92 številka.	Maribor, dne 19. novembra 1915.	Letnik VIL
Pred bitko na Kosovem polju.
Mi in Bolgari se bližamo Kosovemu polju. — Bolgari zavzeli Prilep in korakajo proti Bitolju - Boji za Gorico po dvadnevnem odmoru se zopet pričeli. — Gorico hudo obstre-
Ijujejo. — Novi boji v Besarabiji.
Gospodarske razmere v Bolgariji.
Ze o malo poznamo avstrijski Jugoslovani Bolgare in njih razmere; vzrok je pač ta, da se Bolgari kot trezen, delaven narod niso silili v ospredje, da so vso skrb posvečevali gospodarskemu razvoju v domovini in da niso delali oz. pustili delati iste kričeče reklame za se, kakor-—njih sosedje. Da so nam Bolgari bolj simpatični ko drugi izven Avstrije živeči Slovani, je najboljši dokaz, da je visokošolsko dijaštvo imelo ožje stike in prijateljske odnošaje z bolgarskimi akademiki ko z drugimi, da so se tu in tam sklenila osebna prijateljstva kar se glede razmerja do njihovih sosedov nikakor ne more reči. Dokaz, da so nam Bolgari po njih značaju in razvoja bližji kot drugi balkanski narodi, je doprinesla balkanska vojska, ko je ogromna večina slovenskega naroda navdušeno pozdravljala junaške čine Bolgarov, se radovala nad njihovimi uspehi in obsojala izdajalsko početje Srbov, njih bivših zaveznikov.
Da moremo napredek in moč bolgarskega naroda prav oceniti, moramo poznati njegov gospodarski položaj. Opisati hočemo razmere v 1. 1914, neposredno po končanih dveh balkanskih vojskah in pred začetkom vojske s Srbijo, katero vodi Bolgarija v zvezi z Nemčijo in Avstrijo.
Posledice obeh balkanskih vojsk so se že čutile v 1. 1914, le počasi se je začela razvijati podjetnost, polagoma se je začel boljšati položaj v vseh gospodarskih strokah.
Državni dohodki so znašali 1. 1914 nad 201 milijon frankov, so bili za 60 milijonov večji ko prejšnje leto in bi bili gotovo še večji, da ni svetovna vojska, ki je izbruhnila v drugi polovici leta, neugodno vplivala na celo trgovino, na uvoz in
izvoz.
Denarne razmere so bile ugodne, ker se je večinoma plačevalo v gotovini in so trgovci razpolagali z zadostnimi sredstvi, pač pa so se v drugi polovici leta, ko se je omejil izvoz, denarne razmere nekoliko poslat šale; a proti koncu leta, ko se je znatno dvignil izvoz v Nemčijo in Avstrijo, znatno zboljšale. Povprečna obrestna mera za posojila je znašala 5 3/a do 63/2%, za vloge 4 Vs ‘ 5 3/2 %, razmerje, katero je z ozirom na težavne razmere na Balkanu dokaj ugodno.
Bolgarija je kmetijska država in stori vse, da se povzdigne njeno kmetijstvo. Posebne agrarne banke podeljujejo kmetom kredit; prej je moral posestnik za 1.000 frankov ponuditi dva poroka, sedaj dobi tak znesek brez porokov, pač pa uživajo vse tirjatve banke isto ugodnost ko tirjatve države
(davki), da prid rjo pri prodaji posestev kakor davki pred vknjiženirm tirjatvami co pokritja. Da se dobi več pridelkov, se veliko stori za melijoracije (namakanje zemlji c, uravnava hudournikov in rek), ljudje se navajajo k uporabi umetnih gnojil, k zboljšanju semena, strokovni pouk se vrši v predavanjih, t ča ih in demonstracijah.
Letina v 1. 1914 ni bila niti srednjedobra, ker je deževje silno neugodno učinkovalo, nastopila je rja pri pšenici, katera je vzela okrog 20% pridelka. Pridelalo se je^približno
pšen c rži
ječmena
ovsa
1« Va 2 Va
3Va
2
miiijonov q.
IZelo dobro je uspela koruza, pridelek se ceni na 8-9 milijonov q. Krompir je bogato obrodil, a omeniti treba, da nima krompir v Bolgariji istega pomena ko pri nas; splošno se uživa le v mestih, na deželi se smatra kot nekak luksus, ker je cena krompirja precej visoka. Zelo se je pridelalo fižola ; pridelek se ceni na 80 milijonov kg. Povprečno se pridela na ha zemlje 6‘25 q fižola. Po izbruhu svetovne vojske se je zelo povpraševalo po fižolu in je vsled tega dosegel visoko ceno. Sladkorna pesa se sadi od leta 1899 naprej, ko se je ustanovila cukrarna v Sofiji; razmere (zemlja in podnebje) so ugodne, za to rastlino. Letina vsled deževja ni bila ugodna, pesa je imela 12 -14% sladkorja. Ob Marici se prideluje tudi riž in je bila letina glede množine in kakovosti izvrstna; v okraju Plovdiv samem se je pridelalo okrog 4 milijone kg riža.
V južni Bolgariji (Kazanlik, Kaloler, Šipka) se goje vrtnice in iz istih izdelujejo rožno olje. Splošno je bila letina ugodna, dohodki iz nasadov vrtnic znašajo povprečno na leto nad 3 milijone frankov.
V Bolgariji je precej razširjena vinoreja, a deževje in bolezni (peronospora, oidium) so lani pridelek za polovico znižale, kakovost vina je bila slaba. V okraju Burgas so začeli z amerikanskimi nasadi, ker je stare vinograde trtna uš uničila. Dobra tretjina vinogradov je na novo nasajenih. Vsled slabe letine so bile cene grozdju visoke in sicer 50 - 60 frankov za 100 kg. Povprečno se pridela na leto v Bolgariji nad 1 milijon hi vina v vrednosti nad 55 milijonov frankov.
Sadjereja je v Bolgariji na nizki stopinji; še le v zadnjem letu se je začela ista bolj upoštevati. Ustanovila se je jedna večja in več majhnih sadje-rejskih zadrug ter državna drevesnica, kojih namen je pospeševati to važno gospodarsko panogo.
Med trgovskimi rastlinami zavzema tobak važno mesto, Tobak daje državi zelo lepe dohodke, razun tega pa preživlja neštevilno obitelji, ki se pečajo s pridelovanjem tobaka. Letina je bila zelo ugodna in se je pridelalo v stari Bolgariji okrog 15 miljonov kg dobrega tobaka, v novi pa okrog 6-7 milijonov kg.
Kakor v vseh kmetijskih deželah, je tudi v Bolgariji živinoreja najvažnejša gospodarska panoga in vir blagostanja za kmečko ljudstvo. Država veliko stori za poyzdigo živinoreje, posebna postava za povzdigo živinoreje določa, da mora vsaka občina ustanoviti poseben fond za povzdigo živinoreje. Velika važnost se pripisuje pašnikom in je napredek v živinoreji v mnogih okrajih pripisovati dejstvu, da se vsled mile z me živina tudi po zimi lahko pase. Da se zboljša pleme, se uvažajo plemenjaki simentalske, montafonske, allgäuske in drugih izvrstnih pasem. Poleg govedoreje je dobro razvita konjereja in ovčjereja. Kakor pri nas, imajo tudi v Bolgariji državne žrebčarne. Skrbi se tudi za povzdigo svinjereje in se s križanjem z angleško jorkšir-pasmo skuša zboljšati domačo pasmo.
V Bolgariji se goje sviloprejke in bi se ta panoga še lahko znatno povzdinila, Lani se je izvozilo okrog 300 000 kg kokonov in za nje izkupilo nad 1 milijon frankov.
Precej razvito je tudi čebelarstvo, za katero je bilo lansko leto zelo ugodno. Dela se na upeljavo novih modernih panjev in na povzdigo te važne gospodarske panoge.
Večina gozdov v Bolgariji je last države, nekaj gozdov je last občin, zelo malo gozdov je last po- S
sameznikov. Izdatno izkoriščanje gozdov je onemogočeno radi slabih prometnih zvez in pomankanja znatnega obratnega kapitala. V gozdovih raste hrast, bukev, brest, javor, lipa, smereka in hojka, Na dražbi se oddajo gozdi zasebnikom, da po sestavljenem gospodarskem načrtu iste posekajo. V gozdih se nabira in v inozemstvo izvaža zelo mnogo ježic.
