■C% j ŠTEV. 4 Ureja urednia... Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto * Cena 10 din V KOČEVJU, DNE19. JANUARJA 1957 OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Delo sindikotov naj bo vsestransko Letnega občnega zbora Okrajnega sindikalnega sveta Kočevje, Id je bil dne 23. decembra lani, so se udeležili poleg delegatov tudi predstavnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Feliks Razdrih, predsednik OLO tov. Janez Pirnat in predstavniki družbenih in političnih organizacij. Referat o delu sindikalnih organizacij je imel predsednik OSS tov. Feliks Vidmar. Napredek v kmetijstvu - pogoj sa višji standard Sprejet je zvezni družbeni plan Na zadnji skupni seji Ljudske skupščine FLRJ so sprejeli zvezni družbeni načrt za leto 1957. Poglejmo torej bolj od blizu tiste postavke, ld se nanašajo na kmetijstvo! Letni občni zbori sindikalnih podružnic so na splošno dobro uspeli predvsem tam, kjer so upravni odbori podružnic svojo funkcijo opravljali zavestno in zato je podružnica kot celota imela uspehe. Občni žbori so pokazali tudi zelo veliko zanimanje delavcev in uslužbencev za splošno strokovno in politično vzgojo. Posamezne podružnice so že naredile načrt dela. Tako so na primer v Kočevski reki pripravili seminar za predsednike pododborov sindikalnih grup in skupno z upravo podjetja tečaj za strokovno kvalifikacijo delavcev. Pri SGP Zidar so na občnem zboru sindikalne podružnice sprejeli obširen program vzgojnega dela in organizirali predavanja o delavskem samoupravljanju. Tudi na KGP pripravljajo tečaje za pridobitev kvalifikacije kmetijskih in gozdnih delavcev. Sindikalna podružnica v podjetju »Ključavničarstvo« je organizirala gospodinjski tečaj za žene, ki so zaposlene v podjetju. Da delavsko samoupravljanje v nekaterih podjetjih še ni prišlo do tiste vloge v podjetju, kakor bi moralo, je delna krivda tudi od sindikalnih podružnic. Imamo pa tudi lepe primere medsebojne povezave pri delu kakor na primer v rudniku Kočevje, v nekaterih kmetijskih in gozdnih upravah KGP, kjer imajo obratne delavske svete in pri SGP Zidar. Predvsem v manjših podjetjih čaka sindikalne podružnice še veliko dela, da bodo DS dobili v podjetju pravo mesto. Ena velikih slabosti sindikalnih podružnic je v tem, da nudijo premajhno pomoč kultumo-prosvet-nim društvom ter »Svobodam«. Vedeti moramo, ds so to naša delavska društva in jim moramo pri njihovem kulturnem poslanstvu pomagati. Na občnih zborih so precej govorili o življenjski ravni. Življenjska raven se ne more povečati s povišanjem plač, ampak samo s povečanjem delovne storilnosti. To naj bi tolmačile sindikalne podružnice svojemu članstvu. Higiensko tehnična zaščita delavcev je eno od važnih vprašanj, kateremu pa so sindikalne podružnice dosedaj posvečale premalo pažnje. V letu 1956 oz. v 10 mesecih v tem letu, je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih 12.340 delovni dni. Sindikalne podružnice naj tudi o tem vodijo več računa. Vse premalo so sindikalne podružnice gledale, kako in v čem naj pomagajo mladinskim organizacijam, katere v nekaterih podjetjih še sploh ne obstojajo, kar je še slabše. Tudi pri delu z mladino se zrcali delo sindikalne podružnice. Po uspešnem lovu v Veliki gori se je mnogo članov Lovske družine Ribnica sestalo v lovski sdbi, kjer ima družina stalno svoje posvete in sestanke. Pod okrašeno številko »50« je sedel pri mizi nasmejan, ponosen lovec Petek Janez iz Nemške vasi, ki je slavil 50-letnico. Lovska strast ga je že v mladih letih silila v naravo občudovat divjad in že leta 1934 je vstopil v vrste lovcev — ljubiteljev narave in živali naših gozdov. Poleg njega je bilo pri mizj pripravljeno mesto za lovca Klavs Staneta iz Ljubljane, ki je tudi slavil svojo 50-letnico pa je bil žal zadržan in ni prišel na slavnost. Svojo 60-letnico je slavil Debel jak Janez (Kramarček) iz Ribnice, ki je sedel na drugi strani mize. Dobro ga poznam kot dobrega lovca in strogega šolskega učitelja. Na vsakem lovskem pohodu ali na sestanku je priljubljen; šaljiv je, družaben in tova- Občinski sindikalni sveti delujejo razmeroma še malo časa. In vendar so že v dosedanjem delu dokazali upravičenost obstoja. Pri svojem plodnem delu še posebno izstopajo ObSS v Ribnici, Velikih Laščah in Dobrepolju. Kaj so povedali o delu sindikalnih podružnic delegati iz posameznih krajev? Tov. Goršič iz Koprivnika je med drugim dejal, da se je med nekaterimi ljudmi v njegovem kraju pojavilo mnenje, da sindikat ni več potreben, oziroma da nimajo od sindikata nobene koristi. Tov. Mohar, direktor OZ-SZ je med drugim dejal, da bi se v večji meri moralo posvečati pozornost vprašanje higiensko-tehn. zaščite dela. Navedel je, da je prednjačil pri nesrečah rudnik Kočevje, temu sledi KGP itd. Iz poročila tov. Cigliča, delegata sindikalne podružnice pri Zidarju je bilo razvidno, da deluje podružnica povezano z DS in dela skupno z organizacijo ZK za utrditev delavskega samoupravljanja. 96 odst. celotnega zaposlenega delavstva je včlanjeno v sindikalno organizacijo. Tov. Turk iz rudnika Kočevje je med drugim dejal, da je bila na rudniku organizirana samopomoč radarjem. Vsak delavec prispeva mesečno 30 din in iz skupnega fonda se potem daje pomoč Iz izčrpnega poročila OO RK je bilo razvidno, da so bile organizacije RK v kočevskem okraju zelo delavne. Delo, ki je bilo razdeljeno po komisijah, je potekalo skozi vse leto zelo dobro. Posamezne komisije so dosegle lepe uspehe na področju ureditev malih asanacij, krvodajalstva, borbe proti TBC, pobijanju alkoholizma, organizacije Podmladka in na področju zdravstvene prosvete. Zeto lepo so uspeli tečaji ženske vaške mladine, M jih je v 19 tečajih obiskovalo 357 deklet. To je zelo pomembno za vzgojo novih kadrov — aktivistov na podeželju, ki bodo sposobni izvrševati naloge organizacije RK. Za izvrševanje malih asanacij je zainteresirano vse področje okraja. Tako je bito v zadnjih letih zgrajenih že več manjših in večjih vodovodov, vodnjakov in kanalizacij. Veliko pomoč je Rdeči križ nudil šolskim otrokom in šolskim mlečnim ku- riški. On je ta dan doživel kar dva dogodka. Poleg jubileja je »falil« na lovu lepo košuto In zato ga je lovsko »šaljivo sodišče« sodilo za prekršek. Vsem jubilantom iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo let ter polno lovskega užitka. Tega dne je bil še posebno srečen in uspešen lov v Veliki gori, kjer je ustrelil ca. 135 kg težko košuto lovec Lovšin France iz Kota. Lovsko »šaljivo sodišče« mu je sodlo in ga »lovsko krstilo«. Lovsko »krščeni« so bili še: Henigman Friderik, ki je v septembru 1956 ustrelil jelena, Vanič Boris, ki je letos ustrelil srnjaka in Jesih Jože, ki je tudi ustrelil srnjaka. Pri slavnosti so sodelovali »ribniški fantje«, ki so zapeli nekaj pesmi. Tov. Vanič Lado in Fegic Bogomir sta jubilantom nazdravila in jim želela še mnogo lovskih užitkov in še mnogo srečnih let v krogu domačih lovcev. Karel Pogačnik tistim, ki se ponesrečijo ali svojcem umrlega. O delu sindikalnih podružnic so poročali tudi drugi tovariši. Pred zaključkom razprave sta govorila tudi tov. Pirnat, predsednik OLO in predstavnik Republiškega odbora sindikatov tov. Razdrih. Pojasnila sta nekatere nejasnosti, ki se pojavljajo v samem delu sindikalnih podružnic In dala smernice za bodoče delo. Na kraju so bile volitve novega Okrajnega sindikalnega sveta, v katerega je bilo izvoljeno 27 članov, 3 članskega nadzornega odbora ter delegat za republiško konferenco, za katero je bil predlagan in izvoljen tov. Rudolf Orel. Najprej sva govorila o delavskem samoupravljanju na rudniku. Delavsko samoupravljanje je tudi v kočevskem rudniku naredilo velik korak naprej. V prvih letih delovanja, v letih 1950—1952, je delavski svet razpravljal o manj pomembnih stvareh, kar je značilno za vsak začetek. Iskali so še novih poti. Sedaj je v marsičem drugače. Danes razpravljajo člani DS o proizvodnih planih, hinjam, ki poslujejo že v 15 krajih in kjer nudijo mleko 1098 otrokom. Po sklepu, ki je bil sprejet na okrajni skupščini, pa se bo mreža šolskih mlečnih kuhinj razširila tako, da bo zajela vse šole in bodo dobili mleko vsi najpotrebnejši šolarji. Tudi v borbi proti TBC smo dosegli nekaj uspehov, vendar je pa stanje še zelo kritično in bo v tem pogledu treba še veliko storiti. Nujno bi bilo odpreti v Kočevju in Ribnici mlečne okrepčevalnice, ki bi nudile zdrave brezalkoholne pijače in dobro, ceneno mlečno prehrano. S tem bi odvrnili ljudi od gostiln in pijančevanja. To bi tudi vzgojno vplivalo na našo mladino. Zadnja krvodajalska akcija je za razmere v našem okraju, kjer živi velik del kmečkega prebival-stvar, kar lepo uspela, saj je 912 ljudi požrtvovalno in brezplačno oddalo 223 litrov krvi. S to človekoljubnostjo so krvodajalci £e marsikomu rešili življenje. Skupščina je bila živahna, ker so se oglašali k besedi skoraj vsi delegati in so stavili konferenci mnogo predlogov, ki jih bo moral rešiti v tem letu novi odbor. Rudolf Vrabič NAROČNIKOM NOVIC Naročnikom sporočamo, da je celoletna