leto-vear SubacHption fS-OO STEV.-NUMBER 196 m*ihng»tep«ici»l tmf ot posiav« prorid«d fof »n «*uon 110*. Aet of Oot. I, 1V17, ,, din nM ^ prti* iko v. ioUr GLASJLOSLOVENSKENARODNE PODPORNE JEDNOTE nSZ ir?^"^JSrrSS ^SS DL. »oboU, St. avgusta (Auguat 22), IStl biri velike bank« v Toledu tt-^ vrata. Vlagal« izgubili gt« milijonov dolarjev Toltdo, 0.—(FP) ~ Aktivno. « velikih ameriških bankirjev i finančnikov niso mogle pre-Liti poloma štirih največjih ^ s 34 podružnicami v Tole-w The Ohio SavingB Bank 4 ■mat Co., Commerce Guardian Vuiit & Savings Bank. Ameri-m Bank in Toledo National EL ki so imele $100,000,000 ioK, 'ao zaprle vrata. Krog 160.- 00 vlagateljev je prizadetih. Jtatvoritev teh bank je direkt- B posledica poloma Security-[ome Trust Co. 17. junija. Od ga čaaa so direktorji bank, ki , bile sedaj prisiljene zapreti rata, obupno delali na posku-ih » konsolidacijo, toda pogani ja so se izjalovila. V zadnjih ade,ctih dneh niso izplačale ibenega denarja vlagateljem. fu mesto je direktilo prisade-, »vsled bančnih polomov. Mest-»ulice pred bankami so sedaj itrpane z ljudmi, ki skušajo sbiti svoj denar nazaj. Izjava , Ayresa, načelnika federalne servne banke v tem okraju, da 1 ntvorjene banke "fundtfmen-Jno trdne/; ne pomaga prav i brezposelnim delavcem, ka-ir potrebujejo svoje prihranke. Federalna rezervna banka je ipela vse sile, da reši pred po-mom Toledo Trust Qo. in First stional Bank, edini dve večji mki, ki še poslujeta v Toledu. ed vlagatelji prevladuje pani-\ in dolge vrste oblegajo banki sk dsn in dvigajo svoje pri-znke. Polom bank v foledu je kvar- > učinkoval tudi v okolici Toda. Neka banka v Metamori^ , je že zaprla vrata, druge pa ido izplačevale vlog v prihodih 60 dneh. Radi poloma ao li zlasti prizadeti sadjerejci v Kini Toleda, ki so bili odvisni I kreditov teh bank. Bojazen ' liri, da sadjerejci no bodo ogli sedaj spraviti svojih pro-iktov na trg. Stavka proti znižanja mezd ———- j » . . i stavko ae pripravljajo tadl klobučarji v dveh velikih to- vsrnah PhiladHphia, Pa. — (PP) — Kii redukcije plač in poelabša- ». razmer v klobučaraki indu-fjji v tem meatuj je naatala *<1 delavstvom revolta, ki se o- rta izliti v večji stavki. PrfU-^ kompaniji je 86 klobučar- »zsStrajkalo, ko jim je druž-i reducirala plače za 50 pro- atov. • . T«di pri Stetnon in Schoble "nTM»ni.iHh, PnHa depr««ijt, je drulba u-■u» 'iHj.-nje dobička", upelja-L*7' r ^tnjaštvo in roduei-' >S"Uj k>jA,rKMt ned Obletnica smrti Sacca i« Vanzottija Priprave za demonstracije radi amora teh dveh delavcev in proteate proti razredni juetici New York. — (FP) — Bliža ae obletnica hladnokrvnega umora Sacco in Vanzettija, dveh revnih italijanakih delavcev, katerih življenje je zahtevala boeton-ska plutokracija, da s tem udari v obraz vse zavedno delavstvo. Ta obletnica bo 22. avgusta. Kljub temu, da so osebe, kl ao sankcioniralo to eksekucijo, mislile, da bo incident kmalu pozabljen; oficielnl umor preprostega čevljarja In revnega prodajalca rib straši od leta do leta. Po vseh večjih mestih prostrane