Cene 10 dinarjev številka 32 (685)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Titovo Velenje^ 11. avgusta 1S83
T
Polletni izvoz slovenskega dela Gorenja
Na konvertibilna tržišča več kot za 40 milijonov izdelkov
Do konca junija so delovne organizacije Gorenje z območja Socialistične republike Slovenije (Gorenje TGO Titovo Velenje, Gorenje Glin Nazarje, Gorenje Muta Muta, Gorenje Elrad Gornja Radgona, Gorenje Promet Servis Titovo Velenje, Gorenje Varstroj Lendava, Gorenje Tiki Ljubljana, Gorenje Fecro Slovenj Gradec in Gorenje Metalplast Ruše) izvozile na tuja konvertibilna tržišča za 2 milijarde 546 milijonov dinarjev oziroma 40,153.000 dolarjev izdelkov in storitev.
Slovenski del Gorenje SOZD je ob polletju izpolnil letni izvozni načrt s 37,3 %, v primerjavi s pr-vim polletjem 1982 pa povečal izvoz kar za 47,9 Naiveč izdelkov je piouaio uuienje Kupcem v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in Avstraliji.
Uvoženo pa je bilo do konca meseca junija za 1 milijardo 803 milijone oziroma 28,447.000 dolarjev reprodukcijskih materialov in sestavnih deiov. V primerjavi s prvim polletjem 1982 se je letos uvoz
zmanjšal za nekaj nad 3 %, ob koncu junija pa so dosegli 42,4 % letnega načrta uvoza. Stopnja pokritosti z izvozom znaša 141 (načrtovana je bila v višini 121,7), v primerjavi prvim polletjem 1982 pa se je povečala za 42
Skoraj 87 % vsega konvertibilnega izvoza sistema Gorenje je v letošnjem prvem polletju odpadlo na Gorenje TGO, ki je prodala na tuje za 2 milijardi 208 milijonov dinarjev oziroma 34,825.000 dolarjev izdelkov. Gorenje TGO je ob polletju letni načrt izvoza izpolnilo z 49 v primerjavi z obdobjem januar—junij pa je bil izvoz večji kar za 84 %. Letos se je najbolj povečal izvoz keramičnih ploščic, in to kar za 9 krat, pa vgradnih kuhalnih aparatov, zamrzovalnikov, pralnih strojev in štedilnikov. Za izvoz so namenili skoraj 79 % celotne proizvodnje štedilnikov in hladilnikov, pa blizu 62 % vseh izdelanih pralnih strojev. Do konca junija so v Gorenje TGO izdelali za izvoz 208.000 malih gospodinjskih aparatov, 138.500 štedilnikov, 112.000 hladilnikov, 98.500
Uspešno in hitro odpravili okvaro
rrejsnji petek so morali v šoštanjskih Termoelektrarnah ustaviti IV. blok z zmogljivostjo 275 me-gavatov. blok so murna ustavni zaradi kotlovske netesnosti, in sicer ob 10.43 dopoldne. Takoj, ko se je kotel ohladil, so pričele ekipe vzdrževalcev delo. Pod izredno težkimi pogoji so delali neprekinjeno do sobote do pol sedmih Zjutraj, ko so blok štiri po uspelem tlačnem preizkusu ponovno vključili v proizvodnjo. Dobro usposobljena ekipa vzdrževalcev je storila res vse, da so okvaro odpravili v tako zelo kratkem času in prav njim velja vsa pohvala, da je bil blok IV. tako hitro usposobljen za
ponovno proizvounjo. okvare kot je bila ta, niso v termoelektrarnah nič presenetljivega.
V mesecu juliju so delavci šoštanjskih termoelektrarn izpolnili elektroenergetsko bilanco Slovenije z 210,8 odstotka, saj so proizvedli kar 282,5 milijonov kilo-vatnih ur električne energije. Precej so presegli tudi 7-mesečni plan, in sicer za 118,2 odstotka. V obdobju januar—julij so proizvedli 2 milijardi 91 milijonov kilovatnih ur električne energije. To pomeni, da so naredili precej več kot znašajo njihove obveznosti po elektroenergetski bilanci Slovence.
zamrzovalnikov, 91.000 pralnih strojev in 22.500 vgradnih kuhalnih aparatov ter 102.000 kv. m keramičnih ploščic.
Za Gorenje TGO Titovo Velenje je bila v letošnjem prvem polletju drugi največji izvoznik v sistemu Gorenje Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje, ki je prodala do konca junija na tuje za 107,500.000 dinarjev oziroma za nad 1,695.000 dolarjev izdelkov. Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Gorenje Muta je prodala na tuje za več kot 58 milijonov dinarjev oziroma za dobrih 916.000 dolarjev izdelkov. Iz Gorenje Fecro, Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec so izvozili za nekaj manj kot 13 milijonov dinarjev oziroma 203.300 dolarjev izdelkov. Gorenje Promet Servis Titovo Velenje pa je iztržil s prodajo na tujih konvertibilnih tržiščih do konca junija dobrih 38 milijonov oziroma nekaj nad 600.000 dolarjev.
Kolektiv modnega salona je eden izmed redkih v Šaleški dolini, ki v sedanjem času ne pozna težav ne pri oskrbi z blagom, kot pri prodaji končnih izdelkov, zato ni čudno, da so njihove misli, pa čeprav je do konca letošnjega leta le še slabih pet mesecev že v letu 1984, ko veliko pričakujejo od olimpijskih iger.
Na olimpijskih igrah bodo dobesedno prisotni povsod. Jugoslovanski predstavniki bodo na uradni prireditvi oblečeni v njihove izdelke, prav tako ob slovesnosti na koncu iger, tudi naši smučarji bodo nosili njihova oblačila, člani olimpijskega komiteja, prav tako novinarji — skratka. Modni salon bo resnično na vsakem koraku prisoten v Sarajevu.
Rudnik lignita Velenje
Kljub velikim težavam izpolnjujejo proizvodne naloge
Velenjski rudarji tudi letos uspešno uresničujejo svoje proizvodne naloge, čeprav se pri delu srečujejo z ogromnimi težavami, ki lahko, po njihovih besedah resno ogrozijo proizvodna prizadevanja.
V prvih sedmih mesecih so nakopali 2.793.000 ton lignita, kar je za 120.680 ton več kot so predvidevali v osnovnem letnem načrtu
za letos in 49.030 ton več kot je predvideno v spremenjenem načrtu sprejetem na organih upravljanja v mesecu juliju. Takrat so se namreč rudarji obvezali, da bodo zaradi velikih potreb po premogu v-tem letu nakopali še 100.000 ton lignita več oziroma naj bi v tem letu nakopali 4.800.000 ton lignita. Ta dodaten
Ljubno ob Savinji
23. flosarski HO RUK
Najzanimivejši del prireditve je vsekakor flosarski krst, ki ga nasledniki prekaljenih flosaijev opravijo po njihovih šegah in navadah. Letos je nov flosar postal Igor Fludemik, ki ga je škaf mrzle vode zmočil tudi od zunaj.
Na Ljubnem ob Savinji so konec prejšnjega tedna spravili pod streho že 23. po vrsti flosarski bal. Tudi tokrat so pripravili vrsto različnih prireditev in z njimi dopolnili osrednji del. kije bil na vrsti v
nedeljo popoldne. Tako so se v teh dneh v namiznem tenisu pomerili paraplegiki. svoja turnirja so organizirali odbojkarji in odbojkarice. nogometaši so odigrali vsakoletno nogometno tekmo za pokal savinjskega flosarja. v osnovni šoli pa so pripravili razstavo del domačih likovnih umetnikov in narodopisnih predmetov.
Osrednji del flosarskega bala v nedeljo popoldne so kot po navadi pričeli s povor-ko skozi Ljubno. Z njo želijo prireditelji vsako leto prikazati izročilo kraja in doline, dosežke domačih delovnih organizacij in društveno življenje v kraju. Tudi letos je bilo tako. vendar jo bodo morali v bodoče obogatiti, če želijo zadostiti, njenemu namenu.
Mladi flosarji so po povor-ki krenili do Savinje kjer so po stari flosarski navadi »udrli« flos, ga opremili in se z njim- zapeljali po Savinji do prireditvenega prostora. V veselje številnih obiskovalcev, zlasti seveda najmlajših, je ostal na vodi, flosarji pa so
po starih šegah in navadah opravili flosarski krst. Za »juda« in s tem svojega novega člana so letos izbrali Igorja Fludernika. ki je uspešno prestal krstno preizkušnjo. V krajšem programu so mladi sproščeno obudili iz spomina nekaj zanimivih in šaljivih flosarskih dogodivščin. program pa so sklenili člani domače pionirske folklorne skupine, ki so s svojim prikupnim nastopom navdušili obiskovalce. Tudi letos so na Ljubnem obdarili turista, ki svoje počitniške dni najdalj časa preživlja na Ljubnem, med gosti paje bil tudi avtor knjige o Savinjskih splavarjih dr. Angelos Baš. Številnih obiskovalcev tudi letos ni manjkalo, pa tudi zabave in dobrih jedi ne.
nama
Veleblagovnica Titovo Velenje
izkop premoga pa bodo dosegli v desetih prej predvidenih prostih
sobotah.
Načrtovano proizvodnjo v prvih sedmih mesecih so rudarji dosegli kljub številnim težavam, zlati na tehničnem in finančnem področju. Na tehničnem področju imajo probleme pri obvladovanju težkih montangeoloških pogojev, zlasti na področju stebra 11. na področju jame Škale. kjer so dosegali zaradi velikih hribinskih pritiskov bistveno slabše proizvodne rezultate od načrtovanih, v jami Pesje pa so morali zaradi tega predčasno razstaviti samohodno hidravlično podporje. Te težke montangeološke razmere so povzročile zakasnelo pripravo odkopa v stebru 13 v jami Preloge za tri mesece. Dodatne težave jim je povzročal tudi hiter prehod na domačo rudarsko opremo, saj — imajo iz uvoza le še 25 % opreme.
Pri domači opremi pa ni velike izbire, je tudi slabša, dobavni roki so dolgi (eno do dve leti), dobavitelji pa ne spoštujejo pogodbenih rokov. V tem letujim ni uspelo iz uvoza še ničesar dobiti, kar je bilo sprejeto v letošnjem delovnem načrtu in kljub temu, daje že avgust, še nimajo sklenjene nobene pogodbe.
Oprema rudnika je zastarela in je odpisana že v višini 80 %. Zato imajo veliko dodatnih vzdrževalnih del in tudi zastojev.
Zaradi likvidnostnih težav, v katerih je Rudnik lignita Velenje.
nepravočasno izpolnjujejo obveznosti. kar ima. kot nam je dejal predsednik kolektivnega poslovodnega odbora te delovne organizacije Alojz Diacci. hude težave pri nabavi opreme in rezervnih delov. Rudnik lignita Velenje ima primanjkljaj trajnih obratnih sredstev v višini 414 milijonov dinarjev. zaradi razmejitve amortizacije in odvedbe sredstev za stanovanjsko graditev po zaključnem računu za lansko leto brez denarnega kritja pa imajo nadaljnjih 200 milijonov likvidnostnega primanjkljaja. Ob doseganju in preseganju fizičnega načrta proizvodnje je bila potrjena planska ocena za obdobje januar—junij letos uresničena le v višini 75 %. pri čemer je nastala izguba rudnika za to obdobje v višini 260 milijonov dinarjev.