naročnina Novic ob tedenski izdaji 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev. Naročnikom izven pošte Kočevje smo danes priložili položnico za poravnavo naročnine. Naročnina je plačljiva v naprej in prosimo naročnike, da poravnajo naročnino po možnosti za vse leto. Naročnike iz Kočevja pa prosimo, da vplačajo naročnino na upravi lista (tiskarna »Urška« — nasproti okrajne pošte) vsak dan od 10. do 12. ure in si tako prihranijo znesek za poštnino. Naročnina je le del cene lista, zato prosimo, da jo pravočasno poravnate in si tako zagotovite redno prejemanje Usta. Uprava lista Več kruha in drugih kmetijskih pridelkov v novem letu! To je poglavitna gospodarska naloga, ki jo določa zvezni družbeni plan v kmetijstvu. Vsaj toliko pridelkov, kot jih je bito v letu 1955, ko je bila pri nas razmeroma dobra letina. Brez napredka v kmetijstvu prav zares ne moremo pričakovati boljšega življenja za vse naše delovne ljudi, predvsem za delavce v industriji, pred katerimi je prav tako pomembna naloga: povečati delovno storilnost in tako zagotoviti večjo proizvodnost v podjetjih, kar je tudi edini ključ za povečanje plač in kupne moči našega prebivalstva. Glejte, kako se organsko povezujejo dolžnosti in pravice našega delavca in kmeta (delavec: večja proizvodnja, boljše plače, več potrebnih sredstev za dostojno življenje — kmet: več pridelati, več dati na trg in dobiti več sredstev za dostojno preživljanje in umno gospodarjenje). Logični zaključek tega je: če bo delavec več zaslužil, bo lahko tudi več kupil — in — če bo kmetovalec več pridelal in dal na trg, se bo lahko gospodarsko in življenjsko veliko bolj okrepil. Vsako leto izdamo pri nas okrog 100 milijonov dolarjev za uvoženo pšenico. Kaj bi lahko vse kupili za ta denar: stroje, opremo, surovine, več potrebščin za vse, tudi za kmete ... Izdelali bi lahko več vagonov za železniški promet, zgradili ceste, šole, bolnišnice itd. Prav daleč ne bomo prišli — ne v industriji, ne v drugih gospodarskih panogah — če kmetijstvo ne bo odločno krenilo naprej. število prebivalstva v naši državi naglo narašča. Vedno več je lačnih ust, ki terjajo kruha. In spet ni dovolj, če vsako leto dobi zaposlitev toliko ljudi, kolikor se jih rodi. Nič se nam ne bo izboljšalo življenje, če bomo ostali pri sedanjem narodnem dohodku na prebivalca, še poslabšalo se bo, ker bomo potrebovali več živil, to pa pomeni, da bomo morali več uvažati. Narodni dohodek mora zategadelj vedno naraščati, in sicer bolj kakor narašča število delavcev v industriji. Naraščanje narodnega dohodka v kmetijstvu je še posebej važno, kajti če vas ne bo dajala več pridelkov na trg, bo morala nujno obtičati v revščini. Za uresničenje teh smotrov, ki so določeni v družbenem planu, bo treba uveljaviti niz ukrepov. Investicije. Že dosedaj smo dajali za kmetijstvo milijarde, odslej pa jih bomo dajali še več — ne samo za večje melioracije, cenejša gnojila, Nadaljevanje na 2. strani moč, ako napadi angleških čet in letal na njeno ozemlje ne bodo prenehali. Medtem ko je Anglija zamenjala vodstvo svoje vlade, ker se je staro preveč kompromitiralo, so v Franciji dopolnilne volitve v Parizu pokazale, da so izgubile zaupanje množic vse stranke desnice in levice in da so ojačale tako imenovane stranke zmernega centra. Kljub hudim dogodkom na Madžarskem se v ostalih vzhodnoevropskih državah ni mnogo kaj spremenilo. Edinole na Poljskem se dogodki razvijajo po poti, ki jo je nakazal in sprejel zadnji plenum Združene delavske partije Poljske. 20. januarja bodo volitve v poljski Sejm (parlament). Go-mulka se močno trudi, da bi te volitve dale najboljše rezultate in da bi obenem zajamčile nemoteno rast mlade poljske demokracije. Pomiritev vzdušja na Madžarskem je omogočila predsedniku vlade Janošu Kadar ju, da začne z reševanjem gospodarskih vprašanj dežele, ki so posebno težka zaradi več kot dvomesečnega zastoja v industrijski in ostali proizvodnji. Da bi si pomagal iz težkega položaja, je zaprosil predsednik Kadar za pomoč vse ostale socialistične dežele. Naša vlada je sklenila, da pomaga Madžarski s posojilom v višini 2,000.000 dolarjev. Kitajski predsednik vlade Ču En Laj je obiskal Sovjetsko zvezo ter je imel v Moskvi razgovore o so-vjetsko-kitajskih odnosih. Po tem obisku je obiskal prestolnico Poljske, zahodno evropski tisk pa je poročal tudi o tem, da pride po obisku na Poljskem tudi v Jugoslavijo. Naša trgovinska in gospodarska delegacija je odpotovala v Sovjetsko zvezo, da se s sovjetskimi gospodarskimi strokovnjaki dogovori za trgovinsko izmenjavo za tekoče leto. Trgovinsko-gospodarski sporazum sklenjen za blagovno izmenjavo v letu 1956 je bil skoraj 100 odst. izpolnjen, tako da lahko pričakujemo, da bo trgovinska izmenjava med Sovjetsko zvezo in nami letos večja kakor je bila lani. Nemci in Angleži so začeli pogajanja o nemškem prispevku Angliji za vzdrževanje angleških vojaških enot in oporišč v Zahodni Nemčiji. Ker Angleži zahtevajo ta prispevek v nemških markah, je očitno, da želijo Nemcem na ta način zmanjšati možnosti za konkurenco njihove industrije na svetovnem trgu. Angleškim zahtevam so se v zadnjem času pridružile tudi francoske. Pogajanja so v teku, so pa tajna. Očiščevalna dela na Sueškem prekopu pod vodstvom Združenih narodov dobro napredujejo in strokovnjaki trdijo, da bo v maju letos prekop v celoti ploven. Da bi razširili trgovinsko zamenjavo, bomo v tekočem letu poslali nekaj trgovskih delegacij v dežele Daljnega vzhoda in Ameriko. RAZGOVOR S TOV. KARLOM GRM PREDSEDNIKOM DS RU DNIKA V KOČEVJU Uspeh delavskega upravljanja Predsednika delavskega sveta rudnika Kočevje, tov. Grm Karla sem prosil, da bi odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z delavskim samoupravljanjem na rudniku. V nevezanem pogovoru sva se pomenila o marsičem, kar bo zanimalo tudi naše bralce. načrtih in še o marsičem. Pomanjkljivost pa je še vedno vtem, da DS premalo razpravlja o organizaciji dela in dvigu proizvodnje, kar je eno od zelo važnih vprašanj. Pred vsakim zasedanjem DS pa je na vidnem mestu objavljen dnevni red zasedanja, po seji pa so prav tako objavljeni sklepi zasedanja. Omeniti moramo tudi to, da člani DS tolmačijo sklepe DS 'tonom kolektiva, vendar bi bilo treba tu posebne razlage, ker nekateri člani DS slabo razumejo te sklepe. To bi mogli tudi za sindikalno podružnico in rudniški komite ZK. Povezava med DS in upravo podjetja je dobra, kar se odraža zlasti v skupnem iskanju poti za boljšo proizvodnjo v rudniku. Tudi s sindikalno podružnico je DS v dobri povezavi in se vse važnejše stvari rešujejo sporazumno. Velika zasluga DS je tudi v tem, da se je delovna sila ustalila. Delovni kolektiv rudnika je za leto 1956 izvršil proizvodni, kakor tudi finančni plan ter ga celo prekoračil za nekaj odstotkov. Stanovanjsko vprašanje je na rudniku eno najbolj bolečih. Trenutno je vloženih 100 prošenj za stanovanja. Tem se bo v kratkem pridružilo še 52 novih. Izprazniti bo treba barake, v katerih stanujejo ljudje, zaradi tega, ker bo tu tekla nova železniška proga, ki bo povezovala novo separacijo. V preteklem letu je bilo adaptirano nekaj starih stanovanjskih zgradb, in s tem so pridobili 5 družinskih stanovanj. Potrebno se nam zdi omeniti še to, da je vodstvo rudnika zaprosilo v preteklem letu Izvršni svet LRS, da bi odobril rudniku Kočevje za gradnjo stanovanj kredit, v višini 100,000.000 din. 50 milij. za leto 1957 in 50 milij. za leto 1958. Vsekakor bi s tem denarjem rudnik vsaj delno rešil tako perečo stanovanjsko krizo v tem predelu Kočevja. Končno-nova banka Po dveh licitacijah, ki jih je gradbena: inšpekcija razveljavila zaradi nepravilnega postopka, je bila 4. januarja v Ljubljani na sedežu Narodne banke za Slovenijo licitacija za gradnjo novega upravnega poslopja Narodne banke v Kočevju. Najnižjo ponudbo je vložilo gradbeno podjetje Zidar, ki je za vsa dela — gradbena, obrtniška in inštalaterska •— nudilo ceno din 40,628.207.