A-merike in tudi v drugih državah se razredno zavedno delavstvo pripravlja, da na dan obletnice protestira proti razredni juatici-ji, ki je hladnokrvno zahtevala življenje Sacca in Vanzetija, radi njunih radikalnih nazorov. Stalil irgira svetovni sporama Sovjetska vlada ja pripravljena kooperirati a kapitalietičnimi državami v poskusu sa okrepitev zvez, da ae zaalgara sva* tovni mir —~—— London, 21. avg. — Josef Stalin, diktator sovjetske Rusije, bo Krstnem preaiazn sugestijo svetovnim velesilam za ekonomski sporazum, na čigjUr temelju „ . i Kmpmm naj bi se zgradil svetovni mir. 5 Poročilo iz Riga se glasi, dšj^ se Stalili strinja z idejo sovjet- i obvestile vlagatelje, da ne gke kooperacije a svetovnimi ve- '-<• i>opolnoma izhla- k'-! klobučarji je sedaj opasiti Hikl nu* ^^^tn^ja unijo. Te- .iriov Uo\ Stavka za , 'jo so dobro obiskane JWn., pridf vaak m in Srh kfibn* ihm j finskih amii Jjehtarg. Mana. Tukaj j« J fin.klh socialistov let. ■Jooeph Sjrrjola, Sil i« glavni urad- | lesilami, obenem pa je naglasll, da kooperacija od visi od ekonomskega sporazuma. Stalin je instruiral komisari-jat sa zunanje zadeve, naj sestavi pakt in ga predloži ob prvi pri-liki svetovnim silam v odobritev. V svoji izjavi, naglašajoč potrebo takega pakta, je Stalin dejal: "Sedanji čas ni ugoden za gojenje nepomembne ne vošči j Kosti ali stupidnega tekmovanja. Sedanja kriza je zadela proletarijat vsega sveta, radi tega je sovjetska vlada pripravljena na kooperacijo s kapitalističnimi državami v vsakem poštenem in odkritem poskusu* da ae zaslgura mir in ekonomski dobrobit svetovnega proiotarijata." FEDERACIJA OBSOJA GOVERNERJA ' Vetiran je delavake zakonodaje o-žlgoaano na konvenciji Terre Haate, Ind. — (FP) — Konvencija državne delavake federacije je ožigosala governerja Leslleja, ker je vetira} predlogo za starostno pokojnino, katero je legialatura sprejela v zadnjem zasedanju. Governer je vetlral predlogo radi "potrebe ekono-mlzlranja.'^ Predsednik federacije F. N. Taylor je sarksstično rekel, da governer "potroši tisoče dolsrjev za goatije in zabave zunanjih governerjev; tisočaki so na raz-polago za olepšanje govemerjeve palače; tiaočaki ao na razpolag« za čiščenje zborničnega poslopja. Ampak kadar gre za pomoč starim ljudem, takrat se je treba pa zateči k ekonomiji**. Konvencija je tudi sprejela program sa boj proti redukcijam plač. Harlan, Kjr„ ti. avg.-Okro* ni sodnik D. C Jones je včeraj odredil premestitev obravnavo proti rudarju Wflliam M. Bur-nettu. kl je obtožen umora kega kompanijokagn atraftnlka v zvezi g izgradi rudarjev v okraju Harlan prod par Viharna debata v parlamentu*— Vlada izdala odredbo, ki prepoveduje prodajo ali transfe-riranje premoftnja katoliške cerkve T E1 A. DA HillquitoV odgovor KIJA KAZNI) JE ALFONZA ker ae ve, kl ga ne Madrid, 21. avg. — Španska republika je sinoči stala pred prvo večjo krizo, ko j« premijer Zamora zagrozil z resignacijo vlade v svojem govoru, v katerem je napadal'bivšega monarha in zahteval, da se ga prižene pred izredni tribunal in