.000	834,59	KOV ČRNA
RENAUIl LAGUNA 1,616V RXE	1998	1.190.000	4.965,78	BELA
ŠK0DAEABIA1,4MPI	2000	1.150.000	4.798,86	KOV MODRA
FORD-D ESCORT 1,616VCLX	1995	460.000	1.919,55	KOV ZELENA
Intormalivni preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR
petek • 24. marca 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM-, RTV-servis in trgovina na Ptuju, AKCIJSKE CENE MOBITEL APARATOV ob sklepanju ali podalj{-anju naro~ni{kega razmerja, prehod {tevilk iz Simobila, Vege in Debitela k Mobitel operaterju, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
■TTT1
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
www.tednik.si
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piš~ance, doma~e reje. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01._
PRODAM ladijski pod (650 SIT), brune, opaž, late, deske. Tel. 041 833 781, Ivan Vivod, Kovaški Vrh 1, 2317 Oplotnica._
SADNO DREVJE - jablane, stare in nove sorte, tudi na semenjaku, hruške, breskve, marelice, slive, ~ešnje, višnje, nešplje, nektarine -vam za spomladansko sajenje nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Jurš-inci, tel. 02 758 0891 ali 041 391 893.
PRODAM tri pujske, težke nad 30 kg, in svinjo, 120 kg, doma~e reje. Tel. 755 88 21._
PRODAM malo rabljeno konjsko prikolico za dva konja. Tel. 041 598 931
PRODAM sveže meso, svinjske polovice, težke od 200 kg, doma~e reje. Tel. 719 86 78._
PRODAM traktor Torpedo 45, letnik 87, in svinje od 60 do 100 kg. Tel. 031 217 969._
PRODAM praši~a doma~e reje, težkega 160 kg, po ceni 280 SIT/kg. Tel. 041 297 190._
KUPIM ali najamem ve~ji ravninski travnik ali njivo na obmo~ju Podleh-nika, Žetal ali Tržca ter kupim kosilnico Bucher, silažne bale, travniško brano in ve~ji gozd. Tel. 031 406 235.
BREZPLAČNA gnojevka vsak dan na farmi v Sobetincih. Oglasite se na farmi ali pokli~ite na tel. št. 041 220 024 (dopoldan).
PRODAM odojke, Borovci 9, tel. 755 31 21._
NA MALEM OKIČU oddam brez-pla~no v najem vinograd (600 trsov). Tel. 041 681 175._
PRODAM visoko brejo telico, tel. 031 848 466.
PRODAM jagenj~ke za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 041 284 689, 02 719 62 40._
JABOLKA za ozimnico, sorte jona-gold, idared prodajamo. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale, telefon 769 26 91, možna dostava._
PRODAM dobro uležan hlevski gnoj in bazen za mleko, 500 litrov, na posestvu Placar. Informacije na telefon 041 675 339.
NEPREMIČNINE
--------------NmavaspiiPtuju,1.1912,adapt
1.21)03, [ovišina 93,60 ni2(PtM), OTlj8íe1107it2,phkliu{lá zaelekliko,vodoiitelefiin, iii!nsajilanilinalÉim,(il]hiii isanostojna stavba vel. 33,601112 ):26.S[nioSIT:110.S2l«
Ptuj: 02/77 777 77 Mb: 02/22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
PRODAM hišo v Zabovcih. Tel. 0049 7420 14 55.
V NASELJU GRAJENŠČAK ob potoku Grajena prodam starejšo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 5,8 ha zemljiš~a, cena 12 milijonov. Telefon 031 299 888.
NA LEPI son~ni legi v Žabjaku prodam dve gradbeni parceli. Tel. 051 326 184.
DOM-STANOVANJE
PRODAM 3-sobno stanovanje na Volkmerjevi 11 na Ptuju. Tel. 051 314 093.
V NAJEM oddam stanovanje v zasebni hiši, velikosti 65 m2, 2 km iz Ptuja. Tel. 746 19 61, do 18. ure.
IŠČEM garsonjero ali manjše stanovanje, opremljeno. Tel. 041 936 471.
ODDAM V NAJEM enoinpolsobno stanovanje v Ptuju, delno opremljeno, z uporabo garaže, telefon 041 478 476.