— in s tem zadovoljilo zakonskim pogojem, da je licitacija veljavna in da je veljavna ponudba, če je nižja od predračunske vsote. Podjetje Gradbenik iz Ribnice tej zahtevi ni zadovoljilo in tako bo dela vršilo domače gradbeno podjetje. To podjetje bo izvedlo tudi vse potrebne instalacije. Palača banke bo zgrajena ob Ljubljanski cesti poleg gimnazije, kjer sedaj zija neprijetna praznina ob glavni mestni cesti. Zaradi živahne zunanjosti bo nova zgradba lep prispevek k ureditvi centra našega mesta kot okrajnega središča. PO SVETU Preko Sinajskega polotoka še vedno počasi napreduje jugoslovanski odred v okviru čet Združenih narodov. Po zasedbi največjega mesta na tem polotoku El Ariša, so naše čete oddaljene še približno 100 km od mesta Gaze, do kamor naj bi prispele v svojem napredovanju še ta mesec. Izraelci se le počasi umikajo. O njihovem oklevanju bo na podlagi resolucije afriško-azijskih držav razpravljala Generalna skupščina Združenih narodov. Čete Združenih narodov, ki napredujejo preko tega polotoka, so v njegovem južnem delu naletele na popolnoma uničeno egiptovsko vas s preko 500 trupli Egipčanov, ki so jih Izraelci pobili, ko so zasedali ta polotok. Borbe v Alžiru zavzemajo vedno hujši značaj. V zadnjem tednu so začeli komandosi alžirskih upornikov vedno močneje napadati alžirska mesta, francoski koloni pa so začeli napadati muslimane in alžirsko prebivalstvo. Pri tem sodelujejo velikokrat tudi pripadniki francoskih oboroženih sil. Francozi dnevno izgubijo po 40 do 60 ljudi, Te dni bo Generalna skupščina razpravljala o Alžiru in Fronta narodne osvoboditve, ki vodi vstajo V1 Alžiru, je pozvala vse Alžirce na splošno stavko v deželi. Na meji med majhno arabsko deželo Jemenom in britanskim protektoratom Adenom je v zadnjih tednih prišlo do medsebojnega obračunavanja. Ker so v Jemenu velika nahajališča nafte, ki jih še nihče ne izkorišča, je Anglija začela z vojaškimi operacijami proti tej deželi, da bi jo pokorila. Jemenska vlada je sklenila, da bo poklicala Združene narode na po- Zgradba bo imela tudi stanovanjski del. Po sedanji zamisli bo investitor za stanovanjski del zgradbe Okrajni ljudski odbor Kočevje, za upravni del pa Narodna banka sama. Medtem ko banka že razpolaga s potrebnimi sredstvi za gradnjo, Okrajni ljudski odbor pa še ne, zaenkrat še ne bo sklenjena pogodba za gradnjo. Ker pa je mesto zainteresirano, da do te gradnje čimprej pride, bi bilo treba ukreniti vse potrebno, da bi Okrajni ljudski odbor čimprej zagotovil sredstva, ki so za gradnjo stanovanjskega dela potrebna. Enake, oziroma podobne zgradbe grade že v Trbovljah in Novi Gorici. Gradbeni rok je dotočen za letošnjo jesen. Nova zgradba je projektirana precej bogato, v halah in dvoranah so predvidena dela v mavcu, del zgradbe pa je po projektu obložen s kamnitnimi ploščami. Nedvomno bo to najlepša zgradba v Kočevju in bo prekosila Samski dom. V sedanje prostore NB pa se bo verjetno vselilo podjetje Avto. Trije jubileji v Ribnici Zadnjo nedeljo pred Novl-n letom je lovska družina v Ribnici slavila jubilej dveh petde etletnikov in enega šestdesetlet-nika — treh svojih lovskih članov in »krstila« štiri nove lovske člane. Z OKRAJNE SKUPŠČINE RK V KOČEVJU Rdeči križ pred novimi nalogami V drugi polovici decembra preteklega leta je dajal račune o svojem delu OO RK. Skupščine so se udeležili vsi delegati občinskih odborov RK, zastopniki množičnih organizacij in OLO s tov. Janezom Pirnatom na čelu. Skupščini je prisostvoval tudi tov. dr. Ahčin, zastopnik Glavnega odbora ItKS. Zunanje poCitični komentar Stara garda pod novim vodstvom čeprav je po odhodu angleškega ministrskega predsednika na zdravljenje na otok Jamaioo večina svetovnega tiska objavila to vest kot pripravo predsednika Ed ena na umik iz angleškega javnega življenja, je njegov odstop, ki ga po njegovi vrnitvi na vodstvo angleške vlade ni nihče tako hitro pričakoval, vendarle iznenadil ne samo angleško javnost, temveč tudi mnoge dobro obveščene kroge v svetu. Aktivno je Eden sodeloval v najbumejiših dneh novejše angleške zgodovine. Proslavil se je s svojim odstopom pred vojno, ker ni soglašal z angleško politiko popuščanja Hitlerju. Med vojno je bil eden najtesnejših sodelavcev predsednika Churchilla, po vojni pa se je izkazal z elastično zunanjo politiko. Prav zaradi zelo aktivne vloge predsednika Edena na ženevski konferenci, kjer je mnogo delal na zbližan ju gledišč Vzhoda in Zahoda je bilo toliko bolj nepričakovano, da se je spustil v napad na Egipt. Vse kaže, da je Eden moral odstopiti ne toliko pod pritiskom domačega javnega mnenja kolikor pod pritiskom lastne stranke, ki je zahtevala, da se propadla politika nadaljuje, vendar pa ne pod vodstvom Edena, ker se je ta preveč kompromitiral. Da je temu res tako, kaže tudi sestava nove angleške vlade. Angleška kraljica je poverila sestavo nove angleške vlade osebnemu prijatelju predsednika Eisen-howerja Macmillanu, očitno z namenom, da bi tako olajšala angleški vladi izgladitev nastalih sporov z Ameriko. Toda zunanji minister v novi vladi je zopet Sel-vvyn Loyd, ki je kot zunanji minister branil anglofrancosko invazijo na Egipt pred Varnostnim svetom. V tem pogledu se torej ni ničesar spremenilo. Angleške kolonialistične politike torej nikakor še nj konec. Laburistična stranka je sicer zahtevala in še zahteva razpis novih volitev, vendar pa je jasno, da konzervativna vlada tega ne bo napravila, ker so njene pozicije bistveno oslabljene po sueških dogodkih. Ker poteče mandat sedanjega parlamenta šele čez dve leti, bodo konservativci v tem razdobju najprej skušah popraviti politično škodo, ki so jo utrpeli z umikom iz Port Saida in z Naserjevo zmago. Ker so laburisti v manjšini, vedo sami, da ta njihova zahteva ne bo uresničena, ker bodo preglasovani. Vzpostavitev nove konservativne vlade kaže, da je uspelo konservativcem izgladiti nesoglasja, ki so vzvezi s Suezom nastala v njihovi stranki. Iz sestava nove vlade se jasno vidi, da je v konservativni stranki zmagala smer močne roke. Za to smerjo pa stoji sam Churchill. Med prve skrbi nove vlade spada vzpostavitev boljših odnosov z Združenimi državami. V tem uživa nova vlada celo podporo opozicije, saj je preko new-yorške televizijske mreže to svetoval Amerikancem sam predsednik laburistične stranke Anglije Gaitskell. V angleškem tisku je zelo razširjeno mnenje, da bo moral novi predsednik vlade Macmillan čimprej vzpostaviti osebne stike s predsednikom Eisenhower jem in da bi tako Angliji koristilo to, da sta si oba predsednika še iz vojnih časov osebna prijatelja. Pišejo, da naj ibi ZDA obiskala tudi angleška kraljica. Kljub nasprotnemu stališču ZDA v Sueškem sporu torej popolno prijateljstvo. Ni nobenega dvoma, da so Angleži, ko so podrobneje proučili Eisenhower jev načrt za pomoč Bližnjemu vzhodu, ugotovili, da je ta za njihove interese zelo nevaren, RAZPRAVA O STANJU PROMETA V NAŠEM OKRAJU Motorna vozila v kritičnem stanju KRATKE VESTI (Nadaljevanje) Nujna popravila cest III. reda v letu 1957 Na relaciji cest III. reda bi bilo nujno potrebno izvršiti v letu 1957 naslednja dela: Sodražica—Hrib—čabar v razdalji 1 km napraviti oporni zid, ki bi znašal ca. 1 mili j. dinarjev. Nujno je, da se postavi od So B. Izdatki a) vzdrževanje cest popravilo, plače cestarjev, ju, so v letu 1955 prevozila din lij. 800.000 t/km. V okraju je po nepopolnih podatkih 12 privatnih avtoprevozni- stroški za upravo itd. 20,000.000 kov, od katerih jih ima po Kemična tovarna Kemična tovarna v Kočevju je mi- po prvih uspehih v izdelavi plošč iz melamina začela pripravljati tudi droge izdelke. iz tega materiala in je pred. kratkim uspešno Občinski ljudski odbor Kočei/je je lani prispeval iz svojih sredstev za gradnjo betonskega mostu v Papežih 780.000 din za elektrifikacijo pa 200.000 din. Tudi vaščani Srebrnikov so prejeli prispevek druga popravila in ditev cest ure- evidenci le 5 obrtno dovoljenje. 15,000.000 Ostalih 7 pa baje vozi brez ustrez- naredila prve poizkuse za tedeTT- za nadnjo mostu 120.000 vo elektrotehničnega instalacijske- cUn- Uprava za ceste LRS je zagotovila, da se bodo dela na rekon-****. «"» tiuMJ.rn.-R*« v . . _ . . ° --„ „ ~ rwiKorlmom lprn nnnnllPVf — : n - non non nega obrtnega dovoljenja, skupaj 35,000.000 » , n= vertpn1h j(~Jt r Za 7 od navedenih ObLO vodijo evidenco o prometu ter plačilu ga materiala (stikala in podobno). Ker lahko tovarna te izdelke obarva po želji, je njihova uporaba Tudi Osilnica je prejela od Obč. LO Kočevje v lanskem letu lepe ____ ___ r_____ edinstvena, ker se bodo barve teh denarne prispevke in sicer za na- prometnega davka in dohodnine, izdelkov lahko ujemale z barvo bavo kinoaparature 2,000.000 din ja, ki bo stala ca. 250.000 din. Na relaciji Kočevje—Koprivnik, na sektorju Onek, bi bilo nujno postaviti ograjo v razdalji 400 m, kar bi stalo 500.000 din. Dokončna dograditev ceste Stru prihodnjem letu nadaljevala. Omenjena cesta je od Škofljice do Broda neprimerna in nujno potrebna rekonstrukcije; na tej cesti je 1800 metrov podpornih zidov, dasi bi morali biti podporni zidovi vzdolž sobne slikarije. Izdelki so zaenkrat za kinodvorano pa 280.000 din. še precej dragi vendar bodo s po- Prebivalci Fare pa so prejeli od cenitvijo gotovo naglo osvojili trg, občine za ureditev prosvetnega do- , . , . i.n __a__— --- nnn /jin Registrirani avtoprevozniki so plačali skupnosti .raznega davka za leto 1955 in 1956 6,327.692 din. _______„____________ (Se nadaljuje) kjer teh izdelkov primanjkuje. ma 460.000 din. OKOncua uuarauuev uesue onu- -- • . . -Vrbovec pa bo stala še 3 mi- Poseben prob «n lij. din Preurediti je . treba asfaltno cesto od postaje Kočevje do križišča Rudnik. To bo stalo 1,200.000 din. V Kočevju je potrebno postaviti novo skladišče in shrambo za cest- so cestarji. Veliko cestarjev je kmetov, ki zaradi dela na svojih kmetijah v jutranjih urah ne napravijo dovolj za cestno službo. Ceste niso zamejičene, zato so prepiri s kmeti, zlasti v Osilnici. Most v Li-np strnip snežne nlura in ostali voldu’ se vsako leto obnavlja in material, ’za kar se predvidevajo podpira. Letno se porabi zanj oko-‘ . , a nnn nnr, li 3 kub. metre lesa. Za ta denar zf ceŠt HI rZ" bi bi že lahko zgradili betonskega, potrebovali v letu 1957 najmanj Tudi telefonski drogovi marsikje 27 500 000 din ' ogrožajo promet, saj so ponekod Pripomniti moramo, da imajo preblizu ceste, zlasti je to nevarno občine v svojih cestnih skladih na ovinkih. Pregled motornih vozil v okraju število predvidenih 2,706.000 .dinarjev in so jih le nekatere občine izkoristile. Omeniti moramo, da se je v letu 1956 zgradila nova cesta Stroge—Vrbovec, ki je stala 60 milij. osebnih avtomobilov din, vendar ta cesta še ni popol- traktor vlačilec tovornih avtomobilov avtobusov noma gotova. Predračun Uprave za ceste za leto 1957 A. Dohodki: dotacija OLO cestni sklad prispevek republ. sklada din 16,000.000 4,000.000 poltovomi avto traktor priključek rešilni avto motorna kolesa motorno .kolo s prik. gasilski avto vozil 44 9 24 17 3 17 3 65 2 2 Kemična tovarna v izgradnj'i Občina Kočevje je lani prispevala za ureditev trgovskih lokalov v mestu okrog 6,000.000 din, kar je lep dokaz, da skrbi ljudska oblast tudi za to panogo gospodarstva. Tudi obrtništvo ati j)>ilo prikrajšano. Obrtne delavnice so dobile od ObLO okrog 8,000.000 din kreditnih sredstev, ki so jih potrošili za povečanje kapacitete in izboljšanje prostorov. ★ ObLO Kočevje je sprejel sklep, da se letos spomladi začne z gradnjo stanovanjske stavbe v bližini hotela Pugled, v kateri bo 8 dvosobnih stanovanj. Sredstva za omenjeno gradnjo so zagotovljena. ★ V tem letu bo ObLO Kočevje uredil v Starem logu trgovski lokal. Sredstva za ta lokal so na razpolago. Prebivalci Starega loga že dolgo upravičujejo potrebo po trgovskem lokalu v njihovem kraju. Poleg tega pa po skupaj 185 naših cestah Šibko elektrika v Kostelu Vasi, ki ležijo ob Kolpi, so do- 1 k ono non vozijo še mnoga druga motorna bile elektriko še v času vojne leta ±D,UUU.UUU -n q nmo-nimc TT A if t r\ a a ___i : --n* ^ Skupaj 35,000.000 vozila, da ne omenimo JLA itd. Vozila, ki so registrirana v okra- Zvezni družbeni plan Nadaljevanje s 1. strani vesticijskih sredstev, marveč boljše seme, škropiva, plemensko kmetovalci. Sleherni zadružnik ** , - lrwn+ATTnl nn in nocftan rrn rJ r\Try rvft živino in stroje, vsi in marveč tudi za kmetovalec je častno zadolžen, da 1944 po zaslugi takratne Gospodarske komisije okrožnega narodnega odbora za Gorski kotar. Kljub primitivni napeljavi je elektrika dobro svetila in ljudje so bili zadovoljni z njo. Po osvoboditvi je bilo treba električno napeljavo na novo urediti in tamkajšnji prebivalci so za to preureditev prispevali precej tisočakov. In ven- Spomladi bodo začeli z deli za gradnjo novega vodovoda. Zajetje vode bo v Rakitnici pri Ribnici, petrolejkami. Posebno hudo je to jsjov vodovod bo zgrajen na črti za lastnike radijskih sprejemni- Rakitnica—Kočevje. Kočevje bo z kov. Le-ti plačajo naročnino, a ra- n0vim vodovodom mnogo pridobilo dio ne da glasu od sebe. Zato obračajo voltažo od 220 V na 150 ali celo na 110 V in šele ob tej vol-taže se aparat oglasi. Medtem jakost elektrike nenadoma naraste - - - in takrat je nevarnost za žarnice sprejel^ predlog ObLO, v radiu in več žarnic je zaradi tega že pregorelo. V Fari je tudi prosvetni dom predvsem pa zdravo pitno vodo. * Svet za gospodarstvo pri ObLO Kočevje je na svoji (zadnji seji da se zgra- de v tem letu nove delavnice za podjetja »Mizarstvo« »Tapetništvo« in »Pleskarstvo«. Tako pri- ziviuu m a , 1 nenosredno sodeluje v tem po- spevali precej tisočakov. In ven- V Fari je tudi prosvetni dom z bLVU<<. 111 P rt “ - ’. S?2Sc"bolahko iz- membnemboju za večji kos kru- dar nam luč v vaseh Kostelske do- novo dvorano. Zaradi slabe luči ne ha in nih ljudi pri nas. koriščal pridobitve sodobne agrotehnike), raziskovalnih ustanov in predelovalnih obratov, graditev novih tovarn za umetna gnojila itd. Razpoložljiva sredstva pa bo treba tudi pravilno uporabiti in vložiti samo v kmetijstvo. Kaj pomaga, če porečemo: toliko in toliko denarja bomo dali za kmetijstvo, potem pa investicijskih sredstev in namenskih skladov sploh ne uporabimo ali pa jih damo v droge namene! doma je proas Z letošnjim družbenim planom činiteljev. je dana solidna materialna podla- _ ga za krepitev našega zadružništva, ki bo moralo mnogo bolj dosledno izpolnjevati svoje naloge. Prav kmetijske zadruge lahko odločajo o uspehih, saj povezujejo IC1I1 LTV JU Zid VCLJ1 JVi ^ —— ---------------- ------ ------------- --------*■ boljše življenje vseh delov- line tako slabo sveti, da si mora- more služiti svojemu namenu ta- mo poleg elektrike svetiti tudi s Knjiga o obdelavi lesa Površinska obdelava lesa je za kakovost dokončnega izdelka lesne industrije in obrti zelo važna. Naša lesna industrija mora v Ino- prosveto in kulturo LRS je knjigo odobril tudi kot pomožni učbenik za vajenske šole, mizarski oddelek mojstrske šole in za les- ko, kakor bi lahko, če hi bila dobra luč. V Fari se v dijaškem domu dijaki mučijo pri učenju ob tako slabi razsvetljavi. Ljudje v Kostelski dolini so zelo nezadovoljni s slabo električno razsvetljavo in se vprašujejo, kje je krivda in kdo je odgovoren, da tudi Kostelčani nimajo normalne električne razsvetljave, kakor v že letos dobilo nove, potrebne delavnice. Svet je tudi predlagal, da se ustanovi uslužnostno podjetje »Remont«. * Občinski ljudski odbor Kočevje je na svoji seji dne 29. decembra lam odobril sredstva v znesku 200.000 din za ureditev krpalnice in likalnice, kasneje pa bo tu tudi pralnica. Dodelili so tudi šivalni Naša lesna industrija mora v Ino- oddelek mojstrske sole m za les- električne razsvetljave, kakor v pralnica. Dodelili so tum sivami zemstvu tekmovati s svojimi izdel- neindustrijski odsek Tehniške sred- ostalih predelih kočevskega okraja, stroj in nekaj drugega inventarja, ki v ceni in kakovosti. Pa tudi nje šole. T. B. -A- ki v ceni in kakovosti. Pa tudi doma je prodaja odvisna od teh činiteljev. Da pomaga našim proizvajalcem v lesni industriji in obrti, je izdala Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani knjigo Površinska obdelava lesa, ki jo je napisal stro- Občinski ljudski odbor Kočevje je investiral za gradnjo jezu na Rinži v lanskem letu 3,200.000 di-dograjen. Za očajo o uspehih, saj povezujejo kovnjaki prof. 'inž. arh. Rado Kre-iridelovalce kruha m drugih do- Na 300 straneh daje avtoi irin. Od pridelovalcev pa je tudi največ odvisno, zato jim je potrebno zagotoviti pogoje, da bodo lahko čimveč pridelali, ne samo zase in družino, marveč tudi za trg. Pridelovalcem bo treba bolj pomagati z delovnimi sredstvi in strokovnostjo, urediti trg in ga vzpodbujati k opravljanju njegovih funkcionalnih nalog. Večji pridelovalni uspehi, obilnejši pridelki avtor napotke za sestavo in pripravo gradiva za površinsko obdelavo lesa. Slovenci smo doslej imeli le malo takih strokovnih knjig in zaradi tega skuša avtor v tej knji- Pripomba uredništva: Pozani- mali smo se na Elektr o-Kočev j e, GOVEJE MESO - 160 DIN KG kjer so nam pojasnili zakaj Ko-pTOtokli nQ n77 vK-n stelčani nimajo prave razsvetlja- narjev. Jez je ze _ _ Pretekli mesec so na OZZ v K ^ Tu gQ težave z elektriko zato, obrambni zid na Rmzi pa je bilo čevju razpravljali o odkupu gove- ^ jemajo elektriko s hrvaške vloženo 2.100.000 din. Za nadalj- je živine. Ugotovili so, da se je gtrajP Vzrok je tudi v tem, da ,so njo ureditev obrambnega zidu in ti kraji precej oddaljeni od središč, za najnujnejše čiščenje Rinže pa odkoder prejemajo električni tok. bi bilo potrebno še približno 5 mi- Stvar se bo uredila, ko bo dogra- lij. din. Treba bi bilo urediti tudi jen daljnovod Banja Loka-Slavski kanalizacijo na drugi strani jezu lazi, ki je že v gradnji. ob Rinži, kamor bi se stekala umazanija in drogi odpadki. stanje klavne živine povečalo, zaradi tega pa odkup živine slabše kvalitete zaostaja, mogoče odkupovati nah, zato naj bi bila temu mesu nižja. To živino je po nižjih če- tudi cena ztuam Lc5“t" Mesarije v Kočevju so gi seznaniti sirsi g_ glavnem prodajale goveje proizvajalcev m naraščaja z gra- , . proizvajalcev in. naraščaja z gia enotnih cenah in sicer po 240 din divom, njegovimi lastnostmi m na- oeno se ie več ali doslej v meso po činom uporabe. Ta snov je v knjigi obdelana v raznih poglavjih. elovalni uspehi, obilnejši pridelki Gra(yvo les — učinek pomožnega a več blaga na trgu — to pa je ™a(yva na jgg — Priprava lesne gmotni temelj kmetijskih zadrug. = Pred našim kmetijstvom so lexis velike naloge. Za njihovo izpolnitev smo odgovorni vsi — ne samo kmetijski strokovnjaki, zadružni delavci, načrtovalci in delilciin- za kg, V to ceno se je več ali manj uvrščalo tudi meso slabše kakovosti, kar pa ni pravilno in gre v škodo potrošnika. Zato so na Zadružni zvezi sklenili uvesti v Mleko brez smetane NOV LOKAL V novem samskem bloku, ki bo lograjen v mesecu juliju in v ka-erem bo 46 samskih stanovanj, bo udi moderen trgovski lokal, v ka-erem boste postreženi 2 raznovrstnim tehničnim blagom in po-lištvom. Torej nova pridobitev. Sem uslužbenka in lahko ku- mela, -zakaj na mojem mleku m pim mleko šele v popoldanskih nikdar smetane, ko se vendar dru-urah. Potrošnja mleka v našem ge pohvalijo, da jo imajo dovolj it«* Tehnika nah- V mesarij1- ki. že Poslu)e 03 pa še dolg rep čakajočih, je pro- si znan, dobiš nepremešano mleko m"“" ° w dajalka povedala, da bo mleka z vrha transportnega vrča za kmalu zmanjkalo. Pri teh bese- ostale pa je dobro mleko »z dna«, dah, ki so bile za nas kaj slaba kjer je le še malo sledu o mano vica, sem IB upala, da se do ščobi. _ Gotovo bodo potrošniki ta ukrep takrat, ko pridem na vrsto, še ne želela bi, da bi se tudi sam-spreieli z zadovoljstvom ker bodo bo izpraznil vrč. Tedaj je vstopila tarna inšpekcija kdaj napotila imeli na izbiro več Vrst mesa. najbrž dobra znanka prodajalke, mlekarno m malo pogledala, kako Znižanje cene mesa slabše kako- Prodajalka ji prijazno reče^ »Go- se deli mleko m v kakšnih okoh-vosti bo tudi po svoje prispevalo spa, danes boste lahko srečni, če scinah. Upam vsaj, da se k izboljšanju življenjskega stan- -boste dobili mleko tudi z dna.