zasliši. - Zamora je zagrozil z resignacijo radi komisije, kateri je bila poverjena naloga, da določi, kdo je odgovoren, da je bilo na tisoče španskih vojakov poslanih v smrt v Maroku. Komisija je zahtevala, naj vlada pozove vse osebe, ki so bile v zvezi s prejšnjim režimom in diktatura, da se jih zasliši v parlamentu. Zamora jo insiatiral, da bi to oviralo d£lo parlamenta in predlagal, naj parlament imenuje izredni tribunal, kl naj zasliši in obsodi krivce. Komisija je pobijala Zamorov predlog, toda ko je ta zagrozil z resignacijo, se je podala. ' Pričakuje se, da bo to vprašanje prišlo danes ponovno na razpravo. Vlada je včeraj objavila dolgo pričakovano naredbo, ki prepoveduje prodajanje, transferirgnje ali drugačno razpolaganje a premoŽenjem katoliške cerkve po vsej Španiji. Ta naredba je bila predlagana kmalu po izbruhu protiklerikal-nih izgredov, ko je bilo poftganih cifVJi^«, kva in samostanov. ' Naraščajoč >,000 deiav-cev Ut njihovih drušin. Ibor petsto mol, članov ko-munUItlčila stranka, bo nadzoroval ta dala kakor tudi hrano, kl bo aervirana delavcem. Pričakuje aa, da bo Hrana boljša in bolj raznolična kot sedaj in da bodo tudi neaanltarne razmere, kl prevladujejo v nekaterih kuhinjah, t Ameriške pkstoa zs trt-ve povofejl aa Kita J skem farm-In kltajako vla- v taka L D. C, SI. avg. — jo t. • V5 •: 4 i .- . i klor VroHm Is oprevntik! 40*7 g UvošoU 4oo. OffW» of PubttooMooi m7 South Uw«daW Aoa. Tokphnn«, RoekvoU tJUigagfca, 'Alfalfa IHir 1 o *olotko oOo oaeootl pitMM* naisgar. U^ roM ootovH* št—mi Ml mihU mOUriim. M Saj b mo*ormor)r* otm a ■tki mlhto. s kitajsko vlado gleda nakupa 16,000,000 bušljev ameriška ple- fačelnST farmskega odbora Stone je lijavil, da je informiral kitajsko vlado, da je vladna Graln Btabllisatlon korporaclja, ki Ima v svojih skladUčih val kot dveato milijonov bušljev pšenica, pripravljena prodati d41 zaloge, da napravi prostor ta novo latt- Ponudba kltajake vlade glade nakupa pšenice Je bila izročena prodsodniku Hooverju, ki Jo najbrž odobri. Pogajanja so zdaj v teku In pričakuje se, da bo doss-žen dogovor v prihodnjih par V Detroitu ae marajo omolcath učiteljic Detrolt, Mich., 21, avg^Na-čelnik Šolskega odbora Frank Cody ja poslal pisma omošanlm učiteljicam, v katerih Jih urgira, nfl vaamejo enoletne brezplačna pošitoles prihodnjo Jasen, da tako napravijo prostor drugim. Predlog Ja naletel na veliko opoaicijo pri učiteljicah, kl Imajo pogodbo s šolskim odborom. Pokvarjen motor sadržaje Uad-bargka aa otoka Tokio, SI. avg. — Vest, kl jo Je poslal Japonski letalakl poročnik YosMo Tanaka vladnemu departmentu ta komunikacije, it mesta Naaiuro, aa glasi, da boata morala Ckarles A. Llndborgh in njegova lena dalj časa ostati aa otoku Ketoi, ker sa je pokvari! motor letala ln bo vzelo par dni, da ga popravijo.