V Bolgariji se nahajajo premogovniki, saline, v novi Bolgariji tudi druge jame.
Industrija ja še le v povojih, ista je zelo skromna, ker manjkajo prometna sredstva in ker je njen glavni namen z izdelki preskrbovati lastno deželo. Najboljše razvita z ozirom na število obratov, na investiran kapital in na vrednost izdelkov je industrija živil (mlini, cukrarne, pivovarne, tovarne špirita, konserv in testenin), katera izkorišča večinoma pridelke domačega kmetijstva.
Leto 1914 se je, kar se tiče trgovine, zelo ugodno začelo. Povpraševanje po blagu je bilo živahno, saj je bilo treba mnogo nakupiti, da se spo-polnijo spet zaloge in urede prejšnje trgovske razmere. Izbruh svetovne vojske je sicer razvoj trgovine nekoliko omejil, a po končani vojski se bo ista tem bolj razvijala in bo zlasti za našo državo velikega pomena, ako se bo pri nas vodiia — razumna trgovska politika. Boigari se borijo sedaj z nami ramo ob rami na Balkanu, ta zveza naj se nadaljuje po vojski v gospodarskem oziru ker pospešujejo gospodarsko zvezo ugodne prometne zveze.
Kar se tiče izvoza, pride v poštev žito, moka, sadje, tobak, živina, kože, kokoni in jajca. Največ blaga je šlo v Belgijo, Nemčijo, na Angleško, v Egipf, Turčijo. Največ se izvozi koruze. Fižola se je izvozilo okrog 50.000 q in sicer v Turčijo, Nemčijo in Avstrijo.
Uvaža se največ blaga iz Angleškega, Avstrije, Turčije, Nemčije, Belgije, Rusije in Rumunije. Upati je, da se bo po vojski uvoz iz Avstrije in Nemčije ter Turčije povzdignil, dočim bo uvoz iz Anglije in drugih držav padel oz. popolnoma izginil, kar bo v prid naši trgovini in industriji. Uvaža se kolonijalno blago, južno sadje, sladkor, riž, hmelj, pivo, drva, premog, petrolej, bombaževina, volneno blago, papir, usnjeni izdelki, steklo, železo in železni izdelki, stroji, sol. kemični izdelki, zdravila.
Ker so prometna sredstva za gospodarski napredek vsake države nujno potrebna, zato čaka cela vrsta železniških projektov uresničenja, razun tega se je z zakonom z dne 30. decembra 1914 dovolil kredit 10 milijonov frankov za gradbo novih cest in mostov.
Največje važnosti za promet sta pristanišči v Varni in Burgasu, v poštev pride tudi pristanišče Dedeagač. Promet vrši bolgarska trgovska parobrod-na družba s 6 parniki, izmed tujih parnikov pridejo v prvi vrsti avstrijski parniki, potem ruški, nemški, angleški in italijanski v poštev.
Bolgarija je kmečka država v pravem pomenu besede in izkazuje kot taka leto za letom v vseh strokah velikanski napredek. Njena armada je občudovanja vredna, junaški čini Bolgarov v zadnjih vojskah kakor tudi sedaj se splošno občudujejo. Bolgari so nam vzor; skušajmo dobiti ž njimi ožje stike. Naša mladina naj se pridno uči bolgarščine, za inženirje, trgovce, in boljše izobražene obrtni Ire bo po vojski v Bolgariji obilno mest na razpolago. Po vojski skušajmo oživotvoriti trgovske zveze z
Bolgari, stopimo v stike z njihovimi gospodarskimi organizacijami, se botro lahko mnogo naučili, pa tudi gotovo prišli do skupnega gospodarskega dela. Sedajnemu skupnemu nastopu v vojski naj sledi gospodarsko zbližanje in skupno de'o na gospodarskem polju!
Za gospodarsko enotnost z Ogrsko.
Hrvatsko-slovenski klub se je s svojimi sklep1 z dne 28. okt. z ozirom na sedanje težave v apro-vizaciji prvi oglasil za skupno gospodarsko ozemlje z Ogrsko s popolno gospodarsko enotnostjo in s popolno enotnostjo armade.
Sedaj sta tej izjavi sledili dve novi, a slični izjavi. Na Duna u je zborovala osrednja zveza av-strijsk h industrialcev, ki v posebni resoluciji zahteva, da med Avstrijo in Ogrsko ne sme biti razlike po bistvu nagodbe in da bi morali Avstrija in Ogrska v smislu skupnosti glede preskrbe z živili tvoriti skupno ozemlje, v katerem se svobodni promet ne sme zavirati in pri preskrbi z živili ali njihovi prodaji nuditi eni polovici posebne koristi na škodo druge polovice.
Kako je Romunija podražila
žito.
Rumunija je določila za žito, ki se izvaža iz dežele 100%, ali dvakrat višjo ceno, kct za žito, ki sc proda doma v Rumumiji. V gospodarski zgodovini taka nenadna in neopravičena visoka cena še ni nikjer zaznamovana. Ako bo rumunska vlada vztrajala pri tej ceni, bo uvoz žita v naše kraje nemogoč. Jasno se vidi, da hoče Rumunija tuje kupce močno ©bremeniti in tako delali pri žitni kupčiji neprimerno visoke dobičke. Zgodi pa se lahko, da se bo la način zvišanja žitnih cen pri kakem drugem predmetu, ki ga Rumunija rabi maš. eval.
Na Grškem.
Nove volitve za grško zbornico so nastavljene na dan 19. decembra. Nekatera poročila pravijo, da se Venizelos in njegova stranka ne bodo več udeležili volitev, ker jih smatrajo za neustavne. Večina volilcev je vsled mobilizacije pod orožjem. Blizu 100 Venizelosovih poslancev je prosilo za dopust, da se udeležijo volilnega boja. Vojni mi-
nister je odklonil njih prošnjo Arma la t stane mobilizirana.
Skrivnosten motorni čoln.
»Berlinghe Tiiende« javljajo iz Maimöa : Skrivnosten angleški motorni čoln z imenom »Den-sie« vzbuja pozornost. Ni ne erjetno, da je ta motorni čoln pomagal kapitanlajtnantu Laytonu, da je pobegnil, ampak da je tudi angleškim podmorskim čolnom pomaga! priti ponoči skozi Sund. Dognano je, da je čoln vsak večer, kada.* so mogli podmorski čolni prid skozi Suni, zapustil pristan Malmö ia se zunaj pristana usidral. Tudi je precej gotovo, da je čoln izvrševal nekako trgovskopoli lično kontrolo.
Bolsorako-utako Sicilies.
Armada generala Todorova pri iška od juga sem proti Kosovemu polju ter postopa sporazumno z Sojadjevovo, Gallviizovo in Köveszovo armado. General Todorov stoji 15 do 18 km blizu Prištine.
V	boju proti Srbom, Francozom in Angležem so Bolgari zavzeli mesto Prilep ter si stem odprli pot proti Bitolju. Sicer pa o bojih na tej ironti nismo dovolj informirani, ker vsakdanjih uradnih poročil ni, a druga poročila si preveč nasprotujejo
Tolike francoske izgube.
V	zadnjih bojih pri Strumici so Francozi do živeli velikanske izgube. Švicarski listi hočejo vedeti, da je tretjina vseh čet za nadaljne boje nezmožna. Bolnišnice v Solunu so prenapolnjene in vsak dan dovažajo nove ranjence.
Bolgari ujeli 13 bivših srbskih ministrov.
Iz Sofije se dne 16. novembra poroča: Ko so bolgarske čete zasedle Vranjarsko Banjo, so ujele tamkaj 13 bivših srbskih ministrov, ki so zbež li v ta kraj. Med ujetimi se nahaja tudi bivši srbski ministrski predsednik Giorgi evič.
i.
Japonski ogleduhi ob bolgarski morski obali.
Iz Sofije se dne 16. novembra poroča, da se je pojavilo ob bolgarski morski obali med Dede-agačem in Portolagosom večje število japonskih ogleduhov, ki so navidezno iskali službe kot sz-voščeki in kočijaži. V Bolgarijo so prišli, kakor se čuje, iz Grčije. Nadalje je dognano, da je sedaj zasidranih v grških pristaniščih več japonskih prevoznih parnikov. Bolgarske oblasti so že pozaprle večje število japonskih ogleduhov. Nekaj so jih spravili v notranjost države, nekaj pa izgnali.
1000 vagonov bolgarskega žita za Grčijo.