« velja, da dobiš za enak denar ena- gradiva na les — Priprava lesne ploskve za površinsko obdelavo lesa — Barvanje lesa — Dovršilnč dela — Zaključna dela pri površinski obdelavi lesa — dovrsilnih del in Obnovitvena dela. Knjigo, ki ima tudi 90 slik, zaključuje razlaga strokovnih iz- gQ ^ kakovosti. razov m tehničnih pojmov. Cena J knjigi vezani v polplatno je 800 dinarjev. Knjiga je nujno potrebna vsem, ki delajo v lesni in pohištveni industriji in obrti, arhitektom in sploh vsem, ki se pečajo tudi s Trgu 3. oktobra, je cena za kg mesa zaenkrat določena 160 din -za kg, torej 80 din manj kot me- površinsko obdelavo lesa. Svet za darda. LR Ob teh besedah sem takoj razu- ko uslugo. M. S. Qžbolt LES - NAŠE BOGASTVO 2 (Nadaljevanje) Večkrat slišimo govorice, da je naš okraj izrazito gozdarski, z najlepšimi in najbolj pestrimi slovenskimi gozdovi ter dobrimi ra-stiščnimi pogoji. V resnici bi se naš okraj s svojim gozdnim gospodarstvom lahko uvrstil med najboljše. Po podatkih okrajne statistike je od skupne površine 123.468 ha 68.090 ali 55,1 odst. gozdov. Ni nas treba posebej opozarjati, da potrebe po lesu iz dneva v dan in iz leta v leto naraščajo, človeštvo se naglo množi in razvija. Vedno več potrebuje tudi gozdnih sortimentov, ki so mu v marsičem nenadomestljivi. Poleg tega gozd proizvaja ogromne količine kisika, Id je neobhodmo potreben vsem živim bitjem za življenje. Gozd daje lepoto in bogastvo pokrajini, varuje tla pred izpiranjem, zadržuje vodo in vlago ter vpliva na urejanje vodnega režima. V neštetih vojnih stiskah pa je bil gozd najvažnejše zavetišče človeka, a po vojnih katastrofah njegov najboljši zaveznik in prijatelj, ker mu je dal na razpolago svoje zlate rezerve. Spomnimo se le na naše težave v prvih povojnih letih ko smo obnavljali našo deželo, ki so jo popolnoma razdejali fašistični osvajalci in na težave v letih politično-ekonomskega pritiska s strani vzhodnih dežel po sporu z Inform-birojem. Mar nas ni tedaj prav gozd s svojimi zalogami podprl in nam pomagal, da nismo imeli še večjih težav? Da! Tudi to pot je bila njegova materialna pomoč velike važnosti. Zdaj ko smo si _ že nekoliko opomogli, pa smo dolžni, da pomagamo zaceliti rane, ki smo jih gozdu prizadejali in mu omogočimo neovirano življenje. Prva hrana človeku so bili gozdni plodovi. Prvo človeško orož- je in orodje je bilo iz lesa. Iz lesa si je človek napravil splav, stajo, bivališče in podobno. Navzlic velikemu izkoriščanju kovin in drugega materiala je les še vedno za obstoj človeštva, kulture in civilizacije nepogrešljiv in splošen napredek človeštva je v veliki meri odvisen od gozda in njegovih proizvodov. Les človeka spremlja skozi vse življenje. Od zibelke, preko igrač in lesenih žlic, preko statev in bivališč, šolskih klopi, pohištva in drv za kurjavo, do papirja, umetnih tkanin in mrtvaške krste. Napredek tehnike odkriva cele vrste novih tehnoloških postopkov za predelavo lesa in ogromno novih proizvodov se v novejšem času izdeluje iz njega. Ob pravilnem in večjem izkoriščanju naravnih možnosti lahko zelo povečamo in izboljšamo našo gozdno proizvodnjo. Tako si lahko za prihodnost zagotovimo poljubne količine lesa, kar je še posebej važno za bodoče generacije, saj vemo, da se rudne zaloge izčrpavajo, a se ne obnavljajo. S sedanjim stanjem naših gozdov še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Dolžni smo delati za zboljšanje in postopno dviganje našega gozdnega gospodarstva, ne glede na lastništvo. Kako prav je imel Karl Marks, ko je nenehno poudarjal in večkrat zapisal, da je sedanja generacija dolžna pustiti prihodnji več, kakor je sama sprejela od prejšnje. In da bi tudi naše gozdove naslednji generaciji zapustili boljše, zato se ni mogoče ozirati na različna mnenja posameznikov, če le-ta niso v skladu z družbenimi in gozdno gospodarskimi cilji, pač pa moramo ravnati v skladu z napredkom in splošnimi interesi delovnih ljudi in naše jdežele kot celote. Proizvodno zmogljivost gozdov moramo nenehno krepiti in dvigati; s tem bomo povečali lesne zaloge in vsakoletni prirastek, kar nam bo omogočilo postopno dosezanje večjega poseka in dohodkov. Vsestransko si moramo prizadevati, da dosežemo ustrezne višje, strukture in rastiščnim pogojem primerne porazdelitve les- nih mas najvrednejših vrst gozdnega drevja, ki imajo pri nas ugodno rastišče. Kakor smo se že seznanili, odpade na gozdne površine 55,1 odst. ali 68.090 ha od 123.468 ha celotne zemljiške površine. Sicer nam katastrski, pregled daje nekoliko drugačno sliko, ker so se v zadnjih letih ali desetletjih gozdne površine precej razširile na račun ostalih površin. Po podatkih Okrajne uprave za gozdarstvo imamo v sedanjem okraju Kočevje, 57.443 ha obrasle in 4554 ha neobrasle gozdne površine. Od tega je 3315 ha planin, ki so v glavnem lastnina obkolpskih kmetov. V našem okraju verjetno nimamo boljšega rastišča za gojitev nasadov črnega bora, kakor je ravno kolpsko pobočje. Ni dolgo tega, kar so tu izginili zelo lepi in znani borovi gozdovi (Bosljiva loka). Sedaj le tu in tam še raste skupina borovih dreves, zlasti na čečičanah, ki se je izognila sekiri in požaru, ki je tu često razsajal. Po podatkih, ki nam jih je dala na razpolago OUG, odpade na dr- žavne gozdove '31.659 ha ah 51 odst. in na zasebne 30.338 ha ali 49 odst. celote. Okrajna statistika nam prikazuje že za 6093 ha večjo gozdno površino. Povsem verjetno pa je dejansko stanje stvarne gozdne površine sedaj še večje, toda nad tem nimamo točnega pregleda. Iz dohodkov dela v gozdarstvu in lesni industriji se v našem okraju preživlja nad četrtino vsega prebivalstva. V tej panogi je narodni dohodek v letu 1954 (poznejših podatkov nimamo) znašal 25,2 odst. S postranskimi gozdnimi sortimenti, suho robo, obrtno predelavo lesa ipd. pa bi bili ti podatki znatno večji. Splošno znano je, da se naši gozdovi prekomerno sekajo že več kot sto let. Lesne zaloge so polagoma upadale in s tem je upadel tudi prirastek. Po taksacijskih podatkih so te zaloge v letu 1947 znašale 111 milijonov kub. metrov ___ v letu 1951, ko je bila izvedena druga inventarizacija, pa le 89 milijonov kub. metrov. (Nadaljevanje prihodnjič) Množično sankanja v Kočevju NA STARTU 104 TEKMOVALCI REKORD PROGE: 32,114 KM/H KLUNOV A KRMILNA ČETVERKA Nedeljsko prvenstvo Kočevja v Proga je bila dolga 1000 me- Mladinci (7): 1. Vidoševič Ma- .sankanju je preseglo vsa pričako- trov, le cicibanom ni bilo me- treba vanja. Cele 3 ure so se drug za drugim spuščali po »Prvi cesti« .sankači v borbi za naslov kočevskega prvaka. 104 tekmovalci od zvoziti zadnjega težkega ovinka. Kocjančič Milan. Ta del »Prve ceste« je idealno san- člani (9): 1 kališče, ker v prvem delu ni pre- 2:16 2 2 Vidmar strmo, ledeni zadnji ovinek pri var Lojze. rinko 2:37,5, 2. Mrhar Ivan, 3. mi, Tudi potniki naj se drže reda »Prodaja voznih kart pol ure pravljali v vlaku brez predpisanih imajo stalni postanek na železni-pred odhodom vlaka«, »Pripravite doplačil. Potniški promet pa za- ški postaji. drobiž« in vrsto takih napisov vi- hteva, da smo te olajšave ukinili Nabava vozne karte v vlaku z dite pred ^železniškimi blagajna- in zato .morajo vsi potniki, ki niso doplačilom marsikomu ni všeč in cicibanov, pionirjev, mladincev pa Kramariču pa je težak izpit ob- ija do članov so 123-krat startali in s tem postavili edinstven rekord v množičnosti. Tekmovanje, ki ga je priredil Partizan, je obsegalo tri discipline: posamezno navadne sanke, dvojne spete sanke in krmilne sanke. Spete dvojke ali po domače »kuplanje« je tradicionalna kočevska disciplina, pri kateri oba tekmovalca ležita vsak na svojih saneh, pri tem pa se zadnji drži za prve sani in jih vodi. Na ta način se doseže dosti večja hitrost kot v vladovanja sani, posebno če te drvijo s hitrostjo 40 km ali pogosto še hitreje. REZULTATI Posamezniki Cicibani (17 tekmovalcev): 1. Pavuna Drago 3:02,1, 2. Ogarc Darinko, 3. Helmih Mišico. Cicibani (5): 1. Fabjan 2:54,8, 2. Pirc Rezika, 3. Duška. Pionirji (38): 1. Leskovšek