__ Dolarski kandidat amagal Hamilton, Can. — Pri nadomestnih volitvah sa poslanca v kanadski parlament je zmagal kandidat delavake stranke H. B Mitchell. Porasli ja konaerva-tlvnega kandidata t veliko večino. S to zmago Ima delavska stranka Miri poslance v parlamentu. Volilni boj aa je aukal krog vprašanja brespoeelnoetl, katero je konaervativna stranka pri paiiamentnih volitvah Ionske leto obljubila, da jo bo znUale la pomagala brosposel-nlm. Volllcl ta pa samo t obljubami niso zadovoljili ln glasovali ta delavakege kandidata I POROČA ZADRI) ZNE FARME (fovnril ja farmarjem a kolek« ■ppraaju farm v Ruaiji. — Malo upanja, da bi aa farautr- jI preatovoljno sdntžili Hobart, Okla. — (FP) — isti dan, ko so bratpoaelnl navalili na trgovino, tahtavall ln dobili živila, je Oacar Amerlnger govoril pred okrajnim poalopjem 700 farmarjem. Govoril jim ja o Ruaiji, o petletnem načrtu In kolaktlviaacljl farm ln Jim su-gestiral, naj posnemajo Rusijo in organizirajo tadružne farme, ali jih bodo pa pogoltnila korpo-racljtha farma. Farmarji so Amaringarju Živahno pritrjevali, ko jim Ja lita) It «Nova rusko čitanke" (šolska knjiga o petletnem načrtu). "V Ruaiji nt niti tMa vknjilba, nobene privatna baake v vaej dašeli, niti ene najemninske farma. Farma, kl so velike kot ja vaš okraj, obdelujejo p najmodernejšimi stroji, brat bankirjev, oderuških poaojtval-oav denarja, sakotnlh politikov, landlordov in drugih parasitov. Ali jo čudno tortj, da na more-ta tekmovati t Rusijo na tvetov-nih trgih?" Hobart je glavno mesto najbogatejšega poljedelskega okraja v Oklahomi. Kadar Ja dobra letina, pridelajo farmarji do 70t-000 bal bombaža - dovolj, da ta obleče 1,400,000 ljudi. Pridelajo tudi dovolj planiee na lato ta 200,000 oaab. Okraj j« bogat na živinoreji In perutnini, velika rovšČInZl jim je uničila tuša vsa pridUk« in ja moral farmarja podpirati Rdeči kril. Letos to pritadati radi nlsks oana pšenice ln bom-baia Ur drugih pridelkov. Radi neplačanih dolgov ln davkov bo stotine farmarjev itgubilo svo- ja posestva. Amsrii eringer nima dosti upanja« da bi sa farmarji prostovoljno ■družili v poljtnlsltks kooperativa. V njih krvi ja preveč Mro-bustnega Indlvldualltma," kl jih odvrača/ od ta akcije, dati prit na j o, da ja v tam relitev in t največjim tanlmanjem sledijo raavoju v Ruaiji. ^ Otcar tudi nima upanja, da A kaplUlistl«-na vlada tkuiala organialrati farmarja v poljedelskih tadru-gah po načinu Rualja. MONARHI8TI V AVSTRIJI AKTIVNI lini poaiva deUv- •Ive, naj be pripravijeao ^ Daaaj. — Avstrijski monar-hlsti ša niso itgubili upanja o možnosti restavracije monarhija ln ao aadnja čaae postali to-pat itrodno aktivni. V Planor-skom gradu, kjer živi bivša cesarica Zlu, aa thajajo na tajnih sesUnldh vodlUlji rasnih monarhlstilnih skupin. SooUUstlčnl Ust "Abend" sva-ri ln potiva delavstvo, naj bo pripravljeno, da v kali tamori vaak poskus ta ratUvriranja monarhija. List tudi pravi, da Ja namen reakciji provoclratl revolucijo in zaključuje: "Naj kar poskusijo I Kskor Ja izčrpano avstrijsko ljudstvo, je vseeno dovolj močno, da bo poravnalo račune a tam elementom/' Unije odklanjajo načrt prt Krodnii niš Chicago, 31. avg. — Patrick Hulllvan, predsednik Chicago Bullding Tradas concila, je včeraj Izjavil, da ae deUvel ne bodo podvrgli zsčaanamu znižanju