Iz Aten se dne 17. novembra poroča : V Grčijo ja došlo 1000 vagonov bolgarskega žita, kar je napravilo tem ugodnejši utis, ker je Anglija Grčiji popolnom odrezala dovoz žita.
iMpo-sitto bojišče.
Ge se bo srbska armada sploh spustila v bitko na srbski zemlji, potem se to ne more drugod zgoditi kakor na Kosovem polju. Köveszova, Gallwitzova in Bojadjeva armada se že borijo za doline, ki peljajo na Kosovo polje. Iz Aten pa se poroča, sicer neuradno, da se srbska armada zbira na črti Raška - Mitrovica - Priština. Potemtakem bi se v par dneh začela velika in odločilna bitka na Kosovem polju.
Boji na Srbskem so zaradi razmočenega terena izredno težavni.
Albanci proti Srbom in Črnogorcem.
Esad paša je sicer zvest Italijanom in Srbom, toda vsi Albanci niso njegovega naziranja. »Štampa« poroča: Položaj v Albaniji je zelo resen. Prebivalstvo je četverosporazumu nasprotno. Katoličani
in mohamedanci so odkrito za Avstrijo in . so začeli s sovražnostmi proti Srbom in Čriogcrcera» Tudi v Epiru naraščajo simpatije do Avstrije in sicer na prizadevanje draških iu šhadrskih konzulov. Kon uli dajejo nasprotnim agentom vse ugodnosti. . Albanci se prip avljajo, da dobijo zvezo z avstrijskimi in bogarskimi Čelan.
Pribičevic od lastnih vojakov umorjen.
Kakor je posneti iz bolgarskega uradnega poročila z dne 14. novembra, so vkorakale bolgarske čete dne 13. novembra v mest j Prokupije (leži južno-zahodno od Niša) kjer so zaplenile 6 havbic ter vjese 7000 Srbov. Prvi nadštevilni srbski polk se je uprl in ubil svojega poveljnika, podpolkovnika Pribičeviča, ki je bil glavni povzročitelj zurote za umor nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Polk se je nato razškropil v sosedne kraje. Pribičevič je bil rojen na Hrvaškem in je postal kadet v 7. avstrijskem pešpolku v Gradcu, kjer je bival skozi celih 8 let. Kot avstrijski častnik je živel s pričetka z< lo razkošno in v dolgovih. Toda nakrat je postal zamišljen, štedljiv in se je posvetil proučevanju razmer na Balkanu. Zapustil je avstrijsko armado, postal uskok in je prestopil v srbsko armado, v kateri je počasi avanziral do majorja. še le, ko se mu je posrečila zarota in umor na-ega rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge, je postal podpolkovnik. Njegova pohlepnost po časti je s tem sicer našla uteho, toda bila je z>nj usodepolna in postal je nje žrtev.
Mijslio-itijatiElifl bojišče.
V torek in sredo, dne 16. in 17. oktobra je na Goriškem boj nekoliko miroval Včeraj v četrtek dne 18. zjutraj pa je zopet začela sovražna artilerija z vso silo obstreljevati Gorico Koj prvomu je padlo kakih 400 strelov v mesto. Gorica je zadnji čas močno trpela po svojih »rešiteljih«.
Italijanska ofenziva sicer ne more več predolgo trajati, toda do 1. decembra, ko se otvori parlament, še bo skoraj gotovo trpela, Naše vojaštvo mora ob soški fronti prestati zares nadčloveške težave.
Laškim grožnjam se posmehujemo.
Z italijanskega bojišča (ob Soči) nam dne 12. novembra piše četovodja R. Bende:
Dne 8, t. m. nekaj ur pred poldnevom je krožil nad nami francoski aeroplan (v laški službi). Na posadke, kjer si je la£ka pehota.že večkrat razbila bulice, je spustil zrakoplovec poziv na belih listkih, da naj do 11. t. m. izpraznimo naše jarke, češ, da je tako bolje za nas, sicer se bo nam slabo godilo. Kdor je to čul, se je smejal posmehljivo, kajti kdo bi se bal danes Laha?! — Prišel je napovedani sodni dan. — Sovražni topovi bruhajo ogenj, kakor znoreli celi dan . .. Zvečerpride pehota v 6 linijah — par strelov naših baterij in brambne posadke — kakor razbrskano mravljišče je skalno bojišče. Italijanska pehota zbegana po-meče puške in tornistre vstran. Kdor more — zbeži. . * To je bilo nocoj ! Laška vojska je moralno strta!
Usmrčenje socialistov v Italiji.
Urednik švedskega socialdemokr ti čnega lista, »Arbeit«, državni poslanec dr. Gunnar Löwegren, ki se je nedavno mudil v Italiji, opisuje v svojem listu sledečo zanimivost iz Florence:
Ko sem došel na kolodvor v Florenci, je bil isti z radovednim občinstvom prenapolnjen. Vpva šal sem, odkod in zakaj toliko ljudstva. Odgovorilo se mi je, da je občinstvo prišlo, da vidi socialiste, ki jih bodo usmrtili.
Bil je razburljiv prizor, kateremu sem tudi kmalu nato prisostvoval. Obsojenci so bili v gručah po 20 mož z verigami zvezani in so pod močno stražo korakali mimo nas. Reveži so bili v vojaških uniformah. Med njimi smo opazili čete s suhega in oddelek mornarjev. Bilo jih je okrog 289 mož, kateri so se iz prepričanja in nevolje zoper vojsko, branili slušati povelja ter se boriti zoper sovražnika. Vojno sodišče jih je obsodilo
na smrt. Prepeljali so jih v mesto Arezzo, kjer se jih bo ustrelilo.
Večina izmed obsojencev je skušala ohraniti mirno kri, m kateri so celo kazali v svojem obnašanju nekako kljubovalnost. Kakor ž vino so jih stlačili v vozove, ki so imeli omrežena okna. Gledalci so splošno kazali le malo sočutja napram tem nesrečnežem, a tujec, ki je le slučajno bil priča temu prizoru, je dobil močan uüs, da razpoloženje zoper vojsko v Ialiji ni poaebno majhno.
Mjilii-iisla bojišče.
Naše čete so vrgle Ruse na izhodni breg Styra. S tem so dolgotrajni boji pri Czartorysku za nas ugodno končani. Maršal Friderik je obiskal čete in Jih pohvalil.
Pri Rigi in D vinsku so, kakor poročajo ruski listi, začeli streljati iz topov, ki nesejo do 20 km.
Novi boji v Besarabiji,
Iz Černovic se dne 16. novembra poroča: Rusija je spravila v Besarabijo številne čete iz Kavkaza, večinoma zelo staro in zelo mlado moštvo. Ruskim četam v Besarabiji poveljujeta generala Keller in Ivanov. V Gernovice se sliši močno gro-menje topov. Rusi poskušajo prodirati na ozemlju Novosielica-Bojan, toda naša artilerija je dosedaj izjalovila vse tozadevne ruske poskuse.
Nova ruska železnica do Severnega ledenega morja.
Komaj leto dni je potrebovala Rusija, da je zgradila novo železnico med Petrogradom in Murmanska obaljo v Ledenem morju. Ta železnica naj se otvori še ta mesec. Ker morje ob Murmanskem obrežju vse leto ne zamrzne, ima tako Rusija odprto pristanišče tudi za slučaj, ako bi morje pri Arhar gelsku zamrznilo in tako lahko dobiva iz inozemstva blago in ga tudi izvaša.
Nova železniška zveza je dolga 1100 kilometrov. Ne glede na to, da je bila proga Petrograd— Petrozavodsk (okoli 300 kilometrov) končana že lansko jesen, pomeni vendar dovršitev proge od Petrozavodska proti severu skozi puste pokrajine na zahodni strani Belega morja in dalje skozi gorati polotok Kola, ogromno delo. Dosegli so Rusi to tako, da so iz najrazličnejših delov države, celo iz Južne Rusije in Sibirije zbrali delavsko armado 30 do 40 000 mož, povrh pa še tisoče nemških in avstro-ogrskih vojnih vjetnikov spravili v ta najsevernejši kot Rusije, da so mogli železnico dovršiti do Božiča.
Da se je to resnično zgodilo, je v prvi vrsti pripisovati delu vojnih vjetnikov, ki so imeli izvršiti prava železniško-gradbena dela, Ruske delavce pa so rabili samo za kopanje zemlje in napravlja-nje potov. Ker so vse te delavske množice morale ves čas bivati v šotorih, si lahko mislimo kakšno usodo so vojni vjetniki doživeli ob mrzlih letnih časih. Železnica vodi mimo mnogo jezer, na polotoku Kola je pa bilo treba izvrtati tudi precej predorov. Narava je tukaj jako razlikovita zato je u-pati, da bodo po vojni železnico rabili tudi turisti. Končna postaja železnice pa ni Aleksandrovsk nego Semenova, ribiška naselbina na nasprotni strani polotoka Kola, ker se je luka v Aleksa idrovsku za momarniško postajo izkazala za premajhno. Pred leti so pričeli vzhodno Aleksandrovska graditi za mornarnico pristanišče Klidin, ki pa ob izbruhu vojne še ni bilo gotovo,
Mka-feniMs ispi.
Na Angleškem se vedno pogosteje sliši trditev, da bo odločitev padla na francoskem bojišču in da je torej to bojišče smatrati za glavno. Nam se zdi, da s tem pripravljajo angleško javnost na tre-notek, ko se opustijo operacije za Dardanele.
Na bojišču samem ni posebnih dogodkov, le to se poroča, da se vršijo na obeh straneh živahne priprave, iz česar sklepajo na priprave za ofenzivo in odpor, kar je pravzaprav samoposebi razumljivo.
Francozi proti Švici.
Iz Basela se poroča 10. novembra: Pri tukajšnjem političnem uradu so se švicarske banke pri-
tožile proti temu, da je Francoska zaprla brzojavni promet. Politični urad se je obrnil v Pariz.
Ah bo letos hoda zima?
Nek vremenski opazovalec odgovarja na to vprašanje: Zvezdoslovci označujejo v svojih raziskovanjih in študijah dobe toplih in mrzlih, mokrotnih in suhih let, a posamezno prihodnje leto je še vedno nepopisan list in se ne da s popolno gotovostjo reči, kako bo vreme prihodnje leto. Danes
n.	pr. lahko veda z večjo gotovostjo izračuna solini mrk za prihodnje tisočletje, kakor pa vreme za pojutrišnji dan. Če bi bilo to drugače, bi učeni vremenski preroki svoje tajnosti že davno izdali kmetovalcem. Nestalnost vremena, in sicer ne samo v majhnem obsegu, ampak tudi v velikem, se v mnogih prazno verskih izrekih različno razlaga. Včeraj so se n. pr, pripravljale ptice na hudo zimo, danes pa zopet drevesa. Padanje listja z dreves je po mnenju mnogih nevarljivo prerokovanje za bodočo zimo. S kako pravico se neki to povđarja in trdi? Ali pa je tuđi kdo padanje listja v goto-vh krajih in določenem času zaznamoval, da bi se prepričal, ali je res, da se z zgodnjim padanjem listja, kakor n. pr. letos lahko prerokuje zgodnja ia ostra zima? Nekateri pravijo, da so ptice o bodočem vremenu mnogo bolj poučene, nego mi, posebno ob hudi uri. To je pa tudi lahko mogoče, ker ptice v višjih zračnih plasteh ložje opazujejo razvoj vremena kakor mi. Sicer pa ima ptičji rod vsled skušnje mnogih rodov vež ali manj že po svojem živčeju bogate skušnje glede razvoja vremena. Gorej omenjeni opazovalec pravi, da letos ne bo posebno hude zime.
Politične vesti.
Bivši «grški minister grof Appony je odpotoval v Stokholm, kjer se snide z zastopniki ruske vlade, s katerimi bo razpravljal o preskrbi vojnih ujetnikov na Ruskem in v Avstriji. O politiki se seveda ne bo govorilo. V Berolinu je grof Appony slučajno stanoval v istem hotelu, kakor minister zunanjih del baron Burian.
Italijanski podaniki v Dalmaciji. Svetnik Gri-oni piše v tržaškem listu »II Cittadino di Trieste«, da so imeli italijanski podaniki (regnicoli.) lepa službena mesta v Dalmaciji in ugodnosti so imeli njihovi mornarji na naših brodovsh v našem morju; ribarili so tik obali in oblasti so to dopuščale, da se izognejo protestom ital janskega konzula. Tako so čožoti uničevali ribe. Po našem morju je 500 italijanskih ribičev imelo dovoljenje za ribji lov. 3000 italijanskih ladij in trabakulov je imelo posla samo na jugu Dalmacije. Mornarji pa so tudi sekali gozdiče na brega. Ugodnosti so uživali vsled pogodbe 11. marca 1906. V bodoče bo država pač podpirala svoje ribiče, svoje mornarje, svoje ladje.
Taje šole m Tarskem. Na Turškem je vladala pred vojsko velika svoboda glede tujih šol. Vsak narod je smel učiti v svojih šolah, kako je hotel. Turška vlada je sedaj temeljito izpremenila svoje stališče. Vse šole turških sovražnikov so konfiscirane. Šole Avstrije in Nemčije se še pustijo, vendar so ostre nove odločbe. Med temi je
n.	pr. določba, da se morajo v vsaki taki tuji šoli učiti poleg učnega jezika enako veliko turški jezik, dalje, da mora učitelj turškega jezika imeti uspo-sobljenostno spričevalo od turške oblasti, ravno tako, da mora biti" turški uradnik povabljen k skušnjam ali da sme turški nadzornik vsestransko nadzorovati te šole.
Francoski protektorat odpravljen. Francozi, ki so doma na Francoskem preganjali katoliško cerkev, so imeli do svetovne vojske protektorat čez katoliške zavode v Sveti deželi. Francoski konzuli so pri vseh večih cerkvenih praznikih ponosno sedeli na »konzulskem stola« v cerkvi. Zdaj so Francozi v Sv. deželi pregnani iz vseh t*eh častnih služb, turška vlada pa je konfiscirala vse cerkve in vse zavode, ki so bili pod francoskim pro lektoratom, ali ki so lastnina čveterosporazumnih narodov. V Jeruzalemu samem je bilo okoli 20 francoskih zavodov. Istotako so odpravljene vse evropske pošte v Turčiji.
Kronanje japonskega cesarja. Predzadnjo sredo se je v starem japonskem cesarskem mestu Kiot.) vršilo kronanje japonskega mi kada Joschihito. Kronanje je bilo združeno z velikimi slovesnostmi.
Ministrski predsednik grof Okuna je popoldne imel slavnostni govor pred desettisočerim občin tvom, katero je klicalo svojemu vladarju gromoviti »Banzai», Ob tej priliki so se morale okinčati vse hiše, tovarne in ladje z zastavami, topovi so grmeli, po mestu je bil groben vrišč in hrup. Evropejci, niti Angleži, se niiO smeli udeležiti verskih in političnih slavnosti, ki so bile v zvezi s kronanjem.
Kitajsko cesarstvo. Glasom pariških poročil se bo dal predsednik kitajske 1 udovlade, Juanšikaj kljub protestom Japanske, Rusije in Anglije proglasiti 1. januarja 1916 za kitajskega cesarja.
Raznoterosti.
Dr. Viljem Jaaežič f. Dne 15. t. m. je umrl v Gradcu višjesodni svetnik dr. Viljem Janežič v 52. letu svoje starosti. Služboval je kot pravni praktikant v Gradcu, kot sodnik v Metliki na Kranjskem, zatem v Šmarju in od leta 1399 do 1968 kot sodni tajnik v Mariboru. Leta 1908 je bil imenovan za deželnosodnega svetnika in leta 1914 za višje-sodnega svetnika v Gradcu. Pokojnik je bit v mariborskih slovenskih krogih zaradi svojega milega, lepega značaja izredno priljubljena oseba in ital os vsled njegove rane smrti je splošna in globoka. Sveti a mu večna luč!
-j- Božidar Lesetitzky. V Draždan h na Nemškem je umrl dne 15. novembra tl. sloviti učitelj godbe, skladatelj in virtuoz, profesor Bo udar Leše-titzky, rodom Poljak, v visoki starosti 86 let Že kot 131etni deček je priredil svoj prvi koncert ua Dunaju, ki je vse poslušalce in ljubitelje godbe očaral. Leta 1853 je bil poki can na ru-ki dvor velike kneginje Helene za koncertnega vodjo, kjer je ostal 19 let. V Petrogradu je ustanovil visoko šolo za godbo (konservatorij), na kateri je tur i poučeval kot profesor. Leta 1878 je zapustit Petrograd in se stalno naselil na Dunaju, kjer je ustanovil zasebno višjo šolo za godbo, iz katere so izšli najslovitejši umetniki godbe in petja sedanjega časa. Božidar Lešetitzky ni bil samo izboren viriuoz, odličen umetnik in skladatelj, ampak bil je tudi eden največjih pedagogov sedanje dobe na polju umetnega petja in godbe.