Bogo 2:38,8, 2. Burja Ježe, 3. Le- vožnji posamezno, je pa seveda tu- skovšek Srečko, 4. Štrumbelj Du- di bolj nevarno. Kočevska originalnost so tudi krmilne sanke, imenovane »len-karce«, katerih tipični predstavnik so Klunove štirisedežne. Večja varnost, hitrost in užitek v vožnji so poseben razlog, da se gradnji teh sank posveti več pozornosti kot do sedaj. Najvidnejša pojava tega prven-.stva je bil brez dvoma član Franc Matejko. Zmagal je posamezno in v spetih dvojkah s takim naskokom, prisotnih. V spetih dvojkah sta šan, 5. Malnar Ivan. Pionirke (7): 1. Gregorjanec Evgelija 3:07,9, 2. Derenda Nada, 3. Rudolf Elica. članice (7): 1. Demič Lea 2:50,2, 2. Oberstar Marija, 3. Hel-mih Mariniča. Dvojne spete sanke Cicibani (3): 1. Bižal-Jerše 2:38,8, 2. škulj-žegarac, 3. Deren-da-Lorbar. Pionirji (10): 1. Kolar-Klarič Metka 2:11,8, 2. Žagar-Einsiedler, 3. čuk J eriha — Povh. Mladinci (2): 1. Kocjančič-Mr-har 2:11,0, 2. Dreflak-Vidoševič. člani (5): 1. Matejko-Hočevar 1:53,4, 2. Vidmar-Ferderber, 3. Rovan-Bižal. Krmilne sanke člani — krmilne četverke (po 2 vožnji): 1. Klun I., Rovan, Klun A., Oražem 1:52,2 in 1:52,1, 2. Ja- STRELSTVO V STARI CERKVI nežič, Pirnar, Errath, Andoljšek. Tudi pri nas v Stari cerkvi ima- člahi krmilne četverke: 1. ■“L nov. od ustanovitve pa tie da je zel občudovanje vseh je dosegla strelska družina mo strelsko družino. Ustanovljena Šercer-Fabjam 2:01,3,. 2. Klun je bila v juniju lani, pobudo za -A-. 3- Janežič-Pimar. ustanovitev pa je dal tov. Milan E Valentinčič in vaški odbor ZB NOV. Od ustanovitve pa do danes če pa pogledamo, kako ti na- odpravljeni pri potniški blagajni, piši vplivajo na potnike, vidimo, nabaviti vozno karto v vlaku s Matejko Franc da prihajajo potniki k potniški bla- predpisanim doplačilom od 100 do Bogo, 3. Hoče- gaj11’ postaje Kočevje 10 do 15 minut pred odhodom vlaka in še , ....._________............. ti večinoma brez potrebnega drobiža. Cenik voznik kart visi v neposredni bližini potniške blagajne in ko bi potnik med čakanjem na vozno karto pogledal na ta cenik, bi sl lahko do takrat, da pride na vrsto, pripravil potreben denar za nabavo vozne karte. še hujša gneča je ob sobotah in v dnevih pred prazniki. V takih dnevih je blagajna odprta tudi 2 uri pred odhodom vlaka, toda le malo potnikov je, ki si nabavijo vozno karto o pravem času. Tudi z novejšo odredbo se le malokdo okoristi, namreč da si potnik lahko nabavi vozno karto 7 dni v naprej v predprodaji, ki je vsak dan med 8. in 12. in med 14. in 18. uro, razen v času, ko je blagajna odprta pred odhodom potniških vlakov. Nekaj časa smo odpravljali potniške vlake z zamudami, ker potnikov ni bilo mogoče o pravem času odpraviti iz zgoraj navedenih razlogov in so se taki potniki od- se zato neupravičeno razburja in grozi ali pa se celo dejansko loti sprevodnika. Tak potnik pa ne I,- železniška postaja Kočevje \ že le- REKOBDI 1 KM PROGE Posamezniki: Franc Matejko 2:16,2 (26,431 km/h) Spete dvojke: Franc Matejko, Lojze Hočevar 1:53,4 (31,657 km/h) Krmilne dvojke: krm. Tone Šercer, Anton Fabjan 2:01,3 (29,678 km/h) Krmilne četverke: krmar Roman Rovan, Andrej Klun, Dušan Oražem, Ivan Klun 1:52,1 (32,114 km/h) pe uspehe. S pomočjo množičnih in ostalih organizacij ter ObLO Ko- V sredo 9. januarja je bil v Rib-čevje smo zbrali toliko denarnih niči 51. redni letni občni zbor TVD Priznanje športnikom v Ribnici 200 din, ne glede na relacijo. V tem slučaju so edina izjema potniki, ki prispejo z avtobusi, navedenimi v vozno-redni knjižici in ki Ribnici, kakor tudi ostale tovariše in brate iz stare garde — globoko sredstev, da smo kupih 3 puške. Partizan Ribnica. Na zboru so pre- ganilo. To priznanje nam priča, da Poleg zračnih, imamo tudi nekaj gledali delo in uspehe ter nakazali naše najboljše moči, ki smo jih vojaških pušk. smernice za bodoči razvoj in raz- posvetili v mlajših letih duševni in Imeli smo več vaj z zračnimi širitev telesne vzgoje v Ribniški telesni krepitvi in prilivanju srčne puškami in pri tem so tekmovalci dolini. Zbor je imenoval častne čla-dosegli lepe rezultate. Tudi pri va- ne, ki so v 50 letih največ pri-jah z vojaškimi puškami so bili spevaili za telesno vzgojni razmah doseženi lepi uspehi. Naj omenim, in so s svojim delom lahko za da nameravamo spomladi urediti zgled sedanjim in bodočim rodo-novo strelišče na zemljišču, ki nam vom. V nadaljevanju objavljamo ga je podarilo podjetje KGP Ko- zahvalle imenovanih častnih čla-čevje. * nov, o občnem zboru pa bomo ob- Naša strleska družina, ki nosi šimeje poročali v naslednji šte-naslov »Jlog«, šteje sedaj že okrog vilki. kulture naši mladini, niso bile trošene zaman, saj se društvo kljub 50 letnemu obstoju ne stara — vedno struji v njem novo življenje, prihajajo nove generacije, ki jih je treba usmerjati k plemenitemu tekmovanju za vrline, Id leže izven skrbi za vsakdanji obstoj, k zdravju, k življenjski moči, k veselju do dela. Vaše priznanje nam pomisli, da je njegova osebna napaka, če si ni pravočasno nabavil vozovnice in da sprevodnik v vlaku izvršuje samo svojo dolžnost. železniški predpisi predvidevajo, da potnik nima več pravice zahtevati vozne karte 5 min. pred odhodom vlaka. Razumemo, da imajo potniki tudi svoje težave, posebno matere z jih ne more upoštevati, če hočemo imeti reden 70 članov, pričakujemo pa, da se Na letošnjem občnem zboru zagotavlja, da smo v tej smeri pustila skupno z Lojzetom Hočevarjem po času za sabo celo vse krmilne sani, z izjemo Klunove četverke, ki je dvakrat zabeležila najboljši čas in v drugem teku pod vodstvom krmarja Romana Rovana postavila prvi službeno izmerjeni rekord proge. Zelo lepo vožnjo sta pokazala pri krmilnih dvojkah veterana Tone Šercer in Anton Fabjan. Dobro so se odrezala tudi naša dekleta. Metka Fabjanova je pustila pri cicibanih za sabo vse fante, članica Lea Demičeva pa je pustila za sabo več kot pol članov! Vse tekmovalce je družila ista lastnost: izredna borbenost. Eden tekmovalcev je v težkem zadnjem ovinku pri Kramariču zdrobil sani, toda ni odnehal, pograbil jih je ter v teku zdrvel skozi cilj. sednika. bo številp strelcev še dvignilo. Na Partizana Ribnica so bila podelje-občnem zboru strelske družine, ki na najvišja društvena priznanja — bo- v kratkem, pa bomo izbrali v imenovanje za častne člane —na-odbor tiste, ki so se pri doseda- slednjim zaslužnim tovarišem: njem delu posebno izkazali in so skrbeli za napredek strelstva v Stari cerkvi. — Novak Ivan, Konca vas 11, Stara cerkev. A ŠPORTNE NOVICE Na prvi seji Dolenjske smučar- dr. Janezu Oražmu Ivanu Klun Filipu Peterlin Rudolfu Petrič Janezu Debeljak in Anki Debeljak. Kako so se imenovani čutili ske podzveze so se lotili pred- visokem priznanju, nam je dokaz vsem reševanja organizacijskih njihova zahvala, ki jo v celoti ob-zadev, kot so: zagotovitev fi- javljamo. S tem so ti veterani do-nančnih sredstev, preskrba pro- kazali še enkrat, da so bili ved-storov podzveze jn aktivnost po- no neutrudljivi borci za telesno sameznih članov upravnega od- vzgojo ter jih je s tem tudi po-bora. staviti za zgled sedanjim rodovom Aktiv profesorjev in učiteljev za in njihovim staršem. Njihova za-telesno vzgojo iz okraja Kočevje hvala se glasi: storili svojo državljansko dolžnost. Če bi se starši, kakor tudi mladina sama, zavedali in hneli pred očmi, kako važna so ravno ta leta razvoja za vse poznejše življenje, bi moralo biti v naših telovadnicah vedno živo, kot v panju. Kar si storil do svojega 24. leta za svoje telo, iz tega boš črpal vse življenje. Govorim vam iz srca, ko trdim, da sem obstal v vseh vihrah obeh svetovnih vojn in revolucij — oktobrske in naše socialistične — kakor tudi v ostalih življenjskih preizkušnjah, le zato, ker sem šel v življenje prekaljen s pravilno telesno in duševno vzgojo iz nekdanjih sokolskih vrst. življenjska pot nam vedno usmerja naš pogled nazaj v mladost in novo življenje nam zažan KAJ BI SE ZGODILO, ČE BI KOČEVSKI VLAK VOZIL PO DOLOČENEM REDU? — železničarji bi bili res plačani za svoj trud, ki ga vložijo za otroci, toda postaja udobnost potnikov. — čakalnice, peroni in razni promet, drugi pripomočki za ugodnost de- Omenimo naj še predpis, ki pre-lovnih ljudi bi imeli daljšo živ- poveduje zadrževanje potnikov ljenjsko dobo in bili vedno v redu. brez voznih kart v vlakih. Dnevno — napis nad blagajniškim oken- se dogaja, da se razni spremlje-cem bi prišel do svojega izraza valci potnikov zadržujejo do njiho-(blagajne se odpro pol ure pred vega odhoda v vlaku in ko se prič-odhodom vlaka). — kritiziranje, nervoza, kletev, zamera in upravičeno godrnjanje na račun želzničarjev bi se spremenilo v veselo kramljanje. — anarhija v voznem redu bi bila odpravljena in bi ta dobil tudi svoj prav. —■ v ne vlak že premikati, šele tedaj izstopajo ali vstopajo in ne pomislijo, da so tedaj v življenjski nevarnosti. Smatram za potrebno, da napišem teh par vrstic v pojasnilo in razmišljanje vsem tistim potnikom, ki prihajajo na postajo z za-časepisu bi čitali »brzina, mudo, da ne bi delali težav želez-udobnost, varnost In točnost je na niškemu osebju, kajti njihova služ- kočevskem vlaku« sluzujte se«. »potniki, po- ba je itak že dovolj težka. Skočir Marcel je izvolil tov. Saša Bižala iz Ko- »Dragi tovariši! Priznati mo- zopet v prejšnjem ognju in ne_ nagrade7 čevja za svojega prvega pred- ram, da me je imenovanje za cast- kdanji prelesti med njo nai nam 8 ' Prva nagrada v Ortnek Gotovo ste že radovedni, vsaj ti- Damše Ludvik, Ljubljanska 5, Kosti, ki ste poslali Novicam novo- čevje. letno križanko, komu je žreb raz- 9. nagrada, 1 liter ruma, Rojec delil lepe nagra.de, ki jih je to- Marjeta, »Mizar« Kočevje, krat prispevala trgovina »Prehra- 10. nagrada, 1 doza bonbonov na« Kočevje. Komisija, ki so jo »Vesna«, Rifel Dušan, Kolodvor-sestavljali Matija Cetinski, Alojz ska 12, Kočevje. Skender in Sonja Košir, je bila 11. nagrada, 1 kg boljše salame, prisotna, ko je muhasti žreb ta- Kajfež Metka, Roška cesta, Ko- nega člana društva Partizan v OBVESTILA torej teko še ostala leta. Zato tovariši naša iskrena zahvala.