DELO
NUDIMO varstvo otrok na domu, u~no pomo~ pri težavah v šoli, pomo~ starejšim in osamljenim. Društvo Feniks, Obrtniška ulica 8, tel. 051 413 354.
OGRAJE ROGINA, PTUJ. Zaposlimo sodelavce: 1. ve~ monterjev ograj - gradbenik ali gradb. delavec, lahko priu~en, 2. kovinarja za proiz vodnjo in samostojno montažo ograj Pogoji: izpit min. B-kat., nekadilec želja sodelovanja v urejenem kolektivu, s stimulativnim OD, dolo~en ~as - možnost zaposlitve za nedo-lo~en ~as. Vaše pisne ponudbe z življenjepisom in kopijo dokazila o zaklju~eni šoli pri~akujemo do 28. 3. 2006 na naslovu ŽIČNO PLETARSTVO ROGINA MARJAN, S. F!, Rajš-pova ul. 15, 2250 PTUJ.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam kio pride 1,3 I wagon, podaljšana, letnik 98, in truck palanez (poltovorni), disel. Tel. 771 77 51 ali 040 320 145._
PRODAM forda fiesto 1,3, l. 97, 45000 km, reg. 9/06, lepo ohranjen, cena 480.000 SIT. Tel. 031 603 872.
KUPIM jugo, zastava 101, 128, golf diesel. Telefon 041 837 077.
BELA TEHNIKA
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA Trgovina ELEKTRO-PARTNER, Vida Pernar~i~, s. p., Cankarjeva ul. 5, Ptuj (enosmerna ulica mimo restavracije Ribi~ proti Kinu Ptuj), telefon 02/ 779 40 51, ima OD 1. 3. DO 31. 3. 2006 AKCIJO na naslednje razstavne gospodinjske aparate: pralno-sušilni stroj CB 103 in pralni stroj CBD Candy, od 20 do 30 % POPUST hladilnik z zamrzovalnikom CRF4810 in vgradna pe~ica + ploš~a (3+1) 4700 TIB BEKO - 15 % POPUST ter TV Gorenje TVC28 VIPO6/100 - 30 % POPUST Za ostale gospodinjske aparate iz kataloga GA je MOŽNOST PLAČILA TUDI NA OBROKE (3, 6, 12 in 18 mesecev). Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT (0,03 EUR), obojestransko A4 -12,00 SIT (0,05 EUR), vezava -180,00 SIT (0,75 eur). Kopiramo tudi s CD oz. diskete - 10,00 SIT (0,04 EUR).
RAZNO

ercator
Ca0[p©[7[EDa[?D2©G PGddJ
Ormoška cesta 30, Ptuj
E V HUWCU 2006
Sobota, 25. marec, ob 10. uri
Otroška ustvarjalna
delavnica Rožica za mamico
Ob materinskem dnevu smo pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri bomo z najmlajšimi poskrbeli za drobno cvetočo pozornost za naše mame. Okrasili bomo cvetlični lonček, vanj posadili rožico in drobna pozornost bo nared.
Pridružite se nam!
r
^ s ftmivaaairnigboljši sosed
svetovanje in
090
USKI S^ Ï PRIHODNOST ťlN^GELSKIH KARTAH PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (DnmxBn.naui
ÎErs^srKAOSO 18 17

ti^elplezii
JERENKO AVTO HIŠA d.o.o., Ptuj Zagrebška c. 53, Tel.: 02/ 788 53 08
Jože Voglar s. p.