V Možici na Koroškem je umrl dekanijski svetovalec in župnik č, g. Frančišek Premru v 53 letu svoje starosti. R. i. p !
Iz srednješolske službe. Ravnatelj na deželnem ženskem učiteljišču v Mariboru, šolski svetnik Franc Frisch, je pomaknjen v šesti činovni razred.
6.	učitelj Anton Mohor, enol. prostovoljec, ki je že več mescev na italijanskem bojišču, je postal kadet.
Poroka. V Gradcu pri usmiljenih bratih se je poročil starešina kat. akad. društva »Zarja«, dr. Ljudevit Kramberger, asistenčni zdravnik na severnem bojišču z gospodično Elči Minarik. Obilo sreče !
Glavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani se vrši v sredo, dne 24. nov. 1915, točno ob 8. uri zjutraj v Celju v hotelu »Beli vol«, Graška cesta, I. nadstropje. — Vsled sklepa glavne skupščine due 25. junija 1913 v Celju je dolžnost vsake zadruge, da pošlje vsako ieto h glavni skupščini pododbora vsaj jednega zastopnika.
»Slovenski Straži« se naj vpošiljajo tiste svote, ki so jih poverjeniki »Družbe sv. Mohorja« letos ponekod nabrali ob priliki delitve družbinih knjig. »Slovenska Straža« jih namreč razven za narodnoobrambne namene tudi porablja za podporo otrok, osirotelih vsled vojske.
Slovtnske barve odstranili. Dražba sv. Cirila in Metoda le odstranila s svojih vžigalic slovenske barve. »Slov. Narod« namreč piše: »Te dni so prišle v prodajo nove vžigalice Cird-Metodove družbe. Oblika je ista, samo barve so druge. Mesto dosedanje belo-modro-rdeče trobojnice so škatljice le bledo modre z belim pasom na sredi v katerem se nahaja modri napis: Mal položi dar domu na oltar.«
Beijaški list „Viiiacher Zeitung“ ustavljen.
Vlada je za dobo 4 tednov ustavila v Beljaku na Koroškem izhajajoči nemški list »Villacher Zeitung«.
Gorjé. Z italijanskega bojišča se nam piše dne
11.	novembra : Slučajno mi je došla v roke »Straža« od 8. novembra, katera ima na uvodnem mestu članek: »Gorje!« Nimate pojma, kak odmev ste odzvali s tem člankom v moštvu slovensko-štaj er-
skih polkov. Smo vsi slovenski polki precej na enem kupu oz. zaporedoma. Taki članki napravljajo list vedno bolj simpatičen in dvigajo narodnega duha, kateremu itak vsepovsod delajo zapreke — zelo! Pri nas vse pri 3tarem. Lahu manjka municije. — Do danes je laški letalec (metal je liste na nas) hotel, da prostovoljno zapustimo naše jarke, sicer se nam bo slabo godilo! Ä kdo se za take grožnje zmeni! Včeraj je sicer kar deževalo granat in — šrapnelov — a danes — mir ! — Kaj no vega doma? Domoljubne pozdrave! Roman Bendé, četovodja.
Vojao odlikovanje. Stotnik Franc Zwirn od
26.	bramb. pešpolka je dobil vojaški zaslužni križec
8.	razreda z vojnim okraskom.
Zveza Nemcev s Turki m abstinenca. Arabski mohamedani mislijo, da bi bila zveza Nemcev z mohamedani še lepša, če bi Nemci posnemali tudi v drugih rečeh mohamedane. Blizu Jeruzalema pojejo v neki vasi to-le pesmico: »0 Nemec! Posnemaj musiima in pij studenčnico! Pusti svinjetino in vino!«
Sprejem y kadetne šole. V III. letnike c. in kr. infanterijskih kadetnih šol se za šolsko leto 1915/16 sprejmejo še prosilci rojstnih letnikov 1898 in 1899. — V šolskem letu 1915/16 je v prvem letniku c. kr. Franc Jožefove, vojaške akademije na Dunaju in c. kr. tehnične vojaške akademije v Mödling (artilerijski razred) še nekaj brez-plačilnih in plačilnih mest za c. kr. domobrambo za v 1. 1898. rojene prosilce prostih. Natančnejši pogoji se izvedo pri ravnateljstvu pomožnih uradov pri c. kr. deželni vladi.
Potno dovoljenje za potovanje v Srbijo. Nevojaškim osebam je v obče prepovedano prestopiti srbsko mejo. Le v posebnih ozira vrednih slučajih izda tozadevno potno dovoljenje 11. nemško vrhovno armadno poveljstvo, če jc dotični p- tni list odobren od avstrijskega notranjega ministra ali pa od nemškega generalnega konzula na Dunaju.
Premet « zasebnimi poštnimi zavoji % Galicijo. Trgovinsko ministrstvo naznanja, da je dovoljen odslej naprej poštni promet z zasebnimi poštnimi zavoji z vsemi poštnimi uradi v Galiciji notri do železniške proge Belzec — Ravaruska — Zolkiev— Lvov—Stryj.
Usnje. C. kr. trgovinsko ministrstvo je izdalo glede dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila novo naredbo. Do edaj je bilo naznanila pošiljati do vsakega drugega torka po stanju prejšnjega tretjega cine pol.tičnemu oblastvu 1. stopnje v dveh izvodih. Od sedaj naprej se bodo naznanila morala pošiljati do vsakega torka po stanju prejšnjega tretjega dne naravnost c kr. trgovinskemu ministrstvu in sicer le v enem izvodu. (Trgovski statistični urad c kr. trgovskega ministrstva na Dunaju). Izdelovalci usnja morajo kože, katere jim dobavi centrala za kože in usnje posebej označiti od onih katere dobe drugod. Zategadelj je v naznanilu za kože in kožice (rumena naznanila) razpredelek »dotlej je priraslo .. .« razdeliti na dva razpredelka. Za kože in kožice, katere dobivajo od centrale, je označiti v omenjenem razpredelka z besedo: »Central«, one pa, ki jih dobe direktno, pa z besedo: »Direktno«. Drugi tozadevni predpisi ostanejo v veljavi.
Zaj«i zaseženi. Kakor izvemo je cesar k namestnija zasegla tudi poljske zajce. Lovski lastniki smejo prosto prodati samo 20 % postreljenih za cev. Če jih torej lovec ustreli 10, jih mora 8 ponuditi v nakup politični oblasti, le dva sme sam prosto porabiti ali prodati. Zaseženi zajci so določeni za aprovizacijo mesta Gradec. — Upamo, da se bo ta naredba km; Iu spT emenda, ker Gradec vendar r e more imeti posebnih pri dlegijev.
Katera mntzina špirita se mora oblastveno naznanit?. V smislu ministrske naredbe dne 8. nov. 1.1. se morajo oblastveno naznaniti le tiste množine oziroma zaloge špirita, ki še niso obdačene, torej špirit v tovarnah, kjer se izdelu e in v skladiščih. Tistih zalog špirita in žganja, ki so že ob-dačehe pri trgovcih, v žganjarnah itd. pa ni treba naznanili.
Bučne koščice zaplenjene. Glasom odloka z dne
9.	novembra 1915 štev. 4 2541/2 W. M. zahteva
c.	kr. namestništvo v zagotovilo pripravljanja jedilnega olja temeljem §§ 4—7 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. štev. 228 v pokri tev deželne potrebščine vso letino orehov, solčni-čnih koščic in bučnih koščic političnih okrajev Hartberg. Feldbach, Radgona, Ljutomer. Ptuj okoiica, Celje okolica, Konjice, Brežice, Slovenjigradec, Gradec
okolica, Lipnica, Lonč (Deutsch andsberg), Maribor okolica, nadaije v območju politične ekspoziture Mozirje in mest Maribor, Ce!je in Ptuj, v kolikor se ne potrebuje v pokritev potrebščine vojaških krdel in njih zavodov. Da se ta zahteva izvrši, se s tem zapleni vsa letina tako pri trgovcih kakor tudi pri pridelovalcih ter se odreja, da je vse za plenjene zaloge orehov, solncničnih koščic in bučnih koščic čim najpreče oddati deželnemu zemljedel kennt nadzorništvu namestništva. Zaplenjeno blago prevzema deželno zcmljedelsko nalzorn štvo na licu kolodvora v Gradcu za naslednje cene: orehe, posušene za 45 K za 100 kg, solnčnične koščice za 35 K za 100 kg, bučne koščice za 40 K za 100 kg. Ako bi te cene pridelovalci in trgovci ne Itoteli pripoznati, tedaj morajo to ceno določiti redna sodišča v nespornem postopanju, določitev cene po sodišču pa ne sme zadrževati oddaje. — V tem odloku ni navedeno, ali smejo producenti obdržati bučne koščice vsaj za domačo rabo, kajti popolnoma negospodarski bi bilo, ako bi sedaj koščice prodajali, pozneje pa olje drago nazaj Kupovali. Upamo, da bomo lahko kmalu v tem oziru kaj ugodnega poročali.
Nova difločtia glede oddaje vojnih ujetnikov. Vojaško poveljstvo v Gradcu je določilo glede od daje vojnih «jetnikov za razna dela sledeče : Odslej naprej je dovoljeno oddajati tudi 10—30 vojnih ujetnikov kot delavce, Manj kot 10 vojnih vjetni kov se ne bo oddajalo, pri čemur je pripomniti, da se ne zahteva ravno okroglo število 10 ali 20. Varš ina (kavcija) se bo zahtevala le od tistih proš ■ nj;kov, ki prosio nanovo za vojne ujetnike in sicer za manj kakor za 30 vojnih ujetnikov. Iz tega sledi, da tistim, ki so imeli že dosedaj vojne ujetnike, ne bo treba polagati kavcije.
Dopisi«
Maribor. Umrl je dne 13. nov. nagle smrti paznik in zakrtstan c. kr. moške kaznilnice gosp. Hambrož, Bil je mož vseskozi poštenjak in vesten v izpolnjevanju svoje službe. N. v m. p.!
Maribor. Od danes 18. do pondeljka 22. trn. sta med Gradcem in Mariborom ustavljena sledeča vlaka: št. 61, ki vozi iz Gradca on 10. uri 45 minut predpoldne in je pripeljal v Maribor ob 12. uri 30 minut opoldne in vlak št. 40, ki je vozil iz Maribora ob 1 uri 2 minuti opoldne. Od pondelika dne 22. novembra naprej bosta imenovana vlaka zopet redno vozila.
Pekel pri Poličanab. Dne 5. novembra t. 1. se je vršila v naši občini volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen Karol Sima, za prvega občinskega svetovalca pa Jožef Mahorič,
Celje. Okrajno glavarstvo je sporazumno s cesarsko namestnijo odredilo, da se jajca, mleko in krompir v celjskem okrajnem glavarstvu ne sme brez dovoljenja okrajnega glavarstva izvažati. Kar imajo posestniki teh predmetov odveč za lastno potrebo, se naj ponudijo v nakup mestu Celje in sicer za ceno, ki velja za celi Spodnji Štajer. Promet v okrajnem glavarstvu samem je prost toliko, da si sme vsak posameznik prosto nakupiti svoje gorej imenovane življenske potrebščine pri kmetih, kmet pa jih sme takim osebam tudi slobodno pro-! dajati. Cene so sledeče: jajca 16 komadov 2 K; mleko 1 liter v hlevu posestnika 26 v, če se nese v mesto, pa toliko, kolikor je v mestu samem nastavljena kot najvišja cena (2 do 4 v več); za krompir 12 K 100 kg na najbližnji železniški postaji ali na trgu v Celju.
Celje. V Gradcu je dne 11. novembra umrl na jetiki trgovec Emanuel Priča, družabnik tukajšnje trgovske tvrdke Priča & Kìamar. N. p v m.!
Celje. Tukaj je umrl krojač Mariin Polanec.
P.	v m.!
Celje. Zaprli so moža, ki je bil svoj čas nadporočnik pri znamenitem pešpolku štv. 87. Temu možu je ime Gvidon Hofmann in doma iz Rogatca. Ko je izgubil šaržo, je odšel na Dunaj in se tam preživljal kakor je pač vedel in znal, dokler ni bila razglašena mobilzacija. Tedaj je moral Gvidon Hofmann pod zastavo kot pešec, a je kmalu postal narednik in bil v vojni od granate Rako poškodovan, da je hi! odpuščen iz vojaške službe. Vrnil se je zopet na Dunaj in ker ni mogel dobiti poštenega zaslužka, je izvršil razne sleparije. Da bi imel večji uspeh, si je obesil na prsa veliko in malo srebrno ter tudi bronasto hrabrostno svetinjo, dasi mu ta odlikovanja niso bila nikdar podeljena. Naposled so mu postala na Dunaju tla prevroča in odhitel je v Celje, kjer so ga zaprli. Med junaki,
ki služijo pri 87. pešpolku, se bo čovo še kdo spominjal Gvidona Hofmane a.
öniftije pri Jelšah. Čitalnica upr zarja . prid »Rudečega križa — Ziaii klas« gledališko predstavo »Stari in mladi« pri Habjanu v soboto 2:'h nov ob 8. uri zvečer in v nedeljo 21. nov. ob 3. uri popoldne.
Sevalca Savi. V noči od 9 na 10. novi: .1.a je zgorel na tukajšnjem kolodvoru voz raznega blaga. V vagonu je bil špirit, ki se je najbrž v; led isker iz kakega stroja vžgal. Zgorele so v vozu tudi stvari na južnem bojišč s padb ga stotnika Albina Pehra
Koledar za slovenske vojake za iei<* 1916 je-letos gotovo najboljši la čaiSs najbolj primeren slov. koledar. Obsega tudi g« sadnje 4 mesece letošnjega le». Krasi ga lepa stika cesarjeva. V koledarja najdeš 10 strani m ;Ii?ev, ki so primerne m vojake na bojišča. Rasven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o perni j ati vdov 'm sirot, o penzijah invalidov i. t. d. Ob koncu ima tndi vzorca ’/.a prošnje na rasne urade v zadevi podpor in peniji Koledarja se je dozdaj razpečavo med slov. vojaštvom že 1( 000 To kaže, kako je priljubljen vojakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, si ga gotovo narode in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1K; bres poštnine 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cvr la v Maribora,
Zadnja poročila došla u peteli dne 19. novembra.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaSa:
Dunaj, 18. nov.
gusko bojiSšfi.
Položaj je nespremenjen. Ko smo spravljali v red bojišče pri Czartorysku, je bila še le očivid-na popolna velikost našega najnovejšega izvojeva-nega uspeha. Sovražnik je imel težke izgube. Dosedaj je bilo pokopanih 2500 Rusov in napravili smo 400 svežih grobov. Naš plen znaša več tisoč pušk ter velike množine municije. Plen se še bo pomnožil. Sovražnik je imel na zahodnem bregu reke Styra štiri zaporedoma ležeče močne postojanke z žičnimi ovirami, opiralnimi točkami in napravami za napadanje v -bok. Obširna taborišča 3 strelnicami in veliki hlevi so dokaz, da so se Rusi tukaj utabordi in uredili za zimo.
Italijansko bojišče*
Tudi tekom včerajšnjega dne niso Italijani napadali. Ponoči so napravili slabe sunke proti Zagori na severnem obronku gore Sv. Mihaela ter proti ozemlju južno izhodno od Sv. Martina. Vsi sovražni sunki so bili odbiti.
Od danes dne 18. novembra zjutraj zgodaj Italijani zopet hudo obstrel ujejo Gorico. V prvi uri je padlo kakih 400 krogel.
Slari de! mesta Riva so obstreljevali Italijani včeraj dne 17. novembra z gore Altissimo.
Naši zrakoplovi so metali bombe na italijanske vojašnice v mesto Belluno. (Leži 25 kilometrov od izhodne tirolsko-italijanske meje.)
Srbsko bojišče«
Zasledovanje Srbov se nadaljuje kljub zelo slabemu vremenu z dobrim uspehom. Severno od mesteca Novi-Varoš se približujejo naše čele ozemlju Uvea. Kraj Javor je v naši oblasti. Južno od Ivan-jice smo se približali na prostoru pri višini Ivankov Kam. do višin prelaza Gobja Planina.
Nemške čete so prodirale blizu do napol pota Ušce-Raška, dočim so avstro-egrske čete, prodirajoč od izhoda proti reki Ibar, prekoračile na potu proti Karadagu Kopavnik-Planino.
Čete generala pl. Galhvitza so prodirale južno od mesta Kiv šumlje, katero so Srbi oplenili. Bolgarske čete so v boju pridobile višine Rađana ter prostor južno od Rađana.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer«
podna arSal,
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Rusko bojišče.
Položaj je v obče nespremenjen.
Srbsko bojišče.
Pri zasledovanju Srbov so dosegle zavezniške čete splošno črte* Javor—severno Raška—Kuršum-lje—Radan—Oruglica. Naše čete so našle kraj Kuršumlje izpraznjen od Srbov in oplenjen. Ujetih je bilo več sto Srbov in zaplenjenih nekaj topov
Izdajatelj In založnik: Konsorcij „Straža.'
Odgovorni urednik: Vekoslav Stnpan,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Ranjemi* padli in ujeti.
Pešpolk štev. 87:
Padlo moštvo:
Lukner Franc, pešec, Sv. Martin na Paki; Mader Jožef, pešec; Majerič Peter, pešec, Ptuj; Maličnik Leopold, desetnik; Marsari Severin, pešec; Mazil Friderik, pešec, Šoštanj; Mastnak Lenart, pešec, Celje; Mativec Jožef, pešec, Konjice; Matjašič Frane, pešec, Ptuj; Merzlak Janez, pešec, Štore ; Meško Frane, pešec, Ptuj ; Miki Janez, pešec, Ljutomer; Mikše Janez, pešec, Ptuj; Milavec Janez, pešec; Mirt Jožef, pešec, Brežice; Mclk Frane, pešec; Muster Martin, pešec, Slatina; Napotnik Rudolf, pešec, Mozirje; Nauš-nik Konrad, pešec, Sobota; Negro Jožef, poddesetnik, Brežice; Novak Jakob, pešec, Ponikva; Osojnik Konrad, pe šec, Ptuj; Perše Janez, pešec; Plazonik Laka, pešec; Po lajžer Julij, pešec, Ptuj ; Pravdič Anton, pešec, Ptuj ; Praz mk Janez, pešec; Pristolič Anton, pešec, Bizeljsko; Prosenjak Janez, pešec, Ptuj; Puhar Janez, pešec; Paiko Frane, pešec, Ptuj; Razgen Jožef, poddesetnik, Sv. Jurij, Celje; Šalsbir Štefan, pešec, Teharje; Schneeberger Janez, pešec, Bizeljsko; Šegula Martin, pešec, Ptuj; Seničsr Martin, pešec, Brežice; Skoket Janez, pešec; Škorjak Frana, pešec, Šmarje pri Jelšah; Slana Franc, pešec, Ljutomer; Smereč-nik Ljudovik, pešec, Celje; Špegelj Ljudovik, pešec, Mislinja,; Štumberger Janez, pešec, Ptuj ; Terbovšek Šimcn, pe-šee;aToharc Frane, desetnik, Ptuj; Toplak Janez, pešes, Ptuj; Topolovec Anton, pešec, Ptuj; Tuftan Kajetan, pešec; Urlej Ferdinand, pešec, Siovenjgradee; Vaupo ič Simon, pešec, Ptuj; Voglar Jakob, pešec, Ptuj; Zadravec Franc, pešic, Ptuj; Žumpa Franc, pešec, Ptuj; Žikovič Marko, pešec.
...	Pešpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Centrih Martin, pešec, Brežice, (Obojan); Čoki Anton, pešec, Celje okolica (Moskva); Dernač Alojzij, rez. Jarkloš-ter (Obojan); Devetak Karol, peste; Doblšek Franc, nad. rez. Velenje, (Obojan); Falk Alfred, poddesetnik, Trbovlje, (Kovrov); Germovšek Anton, pešec, Brežice, (Bngorodskoje); Gobec Bernhard, pešec, Celje; Gobec legt. Brečko Jurij, nad. rez. peddesctnik, Slivnica (Obojan); Gorišek Jožef, pešec, Brežice; Gračner Mihael, pešec, Brežice; Gračner Pa vel, pešec, Celje okolica (Bogorodskoje) ; Guček. Anton, pešec, Jurklošier (Bogorodskoje); Guna Janez, rez. desetnik, Sv. Jurij ob Taboru (Obojan); Hacl Anton, pešec, Ljutomer (Obojan); Hochkraut Franc, pešec, Jurklošter (Bogorodsko je); Hren Rudolf, pešec, Konjice; Hribernik Jožef, pešec, Celje (Moskva); Jave Anton, pešec, Žalec (Moskva); Jako o Jožef, pešec, Siovenjgradee (Moskva); Korpar Anton, ped desetnik, okolica Ptuj (Moskva); Kosi Anton, pešec (Obo jan); Ložekar Karol, desetnik, Luče (ObojaD); Majcen An ton, desetnik, Bizel sko (Obojan); Meznarič Martin, pešec, Ptuj, ranjen (Niini Novgorod); Miinarič Franc, poddeset nik, Ljutomer (Barnaul); Ok era Janez, poddesetnik, Celje; Podlesnik Avguštin, nad. rez. Mislinja (Moskva); Pokelšek Franc, pešec, Celje (Bogorodskoje); Planko Janez, nad. rez. Brežice; Prelog Frane, pešec, Ljutomer; Robnik Janez, pe šee, Luče (Moskva); Šket Franc, pešec, okolica Ptuj (Moskva); Špes Janez, pešec, Celje; Sveašek Ernest, pešec, Ptuj (Charkov); Trunk Franc, nad rez. okolica Ptuj (Bogorodskoje); Vrenko Pavel, pešec, Brežice (Bogorodskoje); Weissmann Franc, nad. ies. Ljutomer (Moskva); Žlender Franc,
f pešec, Ljutomer; Zobec Janez, pešec (Obojan); Žaipl Jožef, poddesetnik, Celje (Moskva); Moličnik Franc, pešec, Luče (Obojan); Gomzi Alojzij, enoletni prostovoljec-poddesetnik, Ljutomer; Konc Ferdinand, poddesetnik, Siovenjgradee; M -heiič Friderik, enoletni prostovoljec, Ljutomer.
Pešpolk štev. 15:
Padlo m o š tjv o:
Abram Filip, pešec, Brežice - Leskovec; čezek Martin, pešec, Brežice; Choiruk Janez, pešec, Ptuj; Cokan Anton, pešec, Ptuj; Cokan Anton, pešec, Celje; Crei Anton, pešec, Celje; Čeh Martin, pešec, Turškibreg; Drevenšek Anton, pešec, Ptuj; Galuf Janez, pešec, Konjice; Gril Martin, pešec, Ptuj; Kočevar Frane, pešec, Brežice; Mohorko Anton, pešec, Rogatec; Obran Viktor, pešeo, Ptuj ; Piohl Tomaž, pešec, Ptuj; Porohec Leopold, pešec, Ptuj ; Rossmana, Jožef, pešec, Cilje; Senič Jožef, pešec, Celje; Smerečnik Alojzij, pešec, Celje; Turk Frate, pešec, Vransko; Vengušt Valentin, pešec, Sv. Lovrenc - Calje; Vrbnjak Jakob, pešec, Slo venjgradec; Žabota Franc, pešeo, Veržej; Zorko Jakob, pe šec, Ptuj; Zimermas Franc, pešec, Konjice.
Ujeti častniki:
Harieh Moritz, praporščak; Kmet Friderik, poročnik; Rodošek Franc, porečnik.
Domobranski pešpolk štev. 4:
Ujeto moštvo:
Aberšek Alojzij, pešec, Siovenjgradee; Arlič Franc, pešec, Celje (Moskva); Godec Andrej, pešec, Maribor (Taš kent); Goršek Stefan, pešec, Celje (Omsk); Hrovat Jakob, pešec, Polzela - Čeke; Kaiser Franc, pešec, ranjen, Slovenj-gmdee (Moskva); Kozjak Jožef, nad. rez. Siovenjgradee (Almasnaja); Mernik Matija, pešec, Ljutomer (Almasnaja); Miklavžina .Lkob, pešec, Šoštanj; Perše Frase, nad. re.z Siovenjgradee (Omsk); Peternel Franc, pešec, Selce; Pirker Jožef, pešec, Sp. Dravograd; Pirnat Ferdlrand, pešec, Slo-veajgradac (Moskva); Plešec Jožef, pešec, Siovenjgradee (Mc-škva); Foschi Ferdinand, pešec, Siovenjgradee, ranjen; Požan Alojzij, pešec, Brežice; Praznik Hubert, pešec, Brezno; Ramšak Mihael, pešeo, Legen; Skornšek Janez, pešeo, Siovenjgradee; Škrinjar Jakob, pešec, Ptuj; Strahovnik Franc, pešec, Siovenjgradee.