Trenutno najeti premostitveni krediti presegajo 600 milijonov dinaijev. Za te kredite plačujejo tudi 32 % obresti, kar seveda močno vpliva na proizvodne stroške. Zato so imeli v zadnjem obdobju kar dvakrat blokiran žiro račun.
Tako sedaj praktično ne morejo več pokrivati zanadlih obveznosti z naslova nabave materiala, opreme, rezervnih delov, storitev, itd. Zato bo potrebno, kot poudarjajo. kar najhitreje zagotoviti najnujnejša finančna sredstva, če ne želimo, da bo kljub največjemu prizadevanju rudarjev v drugi polovici leta ogrožena načrtovana proizvodnja.
Kmečki praznik v Plešivcu
Obujajo stare kmečke običaje
nasmejali. Kot obljubljajo, bodo Plešivčani med prireditvijo prikazali še vrsto drugih kmečkih običajev. Tako si bodo gostje lahko ogledali žganjekuho, gozdarska dela. mlačvo, videli bodo. kako izdelujejo sode, prikazali pa bodo še stara kmečka orodja. Manjkalo tudi ne bo pristnih starih jedi. Plešivčani so k sodelovanju povabili tudi velenjsko Namo. ki pripravlja vsako sredo v svoji restavraciji stare jedi.
V Plešivcu bo torej moeoče preživeti zares pester in zanimiv dan. Prikazali bodo mnogo zanimivega. kar že tone v pozabo, poskrbeli pa bodo seveda tudi za dobro razpoloženje. Goste bodo zabavali Primorski fantje.
V nedeljo, 14. avgusta, bo v krajevni skupnosti Plešivec s pri-četkom ob 10. uri dopoldneže šesti tradicionalni kmečki praznik. Prizadevni Plešivčani ga bodo letos priDravili Dri kmetu Lipnikariu (Hotonšeku).
Tudi letos bo na sporedu tekmovanje koscev in grabljic, program pa bodo popestrili še s šaljivimi tekmovanji. Med drugim se bodo nastopajoči pomeiilLv. plezanju po drogu, ženske bodo lahko pokazale, kako obvladajo košnjo, moški pa grabljenje. Obiskovalci si bodo torej ogledali, kako so nekatera kmečka opravila opravljali včasih, ko še ni bilo modernih strojev, ob tem pa se bodo lahko seveda tudi do solz
2. stran ir
od tu in tam
Titovo Velenje * 11- avgusta 1983
Odlok o razglasitvi zgodovinskih in kulturnih spomenikov
Kulturna dediščina je stvar vseh nas
Kulturni spomeniki so deli kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost. Pričajo nam o preteklosti in so vrednote v najširšem pomenu človekovega osveščanja. Tem bomo tudi v naši občini posvetili posebno skrb, zato je v pripravi Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Velenje.
O tem. kaj bomo z odlokom uredili, smo se pogovarjali s Štefko Kordež, predsednico Komiteja za družbene dejavnosti Skupščine občine Velenje, ki je povedala, da nam je v preteklosti pa tudi sedaj, propadlo že veliko kulturnih spomenikov, prav zaradi tega. ker zanje nismo vedeli ali pa jih sploh nismo poznali. Da do uničenja spomenikov ne bi še naprej prihajalo, smo v Sloveniji že pred dvema letoma sprejeli Zakon o varstvu naravne in kulturne.dediščine.
Že v Odloku, ki pa je še v javni razpsravi, so navedena arheološka območja, umetnostni in arhitekturni spomeniki. etnološki spomeniki. zgodovonski in memori-alni spomeniki ter spomeniška območja. Vendar pa razvid nad vsemi spomeniki še ni popoln, zato bo potrebno nadaljevati z delom na terenu in določene spomenike še naknadno predlagati za razglasitev.
Spomeniška območja so površine na katerih so str-
njene skupine spomenikov. Pri tem gre lahko za arheološka območja, ki so spomeniško in urbanistično zavarovana! Za razglasitev za kulturni spomenik je predlagano območje Šoštanja. Staro Velenje. Šalek. območje Zavodenj in Belih vod pa bomo varovali kot kulturno dediščino. Kot zgodovinsko in memorialno območje se predlaga za razglasitev območje Plešivca —■ Graške gore. predvsem zaradi svoje posebne vloge v času NOB. Arheološki spomeniki. ki so predlagani za razglasitev so zbrani na temelju doslej znanih podatkov.
Najpopolnejši v občini je pregled nad umetnostnimi in arhitekturnimi spomeniki.
Gradovi imajo značaj spomenikov že zaradi svoje znanstvene vrednosti, saj omogočajo podrobnejši vpogled v življenje starejših zgodovinskih obdobij. Pomembna je tudi meščanska arhitektura in pa seveda sakralna, zato so v seznamu vse starejše cerkve, znamenja in kapelice. Zlasti najstarejše cerkve lahko skrivajo doslej še neznane spomeniške vrednote (freske), v njih pa grp za stvaritve po^ membnih' starejšfh kipa^-vev. rezbarjev in slikarjev.
Pri varovanju spomenikov se uveljavita dve stopnji varstvenih režimov: 1. stopnja pomeni varovanje spomenika v celoti, njegovo neokrnjenost in izvirnost, kakršnikoli poseg pa je mo-
goč samo z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba.
Varstveni režimi 11. stopnje pa določa varovanje spomenika v avtentični pričeval-nosti.
* Da ohranimo našo kulturno dediščino, je bil že v juniju dan v široko javno razpravo osnutek odloka, v septembru pa bo na skupščini obravnavan predlog.
Do takrat bi morali imeti naše kulturne spomenike že v celoti zajete. Ker je izvajalec del na področju razglasitve kulturnih spomenikov Zavod za spomeniško varstvo iz Celja, ki pa zaradi širokega obsega delovanja ne more v celoti preveriti vseh spomenikov, bi bilo prav. da bi vsi občani v akciji aktivno sodelovali in Komite za družbene dejavnosti obvestili o vseh spomenikih, ki v gradivu niso objavljeni.
»Prav v teh dneh pošiljamo v krajevne skupnosti celotno gradivo o razglasitvi kulturnih spomenikov in jih prosimo. da jih temeljito pregledajo in javijo manjkajoče spomenike.« S tem pozivom je Štefka Kordež zaključila pogovor. Prav bi bilo. da bi njene besede naletele na plodna tla. in če bi se akciji priključili vsi. ki jim ni vseeno. ali bo zanamcem še ostalo kaj. ki jim bo pričalo o tem kaj so delali naši predniki. kje so živeli je uspeh akcije zagotovljen.
mkp
Turistične agencije v Titovem Velenju
Poslovalnica Rdeče dvorane
V	Titovem Velenju imamo dve turistični agenciji. V sestavi Rdeče dvorane deluje samostojna turistična agencija, ki posreduje prodajo prevoznih dokumentov kot so avionske karte in ostale prevozne storitve (avtobus, rent a car. taksi služba), posredujejo pa tudi prodajo letovanj po domovini in tujini za vse večje agencije kot so Kompas. Atlas. Generalturist. Jugoturs itd. Rezervirajo tudi hotelske storitve doma in v tujini, organizirajo pa še izlete po domovini in tujini, oglede kulturno zgodovinskih spomenikov, koncertov in športnih prireditev. Seveda pa pripravijo programe izletov tudi po željah občanov.
V	tej turistični agenciji prodajajo tudi lastne zmogljivosti, to so nočitve v hotelu Paka. v hotelu na Golteh in v Mozirski koči. Imajo pa tudi lastno ponudbo letovanj in sicer v avto kampu Polari v Ro-vinju. Gostje lahko letujejo v počitniških prikolicah, hranijo pa se v restavraciji Vilas Rubin. Za desetdnevno letovanje s polnim penzionom je potrebno odšteti 6040 dinarjev. Za drugo polovico avgusta in za mesec september, ko bo znašalo desetdnevno letovanje le 4290 dinarjev, imajo še nekaj prostih mest. Z Vilas Rubin tudi sicer uspešno sodelujejo, saj nudijo zelo zanimiva letovanja v predsezoni. Namenjena so pred-
Turistična agencija Rdeče dvorane
vsem šolski mladini.
Kot je povedala vodja biroja v Rdeči dvorani Hilda Smirnov. je bilo letošnje leto za njih kar uspešno. Organizirali so številne izlete za šolarje ob koncu šolskega leta ter za delavce iz delovnih organizacij. nekje na lanskoletni višini pa se giblje tudi višina prodanega letnega oddiha. Ob tem je potrebno poudariti, da turistični biro uspešno sodeluje z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami. predvsem Gorenjem. TEŠ
in RŠC. sodelovanje pa so razširili tudi na koroško in celjsko regijo.
V Turističnem biroju si prizadevajo, da bi zadostili tudi željam in potrebam turistov, ki pridejo na naše območje. Kar precej se jih ustavi v tem biroju. Nudijo jim potrebne informacije, kot smo omenili prodajajo lastne zmogljivosti hotela Pake. hotela na Golteh in Mozirske koče ter privatne turistične sobe. ki pa jih je žal na našem območju izleta v leto manj.
Poslovalnica Izletnika
Prostori Izletnikove poslovalnice so utesnjeni, zato jih bodo še letos obnovili
svojim delavcem kreditno odplačevanje.
Za čas po glavni sezoni imajo še veliko zelo zanimivih in poceni programov, zato priporočajo vsem. ki letos še niso letovali, da izkoristijo ugodne priložnosti.
Tudi v tej turistični agenciji so veseli gostov, ki pridejo v Titovo Velenje. Nudijo jim vse potrebne informacije, po po.trebi pa jim rezervirajo tudi sobe v hotelih ali pa privat. V njihovi agenciji seje ustavljalo tudi precej tujih gostov, ' katerim so prav tako organizirali letovanja.
Prostori v katerih dela Izletnikova poslovalnica so precej tesni, zato jih bodo še letos obnovili in razširili. Prepričani so. da bodo potem nudili Velenjčanom še boljše storitve.
Vida Sme. vodja Izletnikove poslovalnice v Titovem Velenju je povedala, daje bilo letošnje prvo polletje za njih dokaj ugodno.
Uspešni so bili pri prodaji letnega oddiha, organizirali pa so tudi zelo veliko eno in dvodnevnih izletov v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami delovnih organizacij ter šolami. Preko te agencije je v letošnjem letu letovalo preko 1000 družin. Zelo uspešno sodelujejo z nekaterimi delovnimi organizacijami, tako da jim ponudijo svoje programe, delovne organizacije pa nudijo
Poleg omenjenih turističnih agencij imamo v Titovem Velenju še Kompasov Rent a car. ki naj bi prav tako v prihodnje nudil agencijske storitve, poleg tega pa opravljajo v Nami storitve za železniško transportno turistično podjetje iz Celja, ki prav tako nudi bogate in zanimive programe letnega oddiha ter izletov. Ponudba je torej zares bogata in velika, nedvomno pa bi morali v občini več narediti tudi za to. da bi goste vodili na naše področje. Na tem področju imajo seveda velike naloge tudi turistične agencije.
M. Zakošek
Za Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah velja najstrožji varstveni režim
V Izletnikovi turistični poslovalnici. ki ima svoje prostore na avtobusni postaji v Titovem Velenju. je prav tako mogoče naročiti različne prevoze, organizirajo izlete po domovini ter strokovna potovanja v tujino, prodajajo letalske vozovnice za domače in tuje prevoze, vozovnice za spalnike, posredujejo rent a car in taksi službo, organizirajo še številne druge rezervacije, seveda pa je tu možno rezervirati tudi letni oddih. Imajo veliko lastnih programov. poleg tega pa opravljajo storitve tudi za vse večje turistične agencije.