Zabovci 98,2281 Markovci Teb 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
www.tednik.si
Petek, 24. marec
13.00 Slovenska Bistrica, telovadnica Srednje šole, Pozdrav življenju 16.00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Dan staršev in razglasitev žene leta
16.00 Ormož, v knjižnici, Pripovedke različnih narodov, v okviru projekta Comenius
17.00 Pragersko, prostori gasilskega doma, Velikonočna delavnica 19.00 Tomaž pri Ormožu, na OŠ, Letni koncert 19.00 Ptuj, CID, odprtje razstave fotografij Borisa Voglarja 19.00 Ptuj, refektorij monoritskega samostana, Viktorinov večer, tema Ekonomija za boljšo prihodnost, gost večera bo dr. Jože P Damjan, minister službe vlade Republike Slovenije za razvoj 19.30 Ptuj, grajska kavarna na gradu, Vino se predstavi, gost Andrej Reberni-šek, vinar, VTC Srednje Slovenske gorice, Čarobne arome muškatov
Sobota, 25. marec
10.00 14.00 18.00
19.00
19.00 19.00 19.00 20.00
Ptuj, CID, Turnir igranja z magic kartami Ormož, dom kulture, Proslava ob materinskem dnevu Ptuj, Narodni dom, Materinski koncert, koncert Mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj, zborovodja g. Jože Dernikovič, gostje večera, Moški pevski zbor iz Majšperka
Svetinje, cerkev vseh svetnikov, Materinski dan, koncert pevske skupine Zrelo klasje z gosti ob izidu druge zgoščenke Miklavž pri Ormožu, kulturni dom, Vsem ženskam v dar in zahvalo Maribor, SNG, Iz veka vekov, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven Desenci, gasilski dom, 8. redni občni zbor GZ Destrnik Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama vikend 1 in Drama vikend 3
PD Ptuj, izlet Marija Bistrica na Hrvaški, vodi A. Mlinarevič, informacije na telefon 777 15 11
Nedelja, 26. marec
7.00 Ormož, pohod na Boč, Na Boč, ko cveti velikonočnica, organizira PD
Ormož, informacije na telefon 031 663 693 14.00 Tržec, dvorana PGD, Peti izbor šampiona vin z domačih brajd in peti
izbor šampiona domačih klobas 15.00 Lovrenc na Dravskem polju, v krajevni dvorani, koncert Pihalnega
orkestra Talum Kidričevo ob praznovanju 120. obletnice PGD Lovrenc 18.00 Hajdoše, gasilski dom, komedija Dobrodošla miss Agata, predstava
gledališke skupine KD Skorba -	PD Ormož, pohod na Boč, Na Boč, ko cveti velikonočnica
Ponedeljek, 27. marec
18.00
18.00
19.00
Ptuj, dom Franca Krambergerja v Čučkovi ul 1, Predavanje o meditaciji, predaval bo g. Chana Kya iz New Yorka
Maribor, SNG, predstavitev knjige Družinske vezi slovenskih glasbenikov avtorice Darje Korez Korenčan, KazDvo, ob svetovnem dnevu gledališča
Maribor, SNG, Iz veka vekov, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
CISTERNO za kurilno olje, 1900 l, kovinsko, prodam. Tel. 041 452 542._
OSEM tednov staro nemško ovč-arko poceni prodam. Tel. 783 90 15.
PRODAM računalnik Sempron 64, črno-srebrno ohišje, star 4 mesece. Cena 50.000 SIT. Tel. 031 603 872.
PRODAM motor Yamaha SR 125 in traktorske brane. Tel. 041 869 190, po 19. uri.
Branko Majerič, Moškanjci 23, preklicujem izjavo objavljeno v časniku štajerski tednik, dne 17. 02. 2006, v članku z naslovom Kdo je presegel kvoto in kdo plačuje kazen za njo?!, ki se glasi: »TSO je imela očitno skrite zaloge, ki bi jih morala prijaviti ob vstopu Slovenije v EU, a tega ni storila, ker bi potem morala naša država ali podjetje plačati globo v evropsko blagajno.
Zato, tako sem osebno prepričan, so izbrali zelo prefinjeno taktiko: v času kampanje in predelave so dodajali sladkor iz zaloge morda tudi iz državne rezerve, kar je tudi eden možen opravičljiv razlog za tako naenkrat povišan izkoristek in potem posledično tudi takšno visoko tonažo sladkorja.« Majerič Branko, Moškanjci 23, 2272 Gorišnica
Poslovalnica Novi trg od ponedeljka, 27. marca 2006, posluje v sodobno preurejenih prostorih v središču Ptuja, Novi trg 1.
Celovito bančno ponudbo za občane dopolnjujemo s storitvami borznega posredništva, možnostmi sklepanja določenih zavarovanj ter pristopa k vzajemnim skladom KBM Infonda.
V	preurejeni poslovalnici bo poslovanje potekalo na:
•	hitrih blagajnah, kjer boste opravili vse enostavnejše gotovinske posle,
•	posebnih mestih za osebno prodajo, tukaj vam bomo svetovali pri izbiri najprimernejše vezave sredstev in izbiri katere od sodobnih poti bančnega poslovanja ter odobravali vse vrste kreditov,
•	posebnih prostorih za zahtevnejše posle.