« Te besede veteranov telesne čevje. 12. nagrada, 1 liter stare slivovke, Ančik Jože, Celje, Malgajeva ul., Novi blok. 13. nagrada, 1 zavoj napolitank, KOČEVJE Rodile so: Valda Rozalija, tekstilna delavka iz Trate 19 — dečka Franca; Levstek Ivana, tekstilna delavka iz šalke vasi 92 — deklico Branko; Mišmaš Marija, zalec leve roke; Tomšič Marija, delavka na lesnem obratu, si je let; Žnidaršič Marjeta, kmečka delavka iz Medvejaka — stara 56 let. PREDGRAD Rodile so: Barič Antonija, knjigo vodkinja iz Starega trga 2 — gospodinja iz željn 22 — dečka dečka Dušana; Primčič Cvetka, no . . Martina- Ivanc Terezija, gospodi- gospodinja Iz Lazov 8 — hčerko Trdnjave 28 si je poškodovala le- ’ . ° .. —. At—1, „4- : -------- lin Tvjlm • I Ig 19 B 3 0 34 n sz Vodoravno: 1. študent, ki je naredil zrelostni izpit v gimnaziji, 8. kulturna ustanova, kjer se vzgajajo naši najmlajši; 12. priprava, stroj, 13. lehica, 15. mračen, teman, 16. nemočen človek, slabič, niče, 17. zemeljski plin, 18. dan v tednu, 19. kratica za »Strelska zaimek družina«, 20. pokoj, tišina, 21. ne visoka novo, rabljeno, 22. očka v narečju, 23. arabski žrebec, 24. priznam komu naslov doktorja na univerzi, 26. zaponka, 27. Obri, 28. iz- 18. nagrada, 1 liter fruškogor. bisera, Samsa Bogomir, Velike Lašče. 19. nagrada, 2 zavoja sira, Kromar Marija, Prigorica 74, pošta Dolenja vas. 20. nagrada, 100 cigaret (Morava), Resinovič Pavla, učiteljica Stara cerkev. Srečnim dobitnikom čestitamo. Da boste v bodoče pri reševanju križank bolj pazljivi, objavljamo še imena tistih, ki so bili sicer izžrebani, vendar niso meb križank pravilno rešenih. Tako se je izmuznila 4. nagrada Ožura Majdi iz Osilnice, ki je napisala namesto sle — sla. Za 6. nagrado je bila izžrebana Šega Angela, Globel 31, Sodražica. Namesto k je napisala g. Andoljšek Marija, »Zidar« Kočevje je zamudila 7. nagrado, ker je napisala namesto beta — kata. Tudi 8. nagrada je bila lepa, vendar jo Babič Olga ne bo prejela, Nadalje so bib izžrebani tudi naslednji, a nagrad ne bodo prejeli, ker so križanko napačno rešili: Smolič Igor, Kočevje, Kolodvorska 13; Šmalc Viktor, žlebič; Zakrajšek Francka, Kočevje, Pod-Navpično: 1. učitelj enega glav- gorska; Kramar Marija, Kočevje, nih predmetov na vseh šolah, 2. Ljubljanska 7; Ribič Marija, Dolna slast do jedi, tek, 3. živinska staja Briga; Peček Anton, Mladika, po planinah, 4. hiter, brz, 5. zgo- zdravilišče Topolščica; šek Jože, den, 6. kot 23. vodoravno, 7. biko- Ribnica 138; Troha Marija, Ko-borec, 8. vrsta kuriva (kopljejo ga čevje; Janc Ivanka, Kočevje; na ljubljanskem barju), 9. osebni Zelnik Pavle, trg. Grmada, Velike (ž. sp.), 11. prislov, 13. Lašče; Lesar Rozika, Vinice inKo-kulturna ustanova, 14. kot Otmar, postaja LM Kočevje, praznovati god, 16. slabo blago, Vsem tistim, ki jih tokrat ni 18. v obliki stožca zloženo seno poiskala sreča pa želimo, da bi (množina), 19. star človek, 21.ve- imeli drugič več uspeha. Izžreba-selje in zadovoljstvo, 22. dolgorepi ne reševalce prosimo, da se do 25. govoriti, spregovoriti, 30. časovni papigi, 24. časovni prislov (prej), januarja oglasijo na upravi »No- prislov (osorej), 31. šolska potrebščina, 32. nasprotno od pravice. 25. narejen iz ive, 26. prislov (ba- vic«, kjer bodo dobili potrdili za je, menda), 29. začetnici kraja pri dvig nagrade pri trgovskem pod-Mojstrani, 30. oratev. jetju »Prehrana« Kočevje. Iz naših krajev Kolpska dolina potrebuje zdravnika Za bivše občine Fara, Banja lo- no išče zdravniške pomoči v blizka in Osilnica je bilo že v času njih Delnicah ali celo na Reki in bivše Jugoslavije osnovano zdrav- si s tem dela nepotrebne stroške, stveno okrožje s stalnim okrožnim znano pa je, da so prej, dokler je zdravnikom s sedežem v Petrinji. Tudi sedaj obstoja zdravstvena postaja v Petrinji in v Banja loki z medicinskimi sestrami, toda stalnega zdravnika še danes nimamo. Zdravniki iz Kočevja enkrat tedensko ob določenih dneh obiščejo navedene postaje in tu nudijo bolnikom zdravniško pomoč. Danes to ambulantno zdravljenje bolnikov več ne zadostuje, ker je znano, da se ljudje danes bolj obračajo za pomoč v boleznih k zdravnikom, kakor nekdaj. Tudi bil zdravnik v Petrinji vsi prebivalci obkolpskih hrvaških vasi iskali pomoči le pri tem zdravniku. VRSTNE HIŠICE NA RUDNIKU Projektivno podjetje v Kranju je začelo z izdelavo projektov za gradnjo četverčkov in vrstnih hišic, ki jih v tem letu namerava graditi Rudnik rjavega premoga iz Kočevja za svoje delavce in uslužbence. Rudnik namerava za to gradnjo dobiti sredstva iz republiškega stanovanjskega sklada in iz Prepričani smo, da se bo mesto občinskega sklada za gradnjo sta-stalnega zdravnika v Kostelu čim- novanj. Gradili bodo deloma tudi prej razpisalo in da bo zdravnik delavci sami, deloma pa stanovanj-kmalu imenovan. ska zadruga. Kostelec Darovana kri je rešila življenje TEČAJ PRI »ZIDARJU« 23. januarja se bo začel poseben tečaj za izpopolnitev znanja, ki ga na pobudo Društva inženirjev in tehnikov gradbene sekcije prireja gradbeno podjetje »Zidar« za kvalificirane in polkvalificifa-ne zidarje in tesarje. Na teh tečajih bodo lahko sodelovali vsi zidarji in tesarji, ki so- zaposleni pri -gradbenem podjetju »Zidar«, pri Komunalnem zavodu in pri Kmetijskem gozdarskem posestvu. Namen tečaja je dvigniti znanje delavcev, ker so mnogi pridobili kvalifikacijo v času, ko pogoji za pridobitev te kvalifikacije niso bili dovolj strogi. Oddajanje del' po normi in splošna težnja, da se dvigne kvaliteta izdelkov, pa postavlja delavce pred vedno večje zahteve. Obiskali smo hlev v Livoldu Tovarišica Galetova nas je peljala v hlev Kmetijske uprave Livold. Tam smo poiskali živinorejca tov. Grabrijana. On nam je po- no plast ilovice, da se prične vrenje; tvori se mlečna kislina. Vsak dan dodajajo kravam in teletom vitaminske ' preparate, kostanj in vedal vse o hlevu. Livoldski hlev druge snovi za izgradnjo kosti. je bil zgrajen v času od 1948 do 1949. V njem je sto krav. Vsaka krava ima svoje ime. Pri krmljenju pazijo na red in čistočo. Napajajo jih v hlevu, prej pa so hodili na Rinžo. Vse krave so lepe sive barve. Vsaka krava daje po telitvi več kot 101 mleka, ene celo po 25 1. V hlevu imajo sedaj vodovod. Gnojišče je zelo veliko in skrbno pripravljajo gnoj za naša polja. Poleg hleva je pripravljen? črpalka za čipanje gnojnice. V eni minuti priteče po cevi 600 litrov V sredo 9. jan. ob 13 je začela mladega zdravniškega naraščaja težko krvaveti tov. A. M., pri če- imamo danes že precej in bi bilo nujno potrebno, da se v tem zdravstvenem okrožju čimprej nastavi stalni zdravnik, ki bi bil ljudstvu na razpolago ob vsaki priliki in ob vsakem času. Mnogo naših ljudi danes še ved- mer je izgubila večjo količino krvi, da je bilo njeno življenje v nevarnosti. Zdravnik dr. Vujasin Be-rislav, upravnik Zdravstvene postaje Sodražica, je takoj izvršil transfuzijo krvi, da je bila bolnica sposobna za prevoz v Ljublja- Prireditev v Dolenji vasi Kulturno prosvetno delo je zadnje dni v Dolenji vasi zelo oživelo. V nedeljo, 30. dec. so pionirji skupno z mladinci uprizorili igro »Sneguljčica«. Posebna zahvala gre našemu učiteljstvu, ki z mladino pridno dela in študira igre skoraj vse večere. Njihov uspeh se je pokazal pri tej igrici, saj je imela 8 prizorov in je zahtevala veliko truda in pridnosti, da je tako lepo uspela. Gledalci so bili navdušeni nad izvajanjem in so prizore spremljali z dolgimi aplavzi. Za Silvestrov večer pa jeMKUD Dolenja vas uprizorilo veseloigro »Poslednji možje«, ki so jo nasled- no. Za potrebno skupino krvi sta se javili 2 tovarišici ter vodnik Konjič Ibrahim iz Ribnice, ki je bil službeno v Sodražici, čeprav je Konjič že pred enim mesecem dal kri, jo je tudi v tem primeru spet dal, da reši življenje. Zdravnik, ki je bil prej upravnik zavoda za transfuzijo krvi, je s pomočjo medicinske sestre izvršil vse potrebno, da se je bolnica lahko prepeljala z rešilnim avtom. Njeno stanje se izboljšuje. Zdravstvena postaja bo sedaj uredila vse se : ..........-.............. ' ................ njo nedeljo ponovili. Čeprav so bi- potrebno, da se uvede kartoteka li tokrat nekateri igralci oziroma prostovoljnih dajalcev krvi, da bo igralke prvič na odru, so skupno y nujnih primerih vedno lahko re-z ostalimi lepo zaigrali in jim gre Siti življenje. Zdravstvena postaja vse priznanje. Posebno priznanje in se ie tov. Konjiču zahvalila, in ta pohvalo zasluži glavni igralec Kro- primer je vreden splošne pohvale, mar Stane, ki je s svojimi dovtipi I- in šalami znal spraviti v smeh vso dvorano, ki je bila obakrat nabito polna gledalcev. Upamo, da ne bo ostalo samo pri teh prireditvah in da nas bo mladina, Dolenje vasi kmalu presenetila z novo igro, saj jim pridnosti ne manjka. OR : ->,• . Pogled na Livold Delo filatelističnega društva Malokdo ve, da imamo tudi vneti zbiralci poštnih znamk v Kočevju svoje duštvo. Kočevsko filatelistično društvo je po svoji marljivosti znano širom Slovenije, znane so pa tudi lepe zbirke znamk, posebno starejših članov. Za uspešno delo v minulem letu je prejelo društvo lepo spominsko diplomo republiške Filatelistične zveze Slovenije. Poleg uspehov ima društvo tudi težave, s katerimi se pa borijo tudi ostala filatelistična društva. | 1 V društvu je razmeroma malo mladine, pa ne zaradi tega, ker ne bi imela veselja. Nasprotno! Večkrat smo že pričeli s pionirskimi krožki na gimnaziji in na osnovni šoli, toda le malo udeležencev je ostalo. Dragi albumi za vlaganje znamk, pribor in končno same znamke so vzroki, da zbiralci omagajo že v začetku poti. Morda bo kdo imel pomisleke, češ saj zbirajo znamke s pisem. To že, ali znamk višjih vrednosti na pismih ne dobiš, ker jih izide izredno malo in vsak filatelist prejme, le po eno ali dve in še to za čisto poštno vrednost, ki znaša red- zbiralcj znamk širom celega sveta. Zbiralci imajo sedaj tudi »mednarodne« težave. Izostala je menjalna pošta iz Egipta, Izraela in Madžarske pa tudi iz drugih držav bolj redko doteka kot je bil običaj do sedaj. Priporočamo, da bi Društvo prijateljev mladine izpeljalo nabiranje znamk vseh vrst v neomejenem številu. Te se bo lahko dobro prodalo in s tem bi imelo Društvo prijateljev mladine skromen, toda stalen dohodek. A. A. »Direktor pretepa vajence66 Pod zgornjim naslovom je izšel ravnal po določeni meri, pač pa je v zadnjih »Novicah« članek, h ka- rezal po svoji volji in narezal že teremu želim dati gotova pojasni- precej cevi za 10 cm krajše. S tala, da bi bila javnost pravilno ob- ko samovoljnim postopkom je veščena. oškodoval podjetje in skupnost za Predvsem, resnica je, da sem okoli 5000 dinarjev, da pa ga v avgusta lanskega leta v veliki raz- tem nisem preprečil, bi znašala burjenosti, res udaril enega vajen- škoda okrog 100.000 din, ker je ca in se tudi globoko zavedam, da dobil večjo količino za rezanje, to ni primeren vzgojni ukrep. Ven- Pripominjam, da so vajenci v dar, okoliščina, v kateri je do te- podjetjih, razen izjeme, glede od- Mleko pošiljajo v Ljubljano, kjer ugotovijo količino maščob. Na 100 litrov mleka pride okoli 2 do 3 kg maščobe. Hlev je lepo urejen in čist, saj tam živijo telički, ki potrebujejo precej skrbi in čistoče, da se ne okužijo. Vsak teliček dob1 na dan 6 in pol kg mleka. Nad hlevom imajo seno, slamo in druge dodatke — oljnate tropine in ostanke sladkorne pese, ki pospešujejo mlečnost. Imajo tudi več traktorjev za prevažanje in oranje. Tovarišu Grabrijanu, živinorejcu iz Livolda, se vsi učenci III. razr prav toplo zahvaljujemo za lepe besede in sprejem. Poje Tonček, učenec V LIVOLDU BOMO UREDILI ŠOLSKO DREVESNICO V Livoldu smo se dogovorili, da bomo uredili šolsko drevesnico. O tem smo razpravljali na občnem zboru SZDL in na seji Krajevnega odbora. Finančno bo podprl to zamisel tudi ObLO Kočevje in tudi ostale vasi, iz katerih hodijo otroci v šolo. Drevesnica bo obsegala ca. 800 kvadr. metrov. Zaenkrat smo pognojili 200 kvadr. metrov vrta. V glavnem bomo gojili jablane in hruške, ki jih bomo vzgojili iz pečk. Pečke smo že stratificirali. Nekaj enoletnih sejancev bomo kupili v drevesnici držav, posestva »Snežnik« v. Kočevski reki. Petdeset komadov vegetativnih podlag za pritlikavce pa nam je poslal gnojnice. V hlevu imajo velikega bika. čeprav je še mlad, tehta okoli 750 kg. Pripeljali so ga iz Švice. Na posestvu je zaposlenih dosti delavcev. Imajo stražarja, ki čuva živino, da se kakšno živinče Inštitut za sadjarstvo in vinarstvo ne odveže ali pazi na kravo, ki se iz Maribora. pripravlja teliti. Za hlevom imajo štiri velike silose. V njih pripravljajo svežo si-lažo: travo, repico, koruznieo, skratka vse, kar je zelenega. Na vrh silaže dajo za zrak nepropust- • Namen drevesnice je, da bi pokazali mladini pa tudi ostalim, kako se sadi, cepi in vzgaja sadno drevje. Nabavili smo tudi orodje; ki bo potrebno pri delih v drevesnici. Grabrijan ga prišlo, je tudi specifična, da me je vrgla .iz ravnovesja, da bi mogel mimo in brezbrižno sprejeti dejstvo, da vajenec dela veliko materialno škodo podjetju in skupnosti. Zaradi jasnosti stvari bom slučaj opisal: vajencu sem dal v delo rezanje bakrenih cevi, pri čemer sem mu pismeno določil tudi mero, po kateri naj reže. On se ni Seminar RK v Kočevju Okrajni odbor RK je priredil dne 28. decembra lani enodnevni seminar za voditelje Podmladka v osnovnih šolah in gimnazijah. Že dosedaj so bili Podmladki organizirani na skoraj vseh šolah in zajeli okrog 2000 članov. Do sedaj so bili navezani edinole na pomoč učiteljstva in so se uveljavili pred- pomoč vsem v zdravstveno higienskih aktivih posameznih razredov. Seminarja se je udeležilo 41 učiteljev in učiteljic. Na njem je bila no okoli 200 din ali pa še celo podana analiza dosedanjega dela, več. Tega pa mladina ne zmore in s tem se zbiranje konča. Starejši zbiralci so člani Mednarodne filatelistične zveze in si dopisujejo ter menjujejo znamke z CITAJTE IN ŠIRITE DOMAČE GLASILO »NOVICE«! iz katere je razvidno, da so nekateri Podmladki sicer delali, vendar pa bi bilo lahko bolje, če bi se v to delo vključili tudi drugi člani vaških in občinskih odborok RIC, ker učiteljstvo samo zaradi po-mankanja časa ne more voditi vseh krožkov. Na seminarju so predelali pravila o organizaciji Podmladka v šolskih in razrednih odborih in krožkih. Za vsak krožek je treba voditelja, zato bi poleg učitelja bile prav primerne za voditeljice tudi dekleta, ki so dovršila tečaje RK za žensko vaško in delavsko mladino-. Vzpodbudo in pa mora podmladkarjem nuditi tudi dom. Starši naj podprejo otroka pri stremljenju za dvig higienskih navad in higienske ureditve doma ter šolskega okolja. Na seminarju so predelali načrt za bodoče delo s Podmladki, ki je prirejen za celotno Slovenijo. Pogovorili so se tudi o ustanovitvi Podmladkov na tistih šolah in razredih, kjer do sedaj še niso obstojali. R. F. nos do dela, discipline in starešin, posebno v zadnjih treh letih, postali problem. Pod zaščito zakona, kakor to oni v svoji obrambi zelo radi naglasa jo in opravičujejo svoje nepravilne postopke, si marsikaj dovoljujejo, čisto pravilno je, da so z zakonom zaščiteni, vendar pa ne, da pod zaščito zakona delajo, kar se jim ljubi in za to vpraša-šanje se bo moral zavzeti tako posameznik kot cela družba. To vprašanje je toliko bolj pereče, ker so to naši novi kadri. Res ne vem, kaj je hotel pisec članka doseči z navedenim člankom, zdi pa se mi, da najmanj eno, kar bi človek od njega pričakoval — dobronamernost. Obujati stvar, katera sploh ne obstoja več in katera je bila pred petimi meseci -ter k temu v svojo zadovo mešati tudi oblastvene organe, kateri so, češ, »že večkrat ugotovili...« a niso nič proti meni ukrepali, prečudno — moj postopek odobravali. Piscu članka bi po mojem b'lo veliko manj zameriti, če bi ga tudi podpisal, tako sem v prepričanju ’ ' ’ ‘" le ono, TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV IZ STAREGA LOGA če potuje človek po naših krajih, ne more dobiti okrepčila vse od Dvora, ki je oddaljen od. nas 17 km pa tja do Kočevja. Zato so tu pred kratkim odprli gostilno, kjer vsaj ob nedeljah najde človek nekaj razvedrila. V Starem logu nimamo, razen sedaj gostilne, nobenega prostora, kjer bi se razvedrili. Nujno bi potrebovali kultumo-prosvetni dom, da bi vsaj včasih razveselili ljudi s kakšno igrico, človek dela od jutra do večera, iz dneva v dan in sj včasih res zaželi kakšne spremembe. Potreba po kulturnem domu se pokaže zlasti v zimskem času. S težavo smo dobili prostor za gostilno, kjer se vsaj včasih zberemo in pokrepčamo, pa so nas že »potolažili«, da bomo tudi to kmalu izgubili. Vaščani ZAHVALA OTROK Letos se je dedek Mraz spomnil da pod anonimnostjo prikriva tudi na otroke v Starem logu. že kar se iz članka da za- dalj časa so se otroci in odrasli ključiti: samovoljnega direktorja in veselili prihoda dedka Mraza, ki zastraševanje vajencev. V resnici nas je obiskal 30. decembra popol-pa je to lahko samo tendenca iz dne. Pričakali pa ga niso samo čisto zasebnih pobud, diskreditira- otroci, ampak vsi vaščani. Dedek gLOVENfol 4? ANIC AT5_ MATKOV