Postaja milice Titovo Velenje
Povečajmo preventivno delovanje na vseh področjih
Delavci Postaje milice Titovo Velenje v oceni dela za letošnje polletje ugotavljajo, da rezultati niso spodbudni. Marsikatero področje njihovega dela se je po podatkih močno poslabšalo v primerjav] z enakim obdobjem leta 1982. Tako se opravičeno postavlja vprašanje, kako negativna gibanja zaustaviti.
Negativni pojavi so prisotni na vseh področjih njihovega dela in so kljub temu, da jih sproti spremljajo, analizirajo in organizirajo številne preventivne akcije, v stalnem porastu.
Miličniki ugotavljajo tudi, da si v
nekaterih okoljih še vedno premalo prizadevajo, da bi preprečili nepravilnosti. Premalo je še tudi sodelovanja z organi odkrivanja in pregona. Pogosto pa se dogaja celo, da jim onemogočajo prihajanje v delovne organizacije, da se tako izognejo odgovornosti, če bi posamezni organi opravili nenadni pregled. Med takšnimi pregledi bi lahko ugotovili, kako varujejo družbeno premoženje, kako skrbijo za požarno varnost, za varstvo pri delu in drugo. Zal pa so v delovnih organizacijah pogosto naperjeni proti inšpekcijskim organom, organom za notranje za-
deve. ter drugim, ki so povezani s takšnim delom.
In kakšno je stanje po posameznih poaročjih dela?
Kriminaliteta je v stalnem porastu. Najbolj kritično je bilo stanje v prvih treh mesecih letos, ko je bilo kar 92 odstotkov več dejanj kot v enakem obdobju leta 1982. V prvi polovici letošnjega leta so tako miličniki obravnavali kar 611 kaznjivih dejanj. Od tega je bilo 217 tltvin, 141 velikih tatvin, 17 odvzemov motornih vozil, 56 poškodb tujih stvari, 9 nezakonitih vselitev, 3 ropi itd. Najštevilnejša kaznjiva dejanja so bile tatvine.
Največ je bilo tatvin koles, delov motornih vozil ter vlomnih tatvin. S takšnimi dejanji je bilo v občini v družbenem sektorju povzročene škode za več kot 9 milijonov dinarjev, v zasebnem sektorju pa za 3 milijone in pol.
Glede na to, da je število dejanj v prvem četrtletju letošnjega leta močno porastlo, so miličniki s stanjem seznanili širšo javnost, poleg tega pa so močno povečali preventivno delo na terenu. To je prav gotovo prispevalo, da se je stanje v drugem tromesečju nekoliko izboljšalo.
V bodoče bo potrebno v vseh okoljih posvetiti še več skrbi zmanjšanju kriminalitete.
Tudi področje javnega reda in miru ni boljše kot kriminaliteta. Povečalo se je število prekrškov, še bolj zaskrbljujoče pa je to, da je pri pretepih udeleženih vse več skupin. In katere so bile najpogostejše kršitve? Največ je bilo prepi-
rov in kričanja, pretepanj, žalitev upravnih oseb, klatenja, potepanja, hazardiranja, točenje alkoholnih pijač vinjenim, pijančevanje itd.
Vso pozornost so velenjski miličniki namenili v letošnjem prvem polletju tudi prometni varnosti. Organizirali so vrsto preventivnih akcij in skušali tako prispevati, da bi se promet varneje odvijal. Prizadevajo si, da bi se dvignila varnostna kultura in prometna etika ter da bi se razvijali humanejši in solidnejši odnosi med vozniki in drugimi udeleženci v prometu. Prizadevali so si tudi, da bi se izboljšal prometni režim, prometna signalizacija, saj to v zelo veliki meri vpliva na prometno varnost. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so miličniki zabeležili 59 prometnih nesreč. Predlani jih je bilo 48. V prometnih nesrečah so štiri osebe izgubile življenje, 23 jih je bilo hudo telesno poškodovanih,
47 pa lažje. Med povzročitelji prometnih nesreč so na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov (39), sledijo pešci (9), vozniki koles z motorjem itd. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti. nenadno prečkanje ceste, vinjenost, neprimerno prehitevanje, utrujenost, nepazljiva vožnja mimo pešca, neprimerna varnostna razdalja itd.
Miličniki so podali 493 predlogov sodišču, uporabili so 144 alkotestov, izrekli 892 opozoril, 86 vinjenim voznikom so odvzeli vozniška dovoljenja, izrečenih pa je bila še vrsta drugih ukrepov.
Število prometnih nesreč je v letošnjem letu torej porastlo. Prav zato si bodo miličniki še bolj prizadevali, da bodo pripravili več preventivnih akcij in tako skušali uvajati samozaščitno ravnanje, voznikov in drugih udeležencev v prometu.	M. Z.


»NAS CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaria 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca
izhajl 1973,
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinaiji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinarjev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike_na_ znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
11. avgusta 1983	★ Titovo Velenje	iz delovnih organizacij	nas ca;	5 * stran 3
				
Tovarna usnja Šoštanj
Surovine - sedaj največja skrb
Tovarna usnja Šoštanj temeljna organizacija industrije usnja Vrhnika že vrsto let zaradi zastarele tehnologije in pomanjkanja surovin jjosluje na meji rentabilnosti ali z izgubo. Tudi v letošnjem prvem polletju niso uresničili vseh začrtanih planov, vendar pa ugotavljajo, da so kljub temu poslovali dokaj dobro.
Aleksander Samobor, vršilec dolžnosti direktorja, pravi, da je še vedno najbolj problematično zagotavljanje surovin in deviznih sredstev in da se oskrba zaradi zaostrenih pogojev poslovanja še slabša, zato bodo v drugem polletju potrebni še večji napori za zagotavljanje pozitivnih rezultatov poslovanja. Načrtovane proizvodnje, ki naj bi dosegla 10 ton dnevnega na-moka govejih kož in prav toliko ton svinjskih kož odmaščene teže pa tudi ob maksimalnih prizadevanjih ne bo možno uresničiti.
Od predvidenega namoka 1330 ton govejih kož so v prvem polletju namočili 923 ton kar je le 69 odstotkov. še slabše je bilo z namokom svinjskih kož. Od načrtovane količine 2166 ton so uspeli opraviti namok 1036 ton surove teže ter tako plan dosegli s 47,8 odstotka.
Kljub skromnemu namoku pa so rezultati vseeno boljši, kot v enakem obdobju lanskega leta in to predvsem zaradi proizvodnje izdelkov višje vrednosti ter predelave medfaznih zalog.
V prvem polletju je bila proizvodnja svinjskega usnja za 29 odstotkov pod načrtom, kar je tudi za odstotek manj v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Bo za nemoteno proizvodnjo kož dovolj?
Načrtovana količina velurja pa je bila dosežena 90 odstotno, k čemur pa je pripomoglo 177 ton svinjskih kruponov iz uvoza.
Proizvodnja ostalega svinjskega usnja je bila močno pod načrti. Dosežena je bila le z 41,3 odstotka. Nad planom pa je bila proizvodnja svinjskih cepljencev kar je skupno z zadovoljivo proizvodnjo velurja in govejega usnja vplivalo na finančni rezultat. Ker je bila kakovost proizvedenega svinjskega usnja boljša, kot v prejšnjem letu, je tudi to pripomoglo k zadovoljivemu poslovanju.
V letošnjem letu so v tej temeljni organizaciji ustvarili za 303.567 dolarjev izvoza, kar je za 21 odstotkov več kot so načrtovali,
oziroma za 92 odstotkov več, kot so ga ustvarili v lanskem enakem obdobju. Izvoz pa želijo v prihodnje še bistveno povečati, saj si le tako lahko zagotovijo prepotrebna devizna sredstva za uvoz surovin in ostalega pomožnega materiala.
Tudi v tej delovni organizaciji število zaposlenih počasi upada. Sicer pa je takšna usmeritev nujna zaradi manjšega namoka kož in prizadevanj za večjo produktivnost.
Ob polletju v tozdu ugotavljajo, da so se izboljšali tudi odnosi z delovno organizacijo v Vrhniki, ki si prizadeva, da bi zagotovila vsaj minimalno oskrbo s surovinami in pomožnimi materiali.
B. Z.
D0TGP Paka
Povezati gostinsko in turistično dejavnost
PSDetni rezultati gospodarjenja —tri besede, ki jih je v tem času povsod slišati, pa tudi navajeni smo jih že, ker se pojavijo — razumljivo seveda — vsako leto v istem času. Letos zvenijo le malo drugače. V teh težkih časih stabilizacije našega gospodarstva se za nje zanimajo tudi tisti, ki jim včasih niso bile nič mar. Važno je bilo, da je bil osebni dohodek dober, in da si ga dvignil vsak mesec. Kako pa si delal in kako je tvoja organizacija poslovala, za to so bili plačani drugi. Sedaj pa pri marsikom ni več tako in marsikdo je sam spoznal, da je od dela njega samega odvisno, kako bo šlo naprej z njim, z njegovo organizacijo, z njegovo družbenopolitično skupnostjo.
TGP Paka Titovo Velenje je
nosilka gostinstva v Šaleški dolini. Njeno poslovanje je »pridelalo« v prvem polletju 6,34 milijonov izgub, ki pa so v glavnem posledica izgub tozda RTC Golte. Naša sogovornika Tone Hladin, direktor TGP Paka in Slavica Zabu-kovnik, vodja njenega tozda Gostinstvo pa sta povedala, da so drugače dosegli zelo dobre rezultate.
V tozdu Gostinstvo je celotni prihodek v primerjavi z letom poprej porasel za 128 indeksnih točk, dohodek z indeksom 127 in porabljena sredstva s 129. Cene in povečan količinski obseg prodaje so omogočili tudi formiranje dela čistega dohodka za sklade in to indeksno kar za 538 točk. Takšen rezultat pa je, kot sami ugotavljajo, pogojen tudi z umikom z Golt — s tem ni več izgube — in s prenosom bazenov v upravljanje tozdu Rdeča dvorana. Z novimi investicijami želijo ponudbo še popestriti. Že za občinski praznik bodo odprli nov lokal v soseski Šalek II, še letos pa načrtujejo prenovo gostilne v Šmartnem ob Paki in ponovno usposobitev dveh apartmajev v hotelu Paka.
Tudi tozd Rdeča dvorana je uspešno sklenila poslovanje, še več, presegli so načrtovane rezultate. Tako so imeli celo 207 starih milijonov ostanka čistega dohodka, kar gre pripisati predvsem notranji prerazporeditvi, ponovni oživitvi sejemske' dejavnosti, pa tudi združevanju sredstev Občinske telesnokulturne skupnosti in
Samoupravne komunalne interesne skupnosti. V tem času so pre-
novili letni bazen in uredili raz-' -sjietljavo pri teniških igriščih. V načrtu imajo še ureditev stalnega razstavnega prostora za Gorenje v Rdeči dvorani ter obnovo zimskega bazena. Kersamadvoranas prireditvami ne uspe pokrivati vseh stroškov svojega poslovanja, so pripravili program dopoldanske vadbe, še vedno pa bo potrebno računati na združevanje sredstev.