V	poslovalnici od sedaj lahko najamete tudi stanovanjske kredite!
Poslovalnica ima nameščena bančni avtomat in dnevno-nočni trezor.
Poslujemo vsak delavnik med 8.inll.30 uro ter med 14.in 17. uro, naša telefonska številka je 02/787 06 19.
Občane ob prenosu transakcijskega računa čaka ponudba izjemnih ugodnosti!
Dobrodošli!
Nova KBM, d.d. Podružnica Ptuj Poslovalnica Novi trg
Nova KBMdd
Nova Kreditna banka Maribor
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. marca 2006
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsai< dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in ideparsici izdeiici
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stensice in stropne obioge
-	laminati, iesene stopnice
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, LJubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Ptujska C. 68, IVlildavž (Maribor), tal.: 02/ 629 1662, avto.niil(lavz@email.si
www.avtonniklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENAsir		«	BARVA
AUDIA41,giLIMUZ.	2000 l(uplj. SLO	1.900.000	8.2B2,38	KOV. T. MODRA
BMW31BDLIMUZ.M0DIF-niivi	model 2001	3.290.000	13.728.92	KOV. MODRA
BMW525TDSLIMUZ.	1997	1.B30.000	7.636,45	MODRA
BAEWOONEXIA 1.5 G1X KLIMA	199B	300.800	1.660,B2	KDV. ZELENA
FIAT PUNT01,2	2002	1.19B.B00	4.999,18	KDV.SIVA
FIATMAREA1,8i1BV	1998/12. mes	950.000	3.984,27	KDV. SIVA
F0RDM0NDE02.BTBKARAV.	2001	2.030.000	8.471.03	KDV. ČRNA
F0RDM0NDE02.BTBCIKARAV.	2003	2.350.000	9.B0B,37	SREBRN
lANB ROVER FREELAND.2.BTB4	2004	4.400.000	18.736,43	SREBBN
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2002	2.49B.B00	18.423.98	KDV. ČRNA
PEOGEDT20B 2,0 HDI BREAK	2002	1.990.000	8.384,12	KDV. MODRA
BENAULTCLIO I.BilBV	2001	1.20B.B08	5.416.48	RDEČA
VW POL01,9 SOI	2004 kopij. SLO	1.B50.000	7.719,91	BELI
VW GOLF IV 1.9 SOI	2001	1.980.808	7.928,55	SREBBN
VW PASSAT 1.9 TDIKARAV.	1999	1.B30.008	7.636.45	RDEČA
Na zalogi preico 40 vozil.			na v EUR je obračunana po centralnem parttetnamteCalii 239,640	
VARNOST IN UDOBJE
VAM NUDIJO OGRAJNE iUREŽE
IZ METALKE PTUJ
plastificirane inreže LUXURSUS za ograjo,
različnih višin od 40cm......365 SIT/tm 1,52 €
in PANTANETdo 122cm..895 SIT/tm 3,73€
ponujamo vam napenjalno žico, ograjne stebre, napenjalce,... znanega proizvajalca BEKAERT po konkurenčnih cenah
Ugodna ponudba vrtnega, sadjarskega in vinogradniškega orodja ter lesenih lestev.
IVletallca Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

www.sinigoc.si
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ruj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traianova 1, Ptu| (ob Moribonki cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
moňosl obročnega odplačilo
flllrliliLIilJiMiBllt^Đ
Bil si nam luč življenja, trdna opora, poln hrepenenja, za našo srečo storil si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo v temi izgubljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno pogrešamo te.
SPOMIN
26. marca mineva 1 leto, odkar si nas za vedno zapustil
Andrej Vidovic
SEDLASEK 32 A, PODLEHNIK
Hvala sem, ki se ga s sve~o, cvetjem ali lepo mislijo spominjate ob njegovem preranem grobu.
Tvoji najdražji
Eno leto na tvojem grobu svečke gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25. marec 2005, ko je nehalo biti tvoje mlado srce, naš dragi
Gregor Kokol
IZ ORESJA 158
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet ali prižgete svečko.