mezd kot prodvlduje načrt ta gradnjo tleoč hiš, kl ga je predlo-»U B. W Lonnquist. SulUvan je dejal, da bi vel kontraktorjl aa-h U val i redukcijo mesd, ako bi deUvci priatall na Lonnquiatov načrt, nakar bi aledlle r-dukcija tudi v drugih ladaetrijah. j,. «. L PROSVETA THE ENLIGHTEHIfENT GLASILO m UMT*k Mn ,,^ VB JKDMOTS MtMin Of Generalno fehtanje Predsednik Hoover je kljub vedno bolj naraščajočemu talu sehtev M izredno »sedenje kongresa v svrho pomoči brezposelnim ponovno isjavii, ds Izrednega zasedanje ne bo, obenem I« je objsvil program organizirane privatne dobrodelnosti, ki bo pod vodstvom federalnega direktorja, to nalogo je Hoover poveril Wal-terJu S. Gif/ordu, predsedniku American Tele-phone k Telegroph Co. 9 Hooverjev načrt je. da se sdruftljo vse dobrodelne organizacije, grupe in sgenture za skupno skcljo, katero bo vodil poverjenik svetne vlade. Z drugimi besedami se to pravi, da je vlada pripravila kampanjo generalnega proeja-čenja prispevkov is privatnih t epov. Mizerno apellranje lansko simo na usmiljena srca, ki . se je končslo s fiaskom, ae obnovi prihodnjo zimo in nedvomno ispuhtl v fte večji fiosko. Prizadevanje Hooverja in njegovih krogov," da konsolldlrajo vse sile privatne dobrodelnoeti le pred slmo, Je blesteče priznanje teh krogov, da se velika kriza iele bliža svojemu viiku ln da jih js strah pred prihodnjo simo. Blufaraki glasovi, da depresija pada in da se rszmere "izboljšujejo." so utihnili. Dejanja eo preprite-valneiša kot beeede. Zvezna vlada torej prianava, da je lažniva proeperiteta fte vedno nekje nad oblaki in da je potrebna velika pomoč, dvakrat ali trikrat večja od laai, kajti ŠUvllo brezposelnih in brez-domakih delavcev se vedno bolj m not i. Toda vlada je fte vedno slepa ln gluha sa pravo pomoč, ki bi res kaj zalegla. Resni mof Je, tudi konservativni, neprenehoma opominjajo odgovorne kroge v Waehingtonu na to dejstva a vse j« zaman. Sit p <*m zastonj govorlft o barvah. Nameoto energične akcije, katere bi bil edino kongres zmoten, javne akcije brez cln-canja. ao predsednik o svojim kabinetom vred fte vedno nonsfts na Jalove privatne dobrodfl-nefto, da bodo oni nasltevsli in greli ipilijoa« reveiev s pribersčsniml darovi. Mizerno in ik>-niftevalno beračenje naj pobijo bedo I ResulUt jo lahko fte v naprej Jaoen. Bogatini l*>do zmetali v pehar nekaj mllijončkov ln prodanako časopisje bo sagluftno trobilo o njihovih "dobrih srcih In blagih duftah." Toda "vollki dobrotniki" ne bodo nikdar dali toliko, da bl sadofltovslo se isdatno pomoč. To so pokarali sadajo slmo. ko so »e lokalne komloije pritoževale glede skopoetl milijonarjev. V Chl-cogu so iblrali petmllljonrioiarskl sklad fteot mesecev ln fte niso zbrali pot milijonov. Ko torej ne bo dovolj prlftlo Is "dobrotUivih rok," bodo spet — kakor oo lani — taksirali upoelene delavce. Teh no bodo nič vprašali, te morajo kaj dati la koliko hotejo dati, temveč Jim bodo kar odtrgali pri mezdi pet ali deset odstotkov, A tudi vse to bo doseglo le del siromakov. Milijoni ostanejo bres voako