Dobre rezultate jim kvari RTC Golte, ki je polletno poslovanje končal z 12 milijoni 362 tisoč dinarji izgube, vendar pa v tem trenutku uspešno uresničuje sanacijski program, saj so že sedaj urejena in dodatno zgrajena smučišča, s pokritjem izgube za preteklo leto pa ima center dovolj sredstev za pripravo in remont žičniških naprav. Uspešno je bil podpisan Samoupravni sporazum o združevanju sredstev Občinskih telesnokulturnih skupnd-
sti Žalca, Mozirja, Celja in Velenja. v razpravi pa je tudi že Samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za RTC Golte, ki teče v vseh tozdih že prej imenovanih občin.
»NASMEH 83«
Kaj v sezoni ponuditi gostu?
Tudi velenjski gostinci so se vključili v akcijo, ki poteka pod naslovom »Nasmeh 83«. V ta namen je v lokalih, ki imajo tudi vrtove precej živahno. Hotel Paka v tem mesecu skrbi za obiskovalce tako, da se lahko razvedrijo ob klaviraturah solista Zvoneta Bukovca. Tudi vrt Kajuhovega doma v Šoštanju privablja v tem času izredno veliko gostov, tako da so morali v njem postaviti še nekaj dodatnih miz. Glavna »vaba« pa ie elasba duaJLiave.r-Valenti. Na kopališčih poskušajo ponudbo popestriti z jedrni na žaru.
Delo gostincev je v teh poletnih dneh zelo naporno in včasih se zgodi, da gostje z njihovim delom niso najbolj zadovoljni, čeprav pravijo, da kakšnih posebnih pripomb zaradi gostoljubnosti niso slišali. Zavedajo se, da odnos gostincev do gostov še vedno ni takšen kot bi moral biti, trudijo pa se da bi se tudi to izboljšalo.
TEŽAVE, NAČRTI
Glavna težava, s katero se v TGP Paka srečujejo, so poleg za-
starelosti večine lokalov kadri. Težak poklic, ki zahteva celega človeka in ne pozna sobot, nedeli in praznikov, ko drugi ljudje počivajo in tudi nizki osebni dohodki odvračajo mlade, da bi se bolj odločali za gostinske poklice. Posebno težko ie bilo s kadri leta
In kako je z nočitvami v velenjskem hotelu Paka? V mesecu juliju je bilo vseh nočitev 1355. od tega je v hotelu prenočevalo 245 tujih gostov. Obiskovalci hotela Paka so v glavnem prehodni gostje, saj jih je le 22 »vzelo« cel penzion.
1981 in 1982. ko so morali zaradi njihovega pomanjkanja iskati gostinske delavce iz drugih republik. pri tem pa so se srečevali z velikimi težavami, kako natakarje naučiti slovenskega jezika. Rešitev so našli v tečajih. Upajo, da se bodo razmere kmalu izboljšale. Vse napore posvečajo vzgoji svojega kadra in ponosni so. da bodo v novem šolskem letu med bodočimi gostinci imeli osem štipendistov.
Menijo, da bi morali v občini na področju gostinstva marsikaj spremeniti Gostinske delavce bi lahko vsaj malo razbremenili, tako da bi z odlokom o odpiralnem času gostinskih lokalov sklenili dogovor, kateri lokali v občini bi imeli v soboto in nedeljo odprto. Na tak način bi odpravili tudi beg njihovega kadra tja. kjer so sobote in nedelje dnevi počitka. Nekaj pa bo potrebno tudi storiti za ponovno privabljanje tujih gostov k nam. Za začetek bi lahko tiste, ki na dopust prihajajo preko mejnega prehoda Dravograd s ponudbo in dobrimi informacijami zaustavili tudi pri nas. za naprej pa bi to usmeritev kazalo še razširiti.
In ne nazadnje, povezati in to čimprej, vso gostinsko in turistično dejavnost, vanjo vključiti tudi zasebni sektor in opredeliti medsebojne odnose. Samo ta pot lahko vodi v bolj »rožnato« prihodnost našo precej razdrobljeno
gostinsko in turistično ponudbo.
mkp, sv
Žetev pšenice
Dobri rezultati morajo biti vzpodbuda za jesensko setev
TOelovna organizacija ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj je imela v letošnjem letu pogodbo o pridelavi tr-/rtih viškov pesnice s 140 kooperanti. Ti so pšenico posejali na 66 hektarih zemljišč.
Z žetvijo pšenice so pričeli 9. julija in jo končali 24. julija. Pri kooperantih sta žela dva nova kombajna, ki sta bila kupljena v preteklem in letošnjem letu. Poleg tega pa so pšenico želi še s tremi starejšimi kombajni in sicer pri vseh proizvajalcih pšenice in ostalih žit. ki niso imeli pogodbo s TOK Kmetijstvo Šoštanj.
Nekaj žitaje bilo potrebno požeti še s srpom, kosilnico
ter snopovezalko. predvsem na tistih območjih, kjer je dostop s kombajni zaradi ozkih poti težji in kjer je neraven teren.
TOK Kmetijstvo je za letošnje leto sklenila pogodbo za dobavo 126 ton pšenice iz lastne proizvodnje. V reso-lucijskih planih pa je bilo zapisano, da bodo iz kooperacije odkupili 160 ton tržnih viškov pšenice, iz lastne proizvodnje pa 65 ton pšenice.
Doslej je bilo od kmetov odkupljeno preko 170 ton pšenice. Pogodba z Merxom je bila tako iz kooperacijske pogodbe uresničena s 137 odstotki, resolucijski plan pa je bil presežen za 7 odstot-
kov. V primerjavi z lanskim odkupom pa to povečanje znaša kar 81 odstotkov.
Nekoliko slabše je bilo v lastni proizvodnji, kjer so poželi 53 ton pšenice. 11 hektarov površin je namreč tik pred žetvijo dvakrat prizadela toča in so tako izgubili pridelek okoli 13 ton j)še-ničnega zrnja. Toča je prizadela tudi nekaj kooperantov. kjer se je odkup zato zmanjšal za okoli 4 tone pšenice. Nekaj škode je napravila tudi divjad.
Hektarski donos je bil v letošnjem letu dokaj dober. Proizvodnja seje gibala okoli 5 ton na hektar, posamezni proizvajalci pa so presegli celo 7 ton na hektar.
Elektrostrojna oprema Velenje
Manjkajo kvalificirani delavci
Delavci delovne organizacije Elektrostrojne opreme iz Titovega Velenja se z vso resnostjo zavedajo, da jih lahko le delo reši iz težav. Temu primerno in zavedajoč se, da je naše gospodarstvo v težkem položaju, so se uspešno lotili letošnje načrtovane proizvodnje. Ta naj hi bila letos za 6 odstotkov.
Da je temu res tako, pričajo letošnji doseženi rezultati. Če bežno pogledamo nekatere postavke delitve prihodka, so za osebne dohodke namenili sto milijonov, za skupno porabo šest milijonov, del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje realne osnove dela 25 milijonov in del čistega dohodka za rezervni sklad 6 milijonov. V primerjavi z načrtovanim, so delež dohodka za akumulacijo presegli, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo pa so za odstotek pod planom. Če primerjamo letošnje rezultate poslovanja z lanskimi, so presegli vse postavke, razen akumulacijo, ki je manjša za 5 odstotkov. Vzrok je nenehno naraščanje obveznosti iz dohodka na račun splošne in skupne porabe.
Tudi v tej delovni organizaciji jih pesti pomanjkanje reprodukcijskega materiala, pa tudi kvaliteta je slaba. Poleg tega pa ničesar več ne uvažajo. Tudi roki izdelave so zelo kratki jn včasih neuresničljivi. Ker delovna organizacija ESO proizvaja preccjšen del proizvodov za Rudnik lignita Velenje, je razumljivo,
da delavci rudnika negodujejo, ker predvidene opreme ne dobijo pravočasno. Zato se oboji upravičeno boje, da zaradi pomanjkanja re-promaterialov, ne bi prišlo do zmanjkanja proizvodnje premoga. Tega se delavci ESO dobro zavedajo in skušajo narediti vse, da do najhujšega ne bi prišlo. Delajo tudi ob prostih sobotah in nedeljah, da bi zamudo zmanjšali oziroma daje sploh ne bi bilo. Seveda pa bo to možno le ob zagotovitvi reprodukcijskega materiala.
Drugi del delavcev pa se ukvarja z inštalacijsko dejavnostjo. Dela je trenutno veliko, za naprej pa ga bo težje zagotoviti. Še posebej, ker investitorji želijo kredite za razna dela, teh pa delovna organizacija ne more nuditi.
,,V drugi polovici leta je pred nami pričetek montaže opreme terminala zasutih tovorov v Luki Koper. Kljub temu, da so dela izredno zahtevna, smo zelo veseli, da smo to delo dobili, še posebej zato, ker je LukS Koper tudi še v naprej kot investitor zelo zanimiva. Zato poizkušamo dela, kar najbolje opraviti.
Pred nami so tudi pomembne izvozne naloge. Obveznosti imamo do zapadno nemškega kupca in do angleške firme Dowty, s katero bomo sodelovali pri proizvodnji hidravličnih krmilnih mehanizmov.
Za našo delovno organizacijo je precejšen problem tudi pomanjka-
Poleg pomanjkanja reprodukcijskih materialov so težave še s kratkimi iz-dobavnimi roki
>!«. tiar
nje ustreznih kvalificiranih delavcev. Zato smo morali sedanje proizvodne obveznosti uresničiti tudi z nadurnim delom v prostih sobotah in nedeljah. To pa ni bilo v skladu z družbenim dogovorom o delitvi osebnih dohodkov, tako imamo sedaj že nekaj časa zamrznjene osebne dohodke. V programu hidravlike, oziroma v obratu hidravlike tozda Strojni t obrati proizvodno delo skoraj nemoteno teče. Nekaj težav imamo le s strojem za izdelavo najzahtevnejših izdelkov, ker nam dobavitelj ni pravočasno izdo-bavil potrebnih delov. Vendar smo prepričani, da bomo to oviro odpravili še v tem mesecu'. Zato upravičeno upamo, da bo v poslednjih štirih mesecih letošnjega leta proizvodnja tega programa tekla nemoteno v treh izmenah, pa tudi ob prostih sobotah in nedeljah, če bo to potrebno.
Če vsa naša prizadevanja za povečanje proizvodnje in aktivnosti, ki so pred nami, povežemo še z ukrepi, ki jih pripravlja zvezni in republiški izvršni svet, v naši delovni organizaciji kljub vročim dnem, ne bo časa za počitek," je med drugim dejal predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Elektrostrojna oprema Vilijem Jelen.
Naj še dodamo, da v tej delovni organizaciji res ni časa za počitek. Ze doslej so veliko pozornosti namenili aktivnostim s področja samoupravljanja in organiziranja delovne organizacije. Problemska konferenca v mesecu februarju je namreč pred vse delavce, predvsem pa poslovodne organe postavila veliko odgovornih nalog. Ž njihovo uresničitvijo in organiziranjem delovne organizacije, pa bodo delovni rezultati in poslovanja zanesljivo ugodnejši. S tem pa bi bil dosežen tudi cilj, da bi bila delovna organizacija ena izmed nosilk razvoja v velenjski občini. V jeseni in zimskem času bodo organizirali obravnavo novi organiziranosti. Zato je bila imenovana tudi posebna komisija, ki je delo že zakijučila, zbira le še pripombe na gradivo, ki je v javni razpravi, še ta mesec bodo delavci na referendumu sprejeli dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih ter dolžnostih delavcev v delovni skupnosti. Ker poteče v začetku oktobra tudi mandat delegatom samoupravnih organov, bodo opravili tudi nove volitve.
Ker proizvodnja rudarske opreme in nudenje tovrstne opreme ši-rom Jugoslavije in tudi izven nje zahtevno delo, je potreba po strokovnem kadru toliko večja, Zato načrtujejo tudi reorganizacijo skupnih služb. Nekatere sektorje bodo povezali z drugimi delovnimi področji. Posebej bodo organizirali sektor, k'i bo odgovoren za proizvodnjo, s tem pa bi lažje sledili raziskavi tržišča in potrebam proizvodnje. Ustanovili bodo tudi posebno strokovno skupino, ki bo sposobna izdelano opremo uvajati v druge rudnike, spremljat delovanje in odpravljati morebitne pomanjkljivosti le te.
Skratka, delavce Elektrostrojne opreme iz Titovega Velenja čaka v tem in tudi v prihodnjem letu veliko nalog.	B. Mugerle
Titovo Velenje *
11. avgusta 1983
Cilka Ocepek
Obramba pred točo
\nton Ježovnik pri strelnem mestu
Kmetijske kulture nimajo ,,strehe nad glavo" in so v času svojega razvoja izpostavljene raznim vremenskim pojavom in razmeram. Med naravnimi pojavi, ki povzročajo največ škode kmetijskemu gospodarstvu, je na prvem mestu toča. Slovenija, kakor tudi večji del naše države, leži v geografskem območju, kjer so za nastanek neviht in toče ugodni pogoji.
Po velikosti hranjenih površin je na prvem mestu v svetu Francija s 530 tisoč kvadratnimi kilometri, sledijo ji ZDA, na petem mestu pa je s 62.288 kvadratnimi kilometri hranjenih površin Jugoslavija. Od leta 1978 do 1980 se je število držav, kjer izvajajo obrambo pred tem škodljivim naravnim pojavom podvojilo.
V naši republiki smo se odločili za organizirano obrambo pred točo, v primerjavi z nekaterimi drugimi republikami, dokaj pozno. Leta 1980 so bila določena tri branjena območja, in sicer severovzhodna, osrednja Slovenija ter Primorska. Najpomembnejši "kriterij za določitev hranjenih območij je bila intenzivnost kmetijske proizvodnje. V letošnjem letu smo tako tudi v osrednji Sloveniji spopadli s točo. Območje tretjega obrambnega sistema, kamor sodi naša občina, je najobsežnejše, saj zajema vse ob-čjne celjske regije, nekaj posavskih in občino Kamnik. Sedež te območne skupnosti pa je v Sevnici.
Za: nas je seveda najbolj zanimivo področje naše občine, saj je toča lani klestila kar dvakrat, pa tudi letos je ponekod že pokazala ,,svoje zobe". Priprave za učinkovito obrambo pred ledenimi kapljicami dežja so pri nas stekle že v letošnjem spomladanskem času. 1. julija je bilo postavljeno že prvo strelno mesto, in sicer v Šentilju, ki brani pred tem naravnim pojavom tretjino občine. Naložba je občine, ki sodijo v območno skupnost Sevnica, veljala 21 milijonov dinarjev; od tega je morala velenjska občina prispevati dobro desetino. Da so lahko priprave na organizirano obrambo pred točo sploh lahko stekle, sta denar prispevala Zavarovalna skupnost in samoupravna interesna skupnost ' za preskrbo.
Ustanoviteljice te skupnosti, ustanovili naj bi jo v mesecu avgustu, so organizacije združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi proizvodi, gozdno gospodarske organizacijo, lovske organizacije ter zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po krajevnih skupnostih. Vse te podpisnice samoupravnega sporazuma bodo seveda prihodnje leto že morale zagotavljati denar za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga sestavlja mreža strelnih mest s posebnim poudarkom na
obrambo pred točo. Organizacije združenega dela naj bi plačevale obveznosti iz ostanka dohodka, lovske družine od odstotka lova, kmetje pa od katastrskega dohodka.
Zadnje neurje v naši občini je pokazalo, da smo kljub težkemu gospodarskemu položaju pametno porabili ta denar in da je bila nujna postavitev strelnega mesta v Šentilju. Ker je sedaj pred točo branjena le tretjina naše občine, bomo morali kar najhitreje postaviti še eno strelno mesto za severni del doline. Izvajalci obrambe pred točo v Sovjetski zvezi in naši v republiki Srbiji, kjer ima ta dejavnost že dolgoletno tradicijo, zatrjujejo, da sc z obrambo zniža škoda od 60 do 80 odstotkov. Ta podatek dovolj zgovorno priča, da bi lahko s postavitvijo tega sistema že pred leti prihranili precej denarja glede na to, da je toča na kmetijskih posevkih v naši občini samo v lanskem letu povzročila za več kot štiri milijone dinarjev škode.
In kaj o tem menijo kmetje, ki bodo od uspešnega delovanja obrambnega sistema imeji največjo korist?
Anton Ježovnik: ,,Čeprav nas je naložba veljala kar lepe denarce, je bila postavitev obrambnega sistema nujna. Bil sem na tridnevnem tečaju v Šentjurju pri Celju in tam spoznal, kako tak sistem deluje in kakšne so njegove koristi. Do se-
daj sem streljal dvakrat in dokaj uspešno. Tudi letos bi bili pridelki na naših njivah skromni, če jih ne bi uspešno branili pred ledenimi kapljicami. Imam 15 hektarjev veliko kmetijo, preusmerjeno v živinorejo. Pred leti sem se ukvarjal še s proizvodnjo zclenga zlata, ki mi ga jc toča skoraj vsako leto oklestila. Čeprav je skrb za pravočasno izstrelitev raket zame nova odgovorna naloga, jo bom opravljal kar se da vestno. Pojavile so se že prve težave. Primanjkuje nam raket. Če bomo te dobili pravočasno, sem prepričan, da bo naš obrambni sistem uspešen, škoda na posevkih pa mnogo manjša od lanske."
Cilka Ocepek: ,,V Šentilju živi kar precej kmetov. Tudi sama sem kmetica s 13 hektarji zemlje. Naše njive ležijo ravno na tistem pasu, kjer toča pogosto klesti in uničuje pridelek. Lani nam tako ni bilo treba obirati hmelja in žeti pšenice. Ves trud, ki smo ga vložili, je bil v trenutku zaman. Obramba pred tem naravnim pojavom je bila nujno potrebna, zlasti če vemo, da je lansko leto toča povzročila na kmetijskih pridelkih kar za več kot štiri milijone dinarjev škode. Naložba je velika, škoda, ki jo povzroči toča pa še večja. K taki obrambi bi morali v naši občini pristopiti že veliko prej. Naš dom sloji v bližini strelnega mesta, zato včasih priskočimo sosedu na pomoč. Kljub temu, da so s tem skrbi, se nam trud bogato obrest uje."
Kmetijstvo
Količinsko dobro, vrednostno neugodno
V temeljni organizaciji Blagovni promet Zgornjesavinjske kmetijske zadruge so v letošnjem dosedanjem poslovanju namenili veliko pozornosti proučevanju možnosti preusmeritve gospoda-
rjenja in večjemu obsegu vključevanja v mednarodno delitev dela. Jasno seveda je. da se sprotnemu obvladovanju kmetijske proizvodnje in številnih težav niso izognili. Polletni rezultati tako
Novo poslopje v osrednjem skladišču je za zadrugo velikega in vsestranskega pomena
kažejo, da so po količinski plati načrte zadovoljivo uresničili, zaradi cenovnih neskladij in drugih težav, pa so bili dohodkovno manj uspešni. Upoštevati velja tudi dejstvo, da ocena poslovne uspešnosti po šestih mesecih ne kaže v celoti prave slike, saj bodo učinki kmetijske proizvodnje znani šele proti koncu leta.
Za razliko od prejšnjih let je v sedanjih pogojih najbolj prizadeta proizvodnja perutnine. Cene reprodukcijskih materialov in krmil namreč rastejo znatno hitreje, kot cene končnih izdelkov. Za jajca se cena ni spremenila celo leto. krmila pa so se podražila skoraj vsak mesec. Dovolj zgovoren ie podatek, da je v »boljših časih« cena krme v ceni jajc predstavljala 50 odstotkov, danes pa že 78. Če bodo do konca leta uspeli znižati ta odstotek na 70. se bodo uspeli približati robu donosnosti. Povedati velja, da so se pri nadaljnjem razvoju perutninar-stva odločili za lastno nabavl jan je surovin, tako domačih, kot uvoženih. To seveda pomeni trajno obvezo za povečevanje izvoza, večjo vezavo dinarskih sredstev za
surovine, sovlaganja za nakup koruze izžitorodnih območij in za zagotovitev trajnejših poslovnih odnosov na podlagi soodvisnosti
pri prodaji in ustvarjanju dohodka.
V proizvodnji mleka nekoliko zaostajajo za načrtom, vendar so prepričani, da bodo z boljšim delom, in večjim izkoristkom zmogljivosti. načrtovano količino najmanj dosegli. Proizvodnja jajc je skladna s predvidevanji, podatki za hmelj in ribez ter za področje gozdarstva seveda še niso znani. Storitvena dejavnost dobro izkorišča svoje zmogljivosti, čeprav avtopark tarejo visoki stroški vzdrževanja, v mehaničnih delavnicah pa se otepajo s pomanjkanjem rezervnih delov. Ugodno je tudi stanje na področju grosi stične dejavnosti, lahko pa bi bilo še boljše, če bi s kadrovskimi okrepitvami pridobili še nova področja poslovanja.
Izvoz je seveda trajna nujnost, za katero so se opredelili z vso odgovornostjo. Le lasten izvoz namreč najbolj zanesljivo zagotavlja uvoz prepotrebnih surovin in opreme. Letos so skoraj 25 milijonov dinarjev vložili v hleve za nesnice. obnovo in širitev hmelj-skih nasadov, izgradnjo cest ter v nakup strojev in opreme. V zaključnem obdobju je tudi izgradnja poslovne zgradbe v osrednjem skladišču.
Grajski hram in Julijana
Zgodi se, da dobiš obisk. Takoj se vprašaš: »Kam naj peljem goste, da bodo nekaj videli, in da bodo lahko nekje tudi v miru malo posedeli ob prijetnem klepetu?« F.na od možnih rešitev je vsekakor velenjski grad z muzeji in prijetnim gostiščem. Že SDrehod do gozdni poti. ki vodi iz Starega Velenja mimo Pekarne ali po drugi strani mimo vile Bianke, je doživetje. Seveda pa se je možno na grad tudi pripeljati.
Mi smo jo mahnili peš. Oglasili smo se pri Julijani Pušnik. prijazni oskrbnici gostišča Grajski hram. V tej poletni vročini ima gost pri njej dve možnosti: da posedi zunaj, kjer grajsko zidovje prijetno hladi ali pa vstopi v majhen lokalček. kjer debeli zidovi tudi nudijo svojevrstno osvežitev. Za vse ostalo pa poskrbi gostiteljica Julijana. »Grajski hram sem prevzela lani oktobra. ko sem podpisala pogodbo s Kulturnim centrom Ivana Napotnika. Že prej pa sem pri delu pomagala prejšnji oskrbnici. Gostje nas lahko obiščejo vsak dan. razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. Moji gostje so v glavnem obiskovalci muzejskih zbirk, večkrat pa sem zaidejo tudi cele družine, ki se vračajo s sprehodov. Ponudim jim narezek ali krače in več vrst pi-
jač.« je povedala Julijana. ki vzorno skrbi za lokal, saj je vedno brezhibno pripravljen za sprejem gostov. Julijana pa je v njem deklica za vse: pospravlja. pomiva, nabavlja, kuha. streže . . .
Res je prijetno. Škoda pa je, da Grajski hram gostom ni na voljo malo dlje. Vsaj v poletnih mesecih in zgodaj jeseni, ko so dnevi še dolgi in je zunaj še dolgo svetlo, bi si obiskovalci želeli posedeti malo dlje. Vsaj do 21. ure. Tudi gostiteljica si to želi. vendar ima tako določen obratovalni čas. Tako pa. nič ne pomaga, ura je devetnajst. vstani in pojdi!
mkp. foto sv
Sadif Omerčič, komandant briga- Branimir Petkovič, sektretar ak-de Tito	tiva ZK v naselju
Mladinska delovna brigada Tito
Prejeli trak akcije
Leta 1980 je bila ustanovljena brigada Tito. ki jo sestavljajo brigadirji vseh mest. ki nosijo Titovo ime. Letos seje zbrala ta brigada v Titovi Mitrovici. kjer so pogozdovali pobočje Kopaonika. Na akciji je sodelovalo šest brigadirjev i/ Titovega Velenja. ludi komandant brigade je bil naš mladinec. Sadila Omerčiča, komandanta brigade Tito in Brani-mirja Petkoviča. sekretarja aktiva Zveze komunistov, v tej brigadi smo povprašali s kakšnimi vtisi sta se vrnila iz Titove Mitrovice in kako ocenjujeta uspešnost te mladinske delovne akcije.
Sadif Omerčič poudarja, da so na akciji dosegli sicer dobre rezultate. vendar bi bili lahko ti še boljši, če bi brigado oblikovali že prej. pred odhodom v Titovo Mi-trovico. tako pa so to storili šele. ko so prišli na teren. Kljub vsemu so osvojili II udarniških značk in prav toliko pohval, prejeli pa so tudi Irak akcije kot najboljša brigada v društvenih aktivnostih v naselju. Poleg tega jim je tamkajšnja občinska konferenca ZSM podelila še pet udarniških značk in eno pohvalo, kar priča, da so svoje delo vestno in marljivo opravljali.
Delo na trasi je bilo zahtev nuni težko. Kot smo omenili, so pogo-
zdovali pobočje Kopaonika. približno 50 kilometrov od Titove Mitrovice. Delali so na višini med 1700 do 1900 metrov. Vsak brigadir je moral izkopati 120 jamic in seveda posaditi toliko drevesc.
Tudi družbeno politično življenje in vse ostale aktivnosti so bile nad vse dobro organizirane. »V brigado smo odšli v prepričanju. da mora dobro uspeti in da moramo boriti vse. da bomo razvijali in poglabljali bratstvo in enotnost na najvišji ravni, saj smo brigada, ki jo sestavljamo mladinci Titovih mest in to, lahko trdiva. nam je tudi uspelo.« sta dejala naša sogovornika. Sadif Omerčič je letos sodeloval na mladinski delovni akciji že desetič. Poudarja, da se jih bo prav rad udeleževal tudi v prihodnje. Tudi Branimir Petkovič je enakega mnenja. On je bil na akciji sicer pr\ ič. nekajkrat pa je na delovnih akcijah sodeloval v času služenja vojaškega roka.
Za \ elenjskimi mladinci je torej ponovno ena uspelih delovnih ;ikc!| Pridobili so nove izkušnje icr navezali prijateljske vezi z mladimi, ki prav tako živijo v mestih, ki nosijo ime našega velikega \ /omika — Tita.
B Zakošek
Trnavče pri Mozirju
8. kmečki praznik
v kmečki v asici I rnavče pri Mozirju sc marl|ivo pripravljajo nu 8. po vrsti kmečki praznik. Vsekakor je to prireditev. ki od vseh sorodnih v največji in nailepij men oživlja btare kmečke navade. ki so še v bližnji preteklosti o-predeljevale delo in življenje na kmetijah, danes pa ob hitrem in vsestranskem napredku že tonejo v pozabo. Zlasti mlajši rud jih skorajda že ne po/na več. zalo obisk kmečkega praznika zagotovo nc bo odveč
Letos bodo prireditev \ Trnavčuh
pripravili \ soboto 13. avgusta, program zanjo pa pomeni več kot vabilo na/abavo in sprostitev. Možje in fantje
ter dekleta in /ene bodo najprej prikazali način košnje, v košnji in grab-l|cnju pa se bodo /atem na tekmovanju pomerili mladi zadružniki in zadru-žnice Skoraj še bolj zanimiv in privlačen bo prikaz starih kmečkih opravil v središču Trnavč. Domačini bodo prikazati tesanje lesa. izdelova-n|c metel, krpanje loncev, delo v kovači)!. cepljenje skodel. tkanje lanu. mlačvo /na. kuhanje žganja in izdelovanje sodov in škafov. Ni lreba
dvomili, da bodo prireditelji poskrbeli
tudi /.i /abavo in pristne domače jedi in pijače, pa tudi srečnim nc bo od muh
11. avgusta 1983 * Titovo Velenje
{^■■■■■■■■■■■■BBSHHHBIHHBHBH
MALI OGLAS!
V	VARSTVO VZAMEM dva otroka. Slatinšek. Tomšičeva 21. Titovo Velenje.
PRODAM gradbeno barako. Pesje (57). pri šoli.
PRODAM dobro ohranjeno dnevno omaro »Triglav«, ulica Vmjačke Banje. Titovo Velenje i/ U naustiopjc. stanovanje 93. Ogled popoldan.
V	BLIŽINI TITOVEGA VELENJA zaradi bolezni nujno in zelo ugodno prodam stanovanjsko hišo. Ostale informacije v Titovem Velenju. Celjska II. stanovanje 4. od 20. do 21. ure.
NUDIM STANOVANJE de-' kletu ali ženski oziroma zakoncema brez otrok. Telefon 851 -042. od 16. ure dalje.
PRODAM motorno kolo MZ - 250 TS. Drago Brodnik. Ga-berke 60. Šoštanj.
MOTOR. MENJALNIK IN DRUGO za Zastavo 750 prodam. Vinko Mikek. Koroška4. Šoštanj.
PRODAM enovrstne orgle Tiger Avtomatic. Žerdoner, Špe-glova 38. Titovo Velenje.
PRODAM popolnoma nov slušni aparat, najnovejše izvedbe s polnilcem za baterije. Naslov: Kado Sivka, ntovo Velenje. Telefon 063 851-459, popoldne, ali 063 851-180 do 15. ure.
ENOSOBNO STANOVANJE z atrijem v Ljubljani, menjam za večje v Titovem Velenju. Pisne ponuaoe pošljite na upravo lista pod šifro »Soglasje.«
SOLIDNEMU MOŠKEMU ALI ŽENSKI oddam opremljeno sobo. Informacije na telefon 852 -570 popoldan. Naslov v uredništvu.
PRODAM razno rabljeno pohištvo. Ogled mogoč v petek 12. avgusta popoldne. Sevčnikar, Tomšičeva 7, Titovo Velenje.
PRODAM 4000 novih cementnih strešnikov po din 25,00 komad. Telefon 2,6-196.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Četrtek, 11. avgusta — dr. Marke vič (dnevna), dr. Lešnikova (notna)
Petek, 12. avgusta — dr. Prenc (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) Sobota, 13. avgusta — dr.
Zupančič (glavni), dr. Kolšek (notranji)
Nedelja, 14. avgusta — dr.
Zupančič (glavni), dr. Koleš (notranji)
Ponedeljek, 15. avgusta — dr.
Zičkar (dnevni), dr. Pustovrh (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 11. avgusta — dr. Lazar Petek, 12. avgusta — dr. Pirtovšek
Sobota, 13. avgusta — dr. Pirtovšek
Nedelja, 14. avgusta — dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 15. avgusta — Dov-šak
torek, 16. avgusta — Dovšak Sreda, 17. avgusta— dr. Lazar
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 13. avgusta — dr. Marija Magdalenič, Kidričeva 17, Titovo Velenje
Nedelja, 14. avgusta — dr. Marija Magdalenič, Kidričeva 17,
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka 12. avgusta, do četrtka, 18. avgusta — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253.
I
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
ZAMENJA
takoj vseljivo štirisobno stanovanje štev. 26 v VII. nadstropju stanovanjske stolpnice na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju v izmeri 103 kv. m za stanovanje, ki po kvadraturi ne bo presegalo 70 kv. m ter je na območju občine Velenje.
Vse ostale informacije dobijo zainteresirani pri Delovni skuprrosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje, telefon štev. 852-410.
Kulturni center Ivan Napotnik
Razstava Jureta Šarlaha
V razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje je v teh dneh odprta razstava celjskega slikarja Jureta Šarlaha. Ob otvoritvi, ki je bila 29. julija, je sodeloval Trio Cellea, o umetniku pa je spregovoril ravnatelj centra Marjan Marinšek.
Jure Sarlah se je rodil leta 1929 na Ponikvi. Risanja se je učil na Graški likovni šoli dokler ni leta 1944 odšel v partizane in bil najmlajši udeleženec v bojih Šercerjeve brigade na Pohorju. Po vojni je delal v celjski Cinkarni, na občini in v tovarni Etol Celje, kjer seje invalidsko upokojil.
Že od rane mladosti je njegova strast slikanje. Poleg tega se ukvarja tudi s pisateljevanjem (izdal je zbirko afo-rizmov in kozerij z nazivom Klovnov nasmeh), s športom, dopisuje v Pa-vliho in je eden redkih grafologov s svojo pisarno v Celju.
Njegove slike so pravzaprav en sam »organiziran nered«: Drzen je v barvah. medtem ko risbi ne posveča no-
Planinsko društvo Mozirje
IŠČE
resnega oskrbnika za Mo-zirsko kočo na Golteh.
Nastop dela 1. septembra 1983.
Prijave zbira Martin Aubreht, urar Mozirje.
bene pozornosti. Najbolj izstopajo 3 barve: Kokoschina zelena, Van Gog-hovska rumena in rdeča v karminskem in cinoberskem tonu. Slika predvsem vedute mesta Celja in druge kraje, tihožitja. abstrakcije in ciganske motive.
Splet barv ie plod njegovega globokega raznišljanja in vsaka barvna kompozicija rezultat psihološkega obravnavanja barv. Zato so njegove slike kljub drznim pastoznim kolori-tizmom osnovnih barvnih ionov medsebojno usklajene in nudijo gle-dalcu-dovolj osnov za dopadljivo obravnavanje takega obravnavanja barv. Šarlah je po tej strani gotovo eden najbolj drznih slikarjev in ga lahko primerjamo samo še z zagrebškim mojstrom F.dom Murtičem, kot mojstrom sodobne abstrakcije.
Zaradi tega si je razstavo vredno ogledati. Odprla je vsak dan od 10. — 14.. razen v soboto. Nekaj slik je tudi-naprodaj!
ZAMENJAVA — V Titovem Velenju menjamo novejše dvosobno stanovanje za eno ali eno in pol sobno starejše stanovanje prav tako v Titovem Velenju. Ostalo po dogovoru. Center za informiranje. propagando in založništvo Velenje. Foitova 10, telefon 850-317.
Hotel Golding Rubin Žalec
Hotel Golding Rubin iz Žalca se priporoča za obisk tudi v mesecu AVGUSTU.