V mislih s teboj tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre in tete
Ane Golob
Z DRAVINJSKEGA VRHA 50
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo DU Videm pri Ptuju, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sestri Pepca in Malcika ter nečaka Milan
in Marija z družinama
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustila predraga mama in babica
Marija Simonic
IZ VITOMARCEV 43 B
Tako kot reka v daljavi se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa ti. Tja, kjer ni več bolečin, a nate v srcu večen bo spomin. Zdaj veva, da tako mora biti, ne jočeva se več - kot doslej. Vsak zase pač mora hoditi po poti življenja naprej. Za vsako lepo misel, prižgano svečo in cvet iskrena hvala.
Vnuk Sašo z ženo Mišo
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ti ostajaš v srcu kot tiha skrita bolečina.
SPOMIN Francu Horvatu
IZ PUHOVE UL. 12, BUDINA
Tiha bolečina spremlja spomin na 23. marec 2003, ko si brez slovesa šel od nas, dragi mož, oče, dedek in pradedek. Zelo, zelo te pogrešamo.
Vsi tvoji najdražji
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
(Anton Martin Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata, dedka in svaka
Stanislava Marinica
(20. 10. 1949 - 11. 03. 2006) IZ PLACEROVCEV 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sv. maše, sveče, darove za farno cerkev ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebju oddelka dialize in internega oddelka Bolnišnice Ptuj, Javnemu zavodu Vrtec Ptuj, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava, patronažni sestri ge. Miri, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za sv. mašo in cerkveni obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milena, hčerke Stanka, Andreja in Brigita z družinama ter ostali sorodniki
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega starega ata, pradedka in tasta
V
Matevža Cernenseka
IZ DRA@ENCEV 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo DU Hajdina, sindikatu Taluma, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
Solze padajo iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, botra
Friderika Milosica
IZ PTUJA, NA POSTAJO 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, za svete maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečino.
Žalujoči: žena Katica, hčerka Irena s Francijem in Anjo ter ostalo sorodstvo
Pogrešamo t-voj nasmeh, slišimo tvoj jok, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN Mihaelu Francu
23. 8. 2004 - 23. 3.2005 IZ REPIŠČ 13 A
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grobek in mu prižigate svečke.
Tvoji: mamica, ati, sestrica in vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
Janka Simonica
fotografskega mojstra iz Ptuja
se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje in ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Ptuj za požrtvovalno nego.
Imeli smo te radi in smo te spoštovali!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in tete
Anike Rajsp
IZ DESTRNIKA 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekali sožalje. Zahvale tudi g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem in pogrebnemu podjetju.
@alujo~i: sin Franci in sorodniki
Vedi, da s teboj bilo je krasno živeti in za veselje te v lepem spominu imeti. Ob tvojem grobu se radi ustavljamo in z ljubeznijo svečke prižigamo.
SPOMIN
23. marca mineva tri leta, kar nas je prerano zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Marija Kokol
IZ JANEŽOVCEV
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu. Pogrešamo te.
Mož Franc, sinovi Miro s Petro, Žanom in Taro, Silvo z Metko, Mihcem in Mario
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala, trpela,
nisi umrla zato,
ker nisi hotela živeti,
umrla si zato,
da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Elizabete Valh
IZ HAJDO[ 8 A
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo prišli pospremit na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje ter nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Posebej se zahvaljujemo govorniku, župniku, pevcem, godbeniku za Tišino in podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt prehitro te je vzela, zato zdaj
prazen dom je in dvorišče in oko zaman te išče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, nonota in zeta
Franca Gabrovca
IZ SE@ANE, roj. V BREZOVCU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem s Štajerske, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti pod šumeče taborske bore, izrekli sožalje in hvala govorniku na domu. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Slavka, hčerki Irma in Breda z družinama ter tašča Helena
Če me iščete, me najdete v svojih srcih. Tam sem našla zavetišče in tam je moj dom.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 27. marec, ko mineva dve leti, odkar si odšla, draga mama
Anica Tominc
IZ SEL 10 B
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Zelo te pogrešamo. Vsem, ki se je radi spominjate, jo nosite v srcu in ji poklonite lepo misel, prisrčna hvala.
Tvoji najdražji, ki te bomo vedno imeli radi
Usoda je hotela to, da ustavilo se srce mlado, zdaj ostaja praznina, v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža in očeta
[tefana Bedenika, roj. Mohorko
S PTUJSKE GORE 56
Besede hvala so premalo, zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem za izrečena sožalja in besede tolažbe. Posebej hvala sorodnikom, sosedom, sošolcem in učiteljem 4. BG Ptuj, bivšim sošolcem Gimnazije Ptuj, sodelavcem iz Boxmarka Kidričevo, patru Janku Gašpariču in pogrebnemu zavodu Mir.
Vsi njegovi
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
[tefana Lozinska
2.11.1957 1 15. 3. 2006 IZ POBREŽJA 43
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za pisno in ustno izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. Antonu Jusu za vsestransko pomoč, sodelavcem Pomurskih mlekarn, Ribogojnici Berlek, Folklornemu društvu Lancova vas, Veteranom vojne za Slovenijo, pogrebnemu podjetju Mir, g. Kozelu za lepe besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskreno hvala.
V naših srcih ljubezen in hrepenenje kipita le za tebe, a tvoje srce je daleč od nas. Pogrešamo te!
Žalujoči: žena Jožica, hčerka Manuela, sin Robert, mama Frančka, sestre Anica, Gelica in Marija z družinami
Ata, ni te več na pragu, ni te več v hiši, tvojega glasu se več ne sliši, ostalo je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno od nas si vzel slovo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, tasta, dedka, svaka in strica
Antona [eruga
IZ PODLEHNIKA 84
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Posebno se zahvaljujemo duhovnikom od sv. Trojice za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, g. Žeraku, pogrebnemu podjetju Mir, g. Janiju za odigrano melodijo slovesa, govornikoma g. Janezu Arnušu in g. Petru Fegušu za ganljive besede ter kolektivu in sodelavcem Perutnine Ptuj. Posebna zahvala velja Mariji Budja, Roziki Kozel, Damjanu Nikoliču ter družinam Trafela, Mlakar, Jelen, Kolednik in Prevolšek iz Tržca in z Gorce.
Žalujoči: žena Anica, sin Tonči in hčerka Irena z družinama ter svakinji Marija in Rozika
Skromno in pošteno si živel,
ljubezen, delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje.
Nisi umrl zato, ker nisi hotel živeti,
temveč, da bi nehal trpeti.
Vsakomur pomagal, dobro mu želel,
imel zlato si srce,
zato hvala ti za vse.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Branka Vidoviča
IZ DOLENE 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu, darovali vence, sveče, za sv. maše ter izrazili sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Dolene in Podlehnika, govornikoma g. Godcu in ge. Saški za besede slovesa, zastavonoši in praporščakoma, ge. Ivanki Majcen za pomoč ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena HVALA.
Z bolečino v srcu žena Marija ter otroci Majda, Jožica, Vikica, Marjan, Darinka in Boris z družinami
Kdor ljubi iskreno, pusti spomine, ostanejo solze, ki tolažijo srce in božajo lice.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta, brata
Franca Horvata
IZ PRE[ERNOVE 15, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem iz Perutnine Ptuj in vsem, ki ste ga z lepo mislijo pospremili k večnemu počitku in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, za izrečeno ustno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede slovesa ter hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: življenjska sopotnica Marjetka, sin Marko
in brat Miran z družino
Gomila pri Kogu • Z ilegalne službene poti po Hrvaški v Slovenijo
Dve plati zgodbe, ki isce srečen konec
Ko sem se odpravljala na Gomilo pri Kogu 14, kjer na Magdičevi domačiji, kot jo domačini imenujejo, živita družini Bajuk in Novak, še nisem vedela, da bom kršila zakon.
Pa lepo po vrsti. O tem, da je do domačije Magdič mogoče priti le tako, da se kakšnih 300 metrov peljete po hrvaškem ozemlju, smo v Štajerskem tedniku pred leti že poročali. Kljub temu, da so minila leta, se ni nič spremenilo na bolje. Državi se še vedno nista dogovorili, da bi zamenjali omenjen košček zemlje (travnika) in olajšali življenje vseh udeleženih.
Težave so se pričele z osamosvojitvijo, pravi Sandra Bajuk. Na začetku so se na krajevni skupnosti menda še zavzemali za rešitev njihovega problema, stanje si je v naravi leta 1993 ogledal tudi župan Vili Trofenik. Do kakšnih rešitev pa ni prišlo. »Na začetku ni bilo hujših problemov. Navadili smo se živeti z mejo in s policijo. Vse se je začelo s prepustnicami. Z možem Darkom sva malo trmoglavila in si je nisva hotela nabaviti, ker sva Slovenca v Sloveniji in zato prepustnice ne rabiva.« Prepustnice so bile seveda zakonsko predpisane in zato so ormoški policisti Darku tudi dvakrat zapisali kazen za nezakonit prestop meje. Kazen je krepka, znaša namreč 108.000 tolarjev. Po različnih posredovanjih so nekako uspeli umakniti zahtevek za kazen, nato pa sta si zakonca tudi uredila prepustnice, čeprav nista lastnika zemljišča, saj imata na Gomili 14 le stalno bivališče. Prepustnice je izdala upravna enota v Ormožu, v njih pa piše, da so za prestop meje Presika-Gomila pri Kogu 2, kar ne ustreza resnici, saj se po zatrjevanju Bajukovih prehod pod njihovo domačijo imenuje Hermanci. Zelo čudne so tudi omejitve glede prehoda meje. Prehajajo ga lahko med 3. uro zjutraj pa do 24. ure. Kaj je v preostalih treh urah in zakaj takrat ne, se za-
man sprašujejo.
Ilegalno na kavi
Do nedavnega, zatrjujeta zakonca, tudi nista vedela, da morata vse obiskovalce, ki prihajajo k njim, prijaviti. Šele komandir policijske postaje Ormož Miran Horvat jima je razložil, da morata po zakonu vse obiske prijaviti na policijski postaji v Ormožu in Štrigovi. S tem pa je menda hud problem. »Ne le da klici stanejo, tudi z uslužbenci policije ne moreš priti na konec, saj ne vedo, o čem sploh govoriš in kaj bi rad, sploh odkar kličemo na številko 113. Tudi po 15 minutah jim ne uspeš pojasniti, zakaj jih kličeš,« je razburjena Bajukova, ki je prepričana, da jih policija tudi šikanira. Ko je zadnjič prišel sosed na kavo, so ga policisti pod hišo ustavili in mu grozili, da bo plačal kazen. On pa ni vedel, o čem govorijo. »Po tem incidentu sosedje počasi dojemajo, pod kakšnimi pritiski dnevno živimo.« Še več njihovih obiskovalcev naj bi imelo nevšečnosti s policijo. Hude neprijetnosti naj bi imeli na pustno soboto, ko so se z moževo sestro odpravili na ples. Goste, ki so se peljali v drugem avtu za njimi, so ustavili policisti in jim grozili s kaznijo. Policisti
jih menda vsakič sprašujejo, kam gredo, zakaj, ne zapomnijo si domačih avtomobilov in jih nenehno ustavljajo. »Si predstavljate, ko greste po otroka v vrtec, pa vas ustavijo in obdelujejo 15, 20 minut ali dlje? Nič ne pomaga, da poveste, da vas otrok čaka in da se vrtec zapre ob 15. uri.«
Težave so bile tudi, ko jim je KS poslala dva kamiona gramoza, ker niso vedeli, kakšno registrsko bo imel tovornjak in kdaj bo prišel, saj je šofer čakal na hladno vreme, da je sploh lahko prišel do hiše. »Policisti odločajo, kakor se jim zdi, prvi kamion so spustili, za drugega pa so komplicirali. Zakaj ne preverijo osebnih izkaznic, saj jih ima vsak. Poskačejo iz avtov in brez pozdrava začnejo s svojim postopkom. Gre za živčno vojno, za vsakodnevna zasliševanja, ko si za vsako stvar odvisen od prijaznosti ali neprijaznosti policije. Tako je nemogoče živeti. Delajo tudi materialno škodo, saj se z avti vozijo po travniku. S hrvaškimi in ljutomerskimi policaji nimamo težav, korektno pregledajo dokumente, avto in to je vse. Zakaj niso policaji obveščeni, da tukaj nekdo živi! Mi se nimamo časa ukvarjati le s policijo,« je ogorčena Ba-jukova.
Sandra in Darko Bajuk si želita normalnega življenja.
Napoved vremena za Slovenijo
če Gabrijela zmrzuje (24.), slana več ne škoduje.
^	11/-4
Do doma je treba čez hrvaško ozemlje.