Poljski lovski bataljon štev. 20.
Ujeto moštvo:
Arčon Bernard, podlovec; Dečko Rudolf, lovec, Središče (Penza); Dernikovič Eduard, četovodja, Bizeljsko; Gornik Alojzij, lovec; Gozdnikar Martin, lovec, Sv. Krištof -Celje; Klimeš Janez, lovec, Rogatec; Kmet Jožef, lovec, ranjen; Knez Franc, pešec, Gortina; Pajek Mihael, lovec, Brežice; Urbančič ötefan, lovec; Zlatič Anton, patroljovod-ja; Žoiba Henrik, pešec; Zoizin Aidcn, pešec.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo mošt.vo:
Ljubeč Janez, pešec, Ljutomer; Rosman Franc, pe šee, Ljutomer; Sanskij Ferdinand, pešec, Celje; Sanskij Ferdo, p8šec, Celje ; Šuler Alojzij, pešec, Radgona; Štuhec Matija, pešec, L ntomer; Uršič Leopold, pešec, Brež ce; Vu-čsjnik Janez, “pešec;" Žertiš Rupert, pešec, Bizeljsko.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ujeto moštvo:
Sternad Franc, poddesetnik, Brežice; Virtl Rudolf pešec, Ptuj.
Razni:
Padli:
Zavec Simon, patruljovodja, 20. poljski lovski bataljon, Maribor.
Razni:
Ujeto moštvo:
Habjanič Peter, pešec, 3. domobr. pešpolk, Ptuj ; Tajnik Frane, 3. sap. bataljon, Šoštanj, (Penza),
(Dalje prih.)
Vojakom
na bojišču primankuje berila. Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom ,,Stražo44 in „Slovenski Gospodar4 ž.
„Straža“
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Slovenski Ctospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino in natančni vojno-
poštni naslov.
Tiskarna sr. Cirila r Mariboru
priporoča sledeče molitvenike:
B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak': Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis : Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K) 2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl, obreza K 2_________.
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zi. obr. K 1.—.
Cigon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Godec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca, molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan: Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
L. Herg: Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za-ee vezane samo pešam) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.-.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv, Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rndečo ; obrezo K 3.—, z izlato obrezo K 3.50* K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied: Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20,:
Dr. J. Somrelt:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin,., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin,
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza1 K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Sl'ava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom Za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja. RudeSa obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata obreza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Rame vezave od K 1.40 do K 2.50.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9,—',	. «f
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino,. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50,
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Rndeča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu» Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Ruđeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudieča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60.
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako knjigo 10 vin.
Dražba
letošnjega cerkv. vina
bo
dne 22. novembra t. 1. ob 10. uri predpoldne
pri Sv, Petru pri Mariboru.
Divji ter pravi kostanj
suhe češplje, suhe hruške. laneno ia kcnopljeco Berne, butne zrne, proso, krompir, želod, ježiće (knc-per), orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, predivo, sreže e ad j e, ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc v Celju. Istotako tudi olnate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter zaboje s steklenicami vred od mineralne vode.
Strokovna učiteljica neke obrte e šole na Primorskem, ki se je vsled vojne začasno zaprla daje ure onim damam, ki se hočejo izučiti v krojenju in šivanju oblek. Izučenje za domačo rabo traja prav kratek čas. Tozadevne ponudbe se naj naslovijo na upravništvo lista.
Velita zaloge ar, dragocenosti, srebrnine in opfičnib reži po vsaki cesL
Tudi na obroke. - Itustr. eenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niki as ta remont.-ura K 8*80 Pristna srebrna ura K 7*— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura	K	10*—
Budilka niklaeta K 8*— Poročni prstani	K	2*—
Srebrne verižice K 2*— , Večletno jamstvo.
Masi. Dietinger
Tiieed. Fehrenbacii
urar In sžaler lUHiBOB, Bospesta pl. ZB
Kupujem zlatnino In srebro.
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celie,
veletrgovin«.
Ure! Urel'^
¥ všliki iifeiri in p® niških censK
Srebrne are m fante od 7 K Srebrne are damske od 8 K Srebrne verižice od K l 40 Breb. verižice damske K 3*60 Zlate à&si&ke are od 28 £
Za vsako uro se jamči!
Freeisijske are, Schäfim&ssn Scnith, Omega, Etera®
Očala : Za kratkovidne nova aboljšana ètekla.
paste Burei M®«®
er&r, zlatom®? In očalar,
ìsysttliofova cesta 39. Pni arar %i glav. kolodvora
KniigsrnS' iiitiÄiiis in muslgtsšiie»
Goričar SLeskovšek = Celi« ==
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko isserò dopisnic XX P° raznih cenah. XX
Zm ®©stltnilari@:
Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Edina šiaferska steklarska narodna trgovka
Na Ü2h®l®l	Na drohm&l
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesia
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene !n por« sciattaste posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev » oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in. stavbah,
Nafsolidn@!ša In fogna postrežba.
Prsne kelesni* osI@%rski kašelj, i&adLiatia,po influenci
šfd® m&j	SŠF&lin f
1 Vsak, k« IffsJ na	ksJSju.	& W#duSljM,i«feflm 31f*8n
teil« ^oOvarov«#« s« b©ies«lnago p zdravi«.	©5@b£® naduho.	.
X Qs@be 9 kroničnim k&f&nztri ferenkijav, | %. Skrotuxm otroci.pri fe*. ki 9 SSro!fn©m ezđrsv®.	«spanomn®picèni
Hranita« * peg« TgSSt ?Ät
Za aa!s§asj«j f« $oiM es ga&ša» ism&s* petefešss (87,s
laaasifia»	«s sgiajsHMg«
Mastei M gfefe fànjbin
8podn]eSta|. ljudska posojilnica v Mariboru
t* e* i a» a»

%®sš3g^m3s&gm88m
^ 4*4%{ tds&ès«fei pipoT®il gsp 4*/**/* c0tes*i m	h teil#
rtzssfäz
Dnenillq	^al«$A h S*b«b la sim: rs do^ifiks pvö fspterad! vsmssti p) 8V«*/« £a vtaspfc© sglsk g» SVsVm	la si«eS&s m
m*5	jg ss esslttt fcaÄi f® @%. Ksđsjje itgraejaje sa nxtem mđnsstoik gngfgje?. B$!§ave pii sb?sg& Asssra& *®nsÄ
grama» ^eeagjilsira v lasž pid granitoi sd*^> dwttVi fci js »iite s« fraiepje 7 kras. Predaj* m v&ajiifce Ut peeejilsis»	ßfessaks h kjtàm.
w i i im ni ii wmnnTmiTMrffiTwni*-,MiMmMrrrTfm,iirT,~,”"“«™«T^^..................................................ri....—11 ",in'i«n«ro~~™^rirrTrTn3w^
Ul*3Ü^Sl@	«* ««8» **i® ia 8#fctak si 8. è» 18, ara AefèlAa® f® mk» ràdo i. A» |J. a* i«g®Mae ienwaiK tonikis. T ®KÄIä sssà n» ^sajMaa
mi gtipr Arasi, a® is M ss a|Si «imimji àsg
ggsvs,
igSSsBggšŠ
B%*/& vknjižbo

Pojasnila s« «lajajo
ia
Asiaraäi ei i. is IS. ure dsgsliäss ia «d 2. de S. sr® gsjali&s,
S®* Pes^jSsdea iaa tedi mn raspolago Veaaa«» kraBihre aBEftÄraladke.
Stolna ulica št, S |m@d Glavnim trgom In stola© eerlcvtf©]

msrnmm
Ljudska hraninica in posojilnica w Celju
rssistrovssis	s mmmm* wmwm
Nraniino vi mm mm
4ÌA
©d dneva vloga d® dnem vzdiga.
Beatm davek plg$& posojiMss mm,
Pal® n@s@liia
na vknjižbo, na osebni kredit io. na zastavo vrednostnih listin pod selo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
yr®än# sr®
zb. stranke vsak delavnik ©d 9. de 12. ure dopoldne.
-Posojilnica daje-Indi domač® liramimke.-
i testnih!!! (Hotel «Prl foelem f®l«1 ¥ Celje, Prelite ceste 9.Ì. nečist