V restavraciji hotela lahko vsak dan ob prijetni glasbi izbirate med številnimi priznanimi srbskimi specialitetami. Lahko pa se zabavate tudi v disko klubu hotela Golding Rubin, ki je odprt od 21. do 0.30 ure. Sprejemamo tudi naročila za poslovna kosila in druge svečane priložnosti.
Za obisk se priporoča kolektiv hotela Golding Rubin ?a!ec.
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 11. 8. ob 19. in 21. uri STRAST LJUBEZNI — italijanski, ljubezenska drama. V gl. vi.: Valerija D'Obici.
Petek, 12. 8. ob 11. uri DAMA V RDEČEM — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Pamela Sue Martin.
Petek, 12. 8. ob 19. in 21. uri DAMA V RDEČEM — ameriški,
Miličniki so zapisali
GOZDNI POŽAR
V bližini Radmana na Slemenu se je 2. avgusta letos vnelo pod-rastje v gozdu. Požar so po vsej verjetnosti povzročiti taborniki, ki so taborili v bližini. Gozdni delavci in sosedje pa so na srečo opazili dim in tako nesrečo še pravočasno preprečili.
Seveda velja poudariti, da je vsakršno kurjenje v bližini gozdov zelo nevarno, saj lahko nastane na tak način veliko škode.
NEPAZLJIVI OTROCI
Velenjski miličniki ugotavljajo, da je v letošnjem letu porastlo število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci. Zato ponovno opozarjajo starše otrok, da bolj opozarjajo otroke ter jih navajajo na varno hojo oziroma prečkanje cest. .
Prejšnjo sredo sta se zgodili kar dve prometni nesreči, ki ju je povzročila otroška nepazljivost.
Ob pol enajstih dopoldne seje Boris Šušec zaletel v osebni avtomobil CE 174-134 Ivana Petka, ki je vozil po Kidričevi cesti. Zaletel seje v desni bok avtomobila in se pri tem lažje telesno poškodoval.
Popoldne ob 15.40 paje nenadoma prečkal Tomšičevo cesto sedemletni Boštjan Meh. Voznik ■osebnega avtomobila CE 103-987 nesreče ni mogel preprečiti. Boštjan Meh sije zlomil ievo nogo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in prababice
Marije Majer
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje
in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica in dr. Menihu ter dr. Stuparju in sosedom. Zahvala tudi govorniku tov. Volku in duhovniku za opravljen
obred.
Žalujoči: hčerki Marta in Erika z družino ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
Karla Skruba
iz Šoštanja
se iskreno zavhaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih
in za darovano cvetje in vence.
Prav lepa hvala govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru DU Šoštanj ter godbi Zarja. Posebna hvala kolektivu Veplas, soborcem 5. prekomorske brigade. ZZB NOV Šoštanj. Zvezi vojaških vojnih invalidov Šoštanj in kolektivu glasbene šole Titovo Velenje.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Branko in Ida z družinama.
kriminalka. V gl. vi.: Pamela Sue Martin.
Sobota in nedelja, 13., 14. 8. ob-19. in 21. uri EROTSKE AVANTURE — francoski, erotska komedija. V gl. vi.: Salima Bahloul.
Ponedeljek in torek, 15., 16. 8. ob 19. in 21. uri NA POGOJNI PROSTOSTI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Richard Pryor.
Sreda in četrtek, 17., 18. 8. ob 19. in 21. uri STRUP IN MED — angleški, drama. V gl. vi.: Sting.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 11. 8. ob 20. uri DAMA V RDEČEM — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Pamela Sue Martin.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 13. 8. ob 20. uri STRAST LJUBEZNI — italijanski, ljubezenski. V gl. vi.: Valerija D'Obici.
Nedelja, 14. 8. ob 18. in 20. uri DAMA V RDEČEM —, ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Pamela Sue Martin.
Ponedeljek, 15. 8. ob 20. uri EROTSKE AVANTURE — francoski, erotska komedija. V gl. vi.: Salima Bahloul.
Sreda, 17. 8. ob 20. uri NA POGOJNI PROSTOSTI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Richard Pryor.
KINO DOLIČ
Petek, 12. 8. ob 21. uri PET PRED DVANAJSTO V CARA-KASU — nemški, akcijski. V gl. vi.: George Ardisson.
Torek, 16. 8. ob 21. uri EROTSKE AVANTURE — francoski, erotska komedija. V gl. vi.: Salima Bah'r>"i
GIBANJE P.
KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ
POROKA:
Mirko HODŽAR. roj. 1939, strojnik. Gorenje 17/d in Mihaela DROFELNIK, roj. 1954, del. na stroju. Gorenje 11
SMRTI:
Terezija POTOČNIK, gospodinja, Krivica 11, stara 75 let; Antonija SEVČNIKAR, prevžit-karica. Zavodnje 54, stara 83 let; Karel ŠKRUBA, invalidski upokojenec. Šoštanj, cesta heroja Šercerja 9, star 59 let; Mihael SUŠEČ, upokojenec, Završe 9, star 73 let.
Skupščina občine Velenje
Občinska geodetska uprava Razpisna komisija objavlja dela in naloge
GEODETSKEGA REFERENTA ZA VZDRŽEVANJE MREŽE
Poleg splošnih pogojev, navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo imeti kandidati višjo strokovno izobrazbo geodetske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
gorenje
Tovarna gospodinjske opreme
n. sol. o., Titovo Velenje
počitniško delo
Gorenje, tovarna gospodinjske opreme n. sol. o., Titovo Velenje vabi
dijake in študente za proizvodno delo od 16. 8. 1983 dalje. Vsi zainteresirani morajo urediti formalnosti na Študentskem servisu Celje, ulica 29. novembra 31
Pri vpisu rabijo naslednje dokumente:
—	letno spričevalo
—	potrdilo o šolanju
—	fotografijo
—	25,00 din za vpisnino
Gorenje vam nudi ugodno plačilo (65,00 din na uro), brezplačni prevoz na delo z delavskimi avtobusi in tople malice.
Vegrad, n. sol. o., Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje
63320 Titovo Velenje, Prešernova 9 a
Po sklepu komisije za delovna razmerja tozd Vemont objavljamo prosta dela in naloge
VODENJE PRIPRAVE DELA
Za zasedbo delovnega mesta zahtevamo:
—	visokošolsko izobrazbo tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	izpit iz VPD
—	moralno etične vrline in družbenopolitično aktivnost.
Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite v kadrovsko službo v 15 dneh po objavi razpisa.
Izbrani kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen
čas z dvomesečnim preizkusnim delom.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po opravljeni
izbiri.
Ko dosežemo Janamo, je še vsa mirna. Tudi domačini, ki gonijo drobnico, prašiče ali volovsko vprego po glavni ulici, se obnašajo tako, kot da ne bi želeli koga prebuditi. Tu je trgovina in gostilna, a tudi tu je še vse trdno zaprto. Toda prvi domačin, ki nas vidi, kako stojimo sredi uoi-ce in ne vemo kaj bi, nam priskoči na pomoč. Morda so ga ganili tudi naši upadli in hrane potrebni obrazi. Čeprav ima v roki dolgo žago, s katero se mu tudi nekam mudi, stopi do gostilniških vrat, potrka in zavpije skozi kliučavnico. da so prišli ,,klienti" in že odide naprej. Se hvala mu ne uspemo reči, kaj šele, da bi ga povabili na ,,serve-so" (po naše pivo). Mi pa smo seveda rešeni, kajti odpre nam brhka, še vsa zaspana točajka in nas posadi v teman kot svoje ,,brodcge", kot pravijo domačini hišam, kjer lahko kaj kupiš. V drugem kotu je nekaj kuhinji podobnega, v naslednjem praznem delčku prostora pa je za napol zadrgnjeno, od umazanije neugotovljivo barvno zaveso ogromna postelja iz katere koi uši lezejo otroci. Zadnji je še tako majhen, da najbrž še ne zna dobro hoditi, toda ko vidi ,,grin-gose" tudi na to pozabi. Mati ga posadi kar v kartonasto škatlo, da nas lahko nemoteno gleda, kako se bašemo z vročim mlekom in kruhom. Medtem gostilna nabavlja ostale dobrote, ki smo jih naročili.
Tukaj s: namreč stvari, ki jih pri hiši ni, enostavno sposodijo, tako da dobiš praktično vse, tisto kar imajo in nimajo, le počakati je treba. Kdor pa ni potrpežljiv, pa je tako boljše, da se Peruja izogiblje. Zanimiva so' tudi na pol priprta gostilniška vrata, skozi katera nas vsak mimoidoči malo pogleda, in to dosledno vsak, pa naj bo človek, pes, vol, koza ali celo ogromen črn pujsek, ki se za trenutek ustavi, pogleda in že izgine.
Na ulici je vedno živahneje in ko se poslovimo od krčme, nas že na ulici sprejmejo snubci za trgovine, kjer se potem še dolgo
mučimo z raznimi nakupi, kjer na veliko zbijamo cene.
Ob prijaznem ogovarjanju skoraj pri vsaki hiši zapuščamo Janamo. Dohiti nas celo šofer ,,kolcktivosa", ki čaka na začetku cestc in dogovorimo sc, da n:>s bo počakal, dokler ne pridemo za njim; on je namreč na konju in to dobesedno!! Ko dosežemo začetek ceste, se obrne tudi vreme. Spet postaja hribovsko
Vožnja po vijugasti gorski cesti, ki gotovo ne bo nikdar tehnično prevzeta, je prava pustolovščina. Avtomobil, težak ameriški Dodge, ki na zunaj daje videz čvrstosti, je v bistvu že prava razvalina, kar pa za te razmere ni nič čudnega. Vsakih nekaj kilometrov, do Jungaja na drugi strani gora pa jih je preko 70, je treba počiti in doliti vode. Avlo hrešči in hropc, potniki ra-
hladno in nad nami se spet kopičijo z mokroto nabiti oblaki. Le pogled nazaj za ovinek pa nam ponuja svetlobo, toploto in lepe spomine.
,,Kolektivos" nas čaka in šofer nam že od daleč maha, da se mu mudi. Pa potem še kljub temu dve uri čakamo na odhod.
Tu se za številne male karava-nice oslov pot konča. Znebijo se težkih tovorov krompirja in koruze, ki se sedaj seli na naš tovornjak. Že tukaj je pravi semenj, saj roba že prehaja v dru-g. roke. Vse se tehta in preračunava, da ja ne bi bil kdo na preveliki izgubi. Tako se nas na koncu poleg več kot dveh ton vreč pelje še 25 in med nami tudi trije malčki. V šoferjevi kabini je taka gneča, da imam občutek, da bo za šoferja zmanjkalo prostora. In potem se končno odpeljemo.
HO-RUK na Ljubnem

Ho — rak in flos je zdrsnil na vodo
Pred »rajžo« so se okrepčali in veselo zavriskali
Z nastopom so navdušili mladi člani folklorne skupine
zen nas štirih, sami Indijanci in Indijanke pa veselo čebljajo, in to pretežno o ,,gringosih", ki se vozijo z njimi.
Možje tu in tam napeljejo svoj inštrument čez stranice tovornjaka in se olajšajo le takrat, ko tovornjak sloji. Pončo, kije njihovo vsakdanje oblačilo, je pripraven tudi kot ženski WC, saj se enostavno počepne in okolica nič ne vidi, kaj ženska počne, lc ko se dvigne in prestavi, ostanejo sledi, ki jasno pričajo o storjenem dejanju.
Tik pod 4.800 metrov visokim sedlom iz prednje gume zasika in hip zatem že stojimo. Prisilnega postanka je najbrž vesel le avtomobil, ki je že kar žareč od naporov.
Potniki smo seveda nejevoljni saj se že mrači, iz oblakov pa počasi pada tudi babje pšeno. Otroci jočejo. Eden, ki je morda Ic malce starejši od mojega Nej-ca, tiho prosi vode. Zadnje jezero, teh jc tudi na tej strani gora obilo, je že globoko pod nami. Zasmili sc mi tako, da iz nahrbtnika potegnem še zadnjo mandarino in mu jo dam. Ni lepšega, kot radost potešenih otroških oči. Za trenutek se zavem, kako pogrešam svoja naslednika in že spet preštejem dneve, ki me še ločijo od njiju.
Ženska poleg mene bruha pečeno koruzo, ki jo je prej ves čas počasi žv ečila. Njej ne morem pomagati. Ko ji bo odleglo, se bo spet najedla koruze. Tovornjak ima pokvarjeno dvigalko in zato kolesa ne morejo zamenjati. Šele sedaj tudi sam začnem malo bolje gledati kolesa. Na vsakem je drugačna guma, vse pa so v glavnem lc še za v muzej. Le kako bomo zamenjali kolo brez dvigalke in to še v klancu. Spravimo ga na velik kamen in potem prazno kolo enostavno spodko-pljcmo. Indijanci nas občudujejo, ko vidijo, kako pomagamo usposabljati tovornjak. Ce ne bi pomagali, bi tako bivakirali na Kcdlu. Šofer nas sedaj kliče kar mehaniki.
Že v temi dosežemo sedlo in šele sedaj vidim, kako nevarna je laka gorska vožnja in "kaj vse tvega šofer, ko vozi po tej cesti. Vožnja navzdol je seveda še veliko bolj spektakularna kot navzgor. Voda je namreč že na več mestih tako razžrla cesto, da le po čudežu zadrži težo tovornjaka. Čudim se, da se še ni nihče prevrnil v 800 metrov globok prepad.
Že v trdi temi dosežemo dolino Llanganuko in se poslovimo od razburljive vožnje, ki je ne bi želeli več ponavljati.
Taka je torej Janama, nepozaben svet Indijancev, ki ga je bilo vredno doživeti.	'(Dalje)
_1
Na vsakem tekmovanju je napeto in obenem sproščeno
Množično in
kakovostno
Borci, strelci, športniki in vsi ostali občani Gornje Savinjske doline vsako leto počastijooba julijska praznika tudi s strelskima tekmovanjima. Izjema ni bilo niti letošnje leto. Občinska strelska zveza je namreč 4. julija pripravila vsakoletno tekmovanje. Na občinskem strelišču v Mozirju se je v streljanju z vojaško puško pomerilo 12 ekip družbeno-nolitičnih, družbenih, strelskih in drugih organizacij. Najboljši so bili strelci iz Solčave, za njimi Sta se uvrstili ekipi iz Mozirja. Četrto je bilo moštvo društva invalidov iz Mozirja in peti nazarski strelci. Med posamezniki je bil najuspešnejši Gro-belnik iz Mozirja, drugi je bil Kumer iz Solčave in tretji Lesjak iz Nazarij.
F.kipa Solčave je prejela prehodni pokal. ki so ga strelci mozirske občine poimenovali po prvoborcu Janku Vincencu-Harkovu.
Tudi dan vstaje so letos obeležili z množičnim tekmovanjem v streljanju z malokalibrsko puško. Na tem tekmovanju lahko nastopijo vsi ljubitelji strelskega športa, starejši od 15 let. svoje sposobnosti pa lahko preverijo tudi večkrat. Takoje letos 73 strelcev in strelk 180-krat sprožilo po deset nabojev. Poleg številnih strelcev in nastopov razveseljujejo tudi dobri dosežki. za katere so strelci nagrajeni s priznanji in praktičnimi darili. Letos je zmagal Grobelnik z 88 krogi, za njim pa so se uvrstili Štorman (87). Pod-brežnik in Gradič (84). Prodnik (83) in tako naprej. Seveda velja omeniti, da sta obe tekmovanji tudi priložnost za tovariško srečanje strelcev in drugih
občanov, tekmovanje in praznik pa
vsekakokrat obeležijo tudi s skromnimi slovesnostmi.
Franc Omladič
Na tržnici
Kje je zelenjava?
Tudi ta ponedeljek se velenjska tržnica ni mogla pohvaliti z kdove kako bogato izbiro. Ze bežen pogled na stojnice je pokazal, da se prodajalci v teh dopustniških dneh ne potrudijo dovolj, da bi zadovoljili potrebe občanov po sadju in zelenjavi.
Kljub vsemu pa se nič občutno ne spreminjajo cene. Breskve in jabolka prodajajo po 50 dinarjev, malo višja pa je cena grozdja, 60 dinarjev. Hruške, ki jim nekje skoraj ne bi mogli tako reči, so po 50 dinarjev, cena lubenic pa se giblje od 35 do 40 dinarjev. Najdražje so slive, po 70 dinarjev za kilogram.
Cene paradižniku, kumaram in krompirju se tudi niso spustile. Še naprej bodo gospodinje zanje odštele 40 oz. 30 dinarjev. Le en prodajalec na tržnici je lahko ponudil stročji fižol in sicer po 60 dinarjev.
Povprašali smo tudi po prodajalnah. Cene so tu malce nižje od cen na tržnici, kakovost pa približno enaka.
Kje bomo torej kupili nekaj sadja ali zelenjave, se moramo odločiti sami. Prodajalci na velenjski tržnici in v trgovinah nam izbire ne olajšajo.
prometna varnost • prometna
Stop prometni nedisciplini
Tednik Naš čas in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje nadaljujeta nagradno tekmovanje na temo »Stop prometni nedisciplini« in vabita bralce Našega časa. da se vključijo v akcijo s svojimi pravilnimi odgovori pa tudi različnimi predlogi. Iz vsakega razpisa bomo tri najboljše odgovore nagradili, avtorje pa bomo povabili tudi na strokovno ekskurzijo v organizaciji SPV Velenje.
Kdor se še ni odločil, da bi poslal odgovore na prva štiri vprašanja.
naj poišče vprašanja v Našem času. Odgovarjajo lahko vsi občani. Odgovore skupaj z današnjim pošljite na uredništvo Našega časa. Foitova 10, Titovo Velenje do prihodnjega četrtka, ko bomo zastavili zadnje vprašanje. In današnje vprašanje:
»Kdo lahko vozi kolo v cestnem prometu, v kakšnih pogojih in katera so osnovna pravila varne vožnje s kolesom? Kdo lahko vozi kolo z motorjem, kako mora biti opremljen voznik in kdaj mora voziti s prižgano lučjo?«
Vzdrževanje označb
V prizadevanjih za čim večjo varnost udeležencev v cestnem prometu so odločilnega pomena cestno prometne označbe, prometni znaki in naprave. Tako smatramo za urejenost prometa stanje, ko z navedenimi označbami in sistemom cestno prometnih površin zagotavljamo red v prometu in čim večjo stopnjo varnosti (čim manj prometnih nesreč). Na novih kompleksih (prometnih površinah) so dolžni zagotoviti prometno varnost projektanti objektov in izvajalci gradbenih del ter končno pristojna komisija za tehnični prevzem. Vzdrževanje starih objektov in redno vzdrževanje cest in drugih prometnih površin pa je poverjeno cestno komunalnim delovnim organizacijam.
Na področju naše občine sta določena dva vzdrževalca cestno prometnih površin in prometne signalizacije Vekos Velenje in Celjsko cestno podjetje. Na osnovi razdelitve cest (po posebnem sporazumu med njima. SK1S
■n Skupnostjo za ceste občine Velenje) takšno vzdrževanje, opremljanje, posodabljanje in izgradnja navedenih objektov poteka že vrsto let rutinsko, vendar pa ob upoštevanju vrste zakonskih določil, tehničnih in cestno-prometnih predpisov.
Tokrat se ne bi poglabljali v doslednost, kakovost in red pri vzdrževanju. Spomnili bi na obveznost slehernega občana, da čuva v se cestno prometne naprave in označbe, da javlja okvare pooblaščenim vzdrževalcem (ter organom milice, komunalno cestnemu inšpektorju. SPV. AMD. ZŠAM). Na še večjo odgovornost in obvezo izvajanja določil Zakona o cestah. ZVCP in pravilnikov o cestno prometni signalizaciji pa bi spomnili navedena vzdrževalca. Ne-le zaradi v družbi dogovorjenih obveznosti, zaradi zagotovljenega denarja za tovrstno investiranje, tudi in predvsem zaradi preprečevanja vse številnejših smrtnih primerov v cestnem prometu.	J. M.
Znaki kličejo na odgovornost! Tudi gornji, ki smo ga posneli v Paki pri Titovem Velenju.
Objestnost, kije ne smemo dopuščati
Kljub prizadevanjem društev prijateljev mladine, ki v številnih krajevnih skupnostih organizirajo za otroke v teh počitniških dneh, zanimive in pestre aktivnosti, želji, da bi otroci ta čas kar najlepše preživeli in ne bi bili prepuščeni samim sebi, znova ugotavljamo, da mnogi le nimajo kaj delati. Pogosto pa se človeku zdi tudi. da mnogi nimajo staršev — staršev, ki bi vedeli, kaj počno njihovi otroci v prostem času.
Ta misel se prav gotovo porodi vsa-' komur, ki se ustavi ob vrtcu Najdihojca ali pa ob Vrtiljaku, verjetno pa še kje drugje. Kar težko človek verjame, da so igrišče tako močno poškodovali otroci. Vzgojiteljice so bile nemalo presenečene, ko so se po vikendu vrnile na delo, saj je bilo dvorišče za igro povsem neprimerno. Plošče, ki so bile položene na tleh, so bile izruvane in nametane na kup. Vzgojno varstveni zavod, ki zelo težko zagotavlja sredstva za nujno vzdrževanje, bo denar za popravilo
dvorišča težko zbral, igrišče pa je za uspešno delo z najmlajšimi prav gotovo nujno potrebno in je resnično zelo žalostno. da ga v teh poletnih dneh, ko bi bili lahko veliko na njem. ne morejo uporabljati.
To pa sploh ni edina škoda, ki so jo vzgojno varstvenemu zavodu Titovo Velenje povzročili otroci, ki se v popoldanskem času pogosto »igrajo« na njegovem igrišču, hodijo po strehi in podobno.
Starši v stanovanjskih blokih v neposredni bližini vzgojno varstvenih ustanov bi se morali gotovo zamislili in otroke usmeriti k drugačnim igram. Če se bodo uničevanja in razbijanja družbene lastnine navadili v mladosti, nikakor ne moremo pričakovati, da bodo postali dobri člani naše skupnosti. Tega pa seveda niso krivi sami, temveč odrasli, ki jim to dopuščamo, ki jih ne zaposlimo in jim ne znamo pokazati, da nam bo vsem lepše, če bomo na vsakem koraku pazili na to, kar so drugi že ustvarili.
M. Zakošek
Škodo plačujemo vsi
ZASTAVA AVTO
LJUBLJANA
TOZD AVTOMOTOR Celje Prodajalna Titovo Velenje
ponovno odprta NON-stop od 7.3U do 19.30
Obvešča svoje stranke, da odkupuje vse vrste rabljenih akumulatorjev. OH odkupu je zagotovljeno
takojšnje plačilo. Za obisk se priporoča kolektiv prodajalne T.Velenje.