Danes bo sprva večinoma sončno, čez dan se bo oblačnost od zahoda povečala. Popoldne bo zapihaljugozahod-ni veter, v severozahodni Sloveniji bodo posamezneplohe. Najnižje jutranje temperature bodo od-5 do 0, na Primorskem okoli 4 najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
V soboto bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bodo posamezne krajevne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo na zahodu pretežno oblačno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Še bo pihal jugozahodni veter.
Druga plat iste zgodbe
»Dostop do oseb, ki nimajo druge cestne povezave preko svoje države, je mogoč na tistem prehodnem mestu, ki ga imajo vpisanega v obmejno prepustnico tudi njihovim sorodnikom, prijateljem in znancem pod pogojem, da o prihodu predhodno obvestijo policijske postaje v obeh državah. Pri najavi morajo navesti čas prehoda ter podatke o osebah in vozilu, tako piše v sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju med Hrvaško in Slovenijo,« razlaga zaplete komandir policijske postaje Ormož Miran Horvat. Strogo po črti zakona bi torej Bajukovi morali poklicati obe postaji, in to na svoje stroške. »Hoteli smo jim iti na roko, zato smo se dogovorili, naj kličejo na 113, ker je ta številka brezplačna. Ampak morate razumeti, tudi mi potrebujemo določen čas, da se ustrezno organiziramo. Dogovarjamo se, da bi s 113 prevezali na postajo Ormož, ampak za to bo spet potrebno nekaj časa. Skušamo pomagati, kolikor se največ da. Kljub temu pa stanovalci svojih obiskov ne najavljajo, ne opravljajo svoje dolžnosti. Tudi vašega obiska niso najavili,« je odlo-
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
Prešernovi 17, Ptuj
_Kumik Edvard s.p., Ha gmajni 29, OreJiova vas
čen komandir Horvat. Pravi, da so ilegalne migracije najpogostejše od Središča do Gomile zato so tam policisti najbolj prisotni, da opravljajo svoje delo. »Policisti dobro vedo, kako morajo delati svoje delo, Bajukovih niti enkrat nismo kaznovali, čeprav bi jih lahko. Želijo se prikazati kot žrtev, a ne spoštujejo svoje zakonske dolžnost, v končni fazi imamo vso zakonsko podlago za kazen. Policist se sam odloča, kdaj in koga bo ustavil. Stanovalci so odgovorni za prijavo in sami svoje obiske spravljajo v težek položaj. Ampak na problem hočemo gledati človeško. Policisti bomo tam zmeraj, tudi če jim bodo zgradili nadomestno cesto. Res smo pozimi vozili po travnikih, poleti se to seveda ne bo več dogajalo. Glede prijaznosti kolegov pa: ljutomerski policisti niso pristojni za to območje, hrvaški kolegi pa nimajo težav z ilegalci, saj bežijo od njih k nam in ne obratno.
Bajukovi se trudijo neka-
ko pridobiti cesto, kar razumemo, vendar naj ne iščejo krivca v policiji.«
Rešitev bi bila cesta
Nedavno pa so Bajukovi povsem slučajno izvedeli še eno cvetko: država načrtuje, da jim bodo na edini cesti, ki vodi do njih, postavili zapornice, za katere bodo dobili ključe. To pomeni, da bodo pri vsakem odhodu z doma stopili iz avta, odklenili zapornico, premaknili avto naprej, zaklenili zapornico in isto proceduro ponovili 300 metrov naprej. »Kako bo z interventnimi vozili? Kako bo z obiski? Nas bodo povsem odrezali od Slovenije?« je razočarana Sandra Bajuk.
Do rešitve neprijetnega položaja za vse udeležene ni daleč. Le okrog 200 metrov jih loči od sosedove ceste, ki je na slovenski strani. Sicer pa je menda država, celo iz sredstev EU, v podobnih primerih zgradila ceste prizadetim. Zakaj je ni pri Ba-jukovih?
viki klemenčič ivanuša
PVC oima in vrata, dvižna garažna vrata po meri,

%

^panela
Miia od 210.000 SIT dalje
Telefon 02 7411 S23,
Gsm 041 614 811, 041 691 540
d.0.0, ; Í. orni S
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
štuki 26a l|SmerGr^a> Biil|aii«[niiisf. m.: 02 787.86-70, 041 716-25f
Foto: vki
Foto: vki