pomoči. To ni nobene praano ugibanje ali ftpekull-ranjs. To so gola dajatve is preteklosti, nedavne la daljnje. Sladka dobrotvornoet—kot Jo oasivajo slepci in nalvnetl—nl fte nikdar dala masam kompletne odpomočl, niti ni Iskrena in pravitna. ker ne more biti. Voe skupaj Je le mazanje in dratenjs. Kar Jo maaaštvo na pa-lju sdravilatva. ta Je profooioaalna privatna dobrodelnost ne s<>c talnem polju { n«va Vse nI nič pomagalo. Veo cestni promet Je bil ustavljen. Po-v licija je silila v Ijudatvo pa ni nič lifjelo. Pripeljal oe Je policij-oki komisar Hi očividno dal policiji povelje, naj z ljudmi boli dostojno postopa, kajti polici ia je Optem skušala cepravitl pot M način. Pogrošni sprevod Je krog 10 blokov dolg. pa ne da bi šla dva ali štirje V vrsti, ampak čez celo cesto kakor je State street Širok, 1 pa ne samo zamorci/temveč tudi belopoltni Bila Je na stotine napisov in zastav in veneev v sprevodu, f Sprevod oe je vfl od S8. ulice po State streetu do 47. ulice, po 47. ulici do Clarkove ceste, kjer j se Ja sprevod ustavil in navzete mnoiicu tisočerih e padlim trt-vanf Izkazala pobira v, nakar oe Je spršvod pomikal naprej in med Clarkovo in Dearbomovo u-licd oo Je vršilo več govorov. Vse se,je Izvršilo mirno, vsaj dokler sem bil navzoč. . SedsJ pa preldem na neslogo v naši SNP#. Znano mi je iz dopisov v Proeveti ln kar se godi na društvenih sejah, da daneo obstojita dve etrujl med članot-vum v Chicogu j eno otrujo vodijo socialioti. drugo 1 »a progresiv-oatrežbo. Rojakom na Bon Airu, ki imajo lovski klub, priporočam, da mnogo srnjakov na-streljajo, da bom tudi jaz ob mojem prihodu tja deležen okusne pečenke. Anton Zidanšek. Pogreb e. Franka Jeriiie Cleveland, 0.—Pogreb pokojnega Franka Jerlne se je vršil v soboto, 15. svg., ob 2.80 popoldne iz SND na St. Clatf ju. Njegovo truplo je ležalo v prostorih soc. kluba Št. 27, katerega je bil on član. Č lani kluba ao se zavzeli, da ga hočejo imeti v svojih prostorih. Da je bil pokojni s. Jerina priljubljen pri ljudeh, je pokazal njegov pogreb. Njegovo truplo v klubo-vih prostorih je obiskalo na stotine, ljudi. |. Na dan pogrebaf ko ae je njegovo truplo prineslo na dvorišče doma, se je kar trio ljudi ob njegovi krsti. Predno se ga je polotilo na mrtvaški voz, mu je pgvpki zbor "Zarja" zapel žalo-stinko, nato je predsednik SND Frank Kaear v imenu doma Čital poslovilni gpvor, o njegovem delovanju in kot članu direktorja. Za njim je govoril v imenu eoo. kluba s. Jos. Skuk, ki J* opisal njegovo delo ns društvenem in političnem polju ip videlo se je marsikatero mokro oko. Preds. društva Št. 14 SDZ, katerega je bil Jerina tudi član, ae je tudi poslovil od umrlega. Po končanih govorih oo pogrebci odnesli krsto na mrtvaški vos in avtomobili so odpeljali proti krema-toriju, kjer so Je njegovo Itelo vpepelllo. Pogreb je bil tako velik, da takega slovenska javnost še dolgo ni videla. % Nad sto avtomobilov je šlo za nJim. Pri kre-mgtoriju mu je pev. zbor "Zarja" v zadnje slovo sapel še žalosti nko in Anton Abram, pred«, društva 126 SNPJ, katerