Film iz Rogaške Slatine Od pefcka 5. t. m. pa do nedelje 7. t. m. je stala Roigaška Slatina, eno najlepših zdravilišč dravsike banovine, v znamenju učiteljskega tabora. Iz vseh predelov slovenskega ozemlja so prišli učiteljski predstavniiki, da se razgovore o svojih težnjah in se v skupni povezanoisti ojačijo za nadaljnje šolsko, pto svetno, državljansko pa seveda tudi stanovsko delo. Moč množice je silna! Ko samevaš kjerkoli, se zdiš sam sebi majhen drobec in — prvina. Ob množestvenih sestankih pa spoznaš. da stoje ob tvojem boku dcsetorice in stotnije ... moigočna armada, ki imajo s teboj iste cilje in skupne težave. In v tem šele spoznaš veljavnost izrelka, ki sem ga čital te dni nekje: »Bog da vsakemu barcu zvestega kamerada...« Ob letošnjem šolskom koncu je bilo po naši državi več pomembnih učiteljskih taborov, mnogi pa bodo še v teku tega meseca. Učiteljski kronist ne more mimo Pirota, Jagodine, Kruševca, Plitvičkih jezer in drugih krajev naše širne očetnjave, kjer se je manifestirala skupnostna učiteljska miselnosit, Prav tako je bilo v praznfčno raizpoloženi Rogaški Slatini, kjer nas je bilo kakega pol tisoča. Šegavi moj tovariš je menil v trenutku odmora, ko simo oglcdovali ob zvokih letcviškega orkestra očarljive nasade vrtnic pred »Zdraviiliškim domom: »ToMko ljudi pa nisem doslej še nikoli poznal v — Ragaški Slatini.« * Najbolj zanimivo poučuješ seveda o tistem, kar ti je najbolj živo v spominu. Takile obiski pomembnih krajev domačije pa so najlepša prilika, da spregovoTiš o njih tudi svoji mali pubMki med štirimi šolskitmi stenami. Prepričan sem, da bo zdaj vtseh teh 500 tovarišic in tovarišev piripovedovalo o vtisih iz Rogaške Slatine in o pokrajini — napol irazburkano moirje — ki valovi od Girobeljmega pa do sla>tinskšh vrelcev. In seveda tudi o podzemnih skrivnostih, ki j'ih branli ta čarobni Ikošček našega sveta in o Iekovitih vrednostih, ki lajšajo vsako leto tisočim živlljenjske težave: vrelci Tempel, Styria in Donati. Pred duševnimi očmi naše male publike bomo razgrnili tudi kratek zgodovinski pregled in razvoj našega najlepšega zdravilišča v zelenem Štajeirju, ki ga je odkril — kakor navajiajo nefki viri — grof Zrinjski, mudeč se v teh krajih na fc>vu. Rogaška SJatina rnenja čase, ko so štajerski deželni stanovi pričeli naseljevati te kraje in graditi prvo kopališče. Tudi vodo. ki so jo dotlej lovili na preprost načiin, zdravju bolj škodijiv kakor v korist, skoizi votlo vrbovo deblo. Zdravilišče j'e od takrat napredovalo, odličniki iz vseh strani so prihajali k zdraviTnim vrelcem, med drugimi sloviti Strossmaver, ter dva najodličnejša moža v naši zgodovini: kralj Peter, ki je bil tistega leta (1867) še princ, 42 leti za tem pa je bil tukaj tudi njegov SHi pirinc Aleksander — naš poznejši kralj Zedinitelj in Mučenik — ki je domova'l v sedanjem Aleksandrovem domu pod imenom grof d'Avala. Po uisodnem požaru, ki je leta 1910. vpepelil najfepšo tukajšnjo stavbo Zdraviliški dom, so ga obnovilii, vse zdraviliišče pa povečali. Slavnostna dvorana v Zdraviliškem domu spada med najlepše, pa tudi med najbolj akustične. O tem smo se preverili spet na sobotnem koncertu našega UPZ, kjer je prišel do veljave prav vsak zborov utrip, fortisimo naših stanovskih kolegov - pevcev pa je bučal kakor veličastne orgle. Po prevratu je prišlo zdravilišče v roke državne uprave, zdaj pa je last naše banovine, ki, z -vso ljubeznijo in pozornostjo izboljšuje ogromen zemel'j&ki kompleks ter številrne stavbe, Iki stoje v arondiiranem izdraviliškem območju. * Med meščansko oblečeniimi zdraviliščafji opaziš tudi številne kmetiške prebhalce in mladino iz okoliških vasi. ki prinašajo naprodaj jagode, češnje, pa tudi druge pridelke skromnega šmarskega sreza, enega najbdlj pasivnih pokrajin v naši domačiji. In še o tem in onem bodo pravili zdaj naši izlfetniki o vtisih, ki so jih zadobili te dni v pomembnem zdraviliščij. Sa) si je vsakdo nabral zvrhan koš zatiimivosti. Svojo mladino bomo seznanjali o naših vtisih, in mlada usta bodlo pripovedovala o tem, kar so čuli v šdli, staršem, bratom, sestram, sosedom... in naš obisk Rogaške Slatine bo kronan tudi kot uspešna propaganda za naše zdravilišče, ki ozdravl'ja bolnike in osvežuje razrahljane živce. Z darovi, ki jih nudi 5 vrelcev: 2Tem'pla, 2 Donatija in 1 Styria in s tisočimi steklenicami lekovite vode pa se raznaša ime slavnega kraja prav v vse kraje Jugoslavije. Lanskoletna frekvenea zdraviliščarjev se je sukala olkrog 7000 gostov. Statistika, ki jo je sestavil ravnatelj Informacijskega urada g. Zois prikazuje, da je večina gostov izven Slovenije. Naša banovina je dala le desetino gostov, največ pa Zagreb. Iz inozemstva jih je bilo poldrugi tisoč. Po stanovih je bilo največ letoviščarjev iz trgovskega stanu in siceT 1219; profesorjev 137; dluhovnikov 86; naših stanovskih tovarišic iin tovarišev pa 189. Vseh prenočnin je bilo 80.000, to je za 28 tisoč več od leta 1935. Povprečno je prišlo na posameznega gosta 16 prenočnin. Razveseljivo je bilo opazovati, kako so se našo skupine zanimale za vse podrobnosti. Skupina Gorenjcev pod vodstvom podgorskega Jožeta je hitela na ogled vzornih banovinskih Mevov, ki so ires viredni poseta. V higiensko urejenih prostorih domuje znaoilna sivo pšenična štajerska pasma, ki zalaga gostilne in restavracije z belim darom. Kakor iz škatlice vzeta napravlja vtis naša Rogaška Slatina: asfaltirane ceste, vrtne in cvetlične mojistrovine priznanega vrtnairja g. Zoreta, gorenjskega rojaka, pa marljiVi gledaliski orkester. Eno pa nas je motilo in se je mnogi naš tovariš spodtaknil v plakate za koncert našega UPZ... Vem, da so mnogi gostje s predsodkom čital ta plakat, ki ga je napisala skromna rolka s čopičem in katranom in zato je to vabilo gotovo mnogega —• odibilo. Zbor je privabil mnogo gostov iz stanovsk'ih vrst in so ga prišli poslušat mnogi tovariši, ki so ga kljub desetletnemu obstoju to pot čuli šele prvič: iz oči v oči seveda, poznajo pa ga iz svojih radijskih zvočnikov. Vse je bilo soglasno v tem, da je domači aranžer tovariš Miloš s svojimi os>krbel zadoyoljivo glede prehrane, stanovanj, pa tudi glede cene. Zadovojjno so se raizhajale učiteljske množice: eni peš, drugi s kolesom, večina z vlaki, v okoliške doline pa z avtobusi. Najbolj všeč mi je bilo vozilo- Dravinjcev, ki bo prišli z busom na — drva. Z debelimi cevmi prepasana karoserija je imela na svojem zadku nahrbtniku podoben železen kotel, ki služi za peč. »Bencin« iz domačih gozdov omogoča, da prevoznik ceneno vrši tujsko - prometno službo. Rogaška Slatina je našla kopico novih čestilcev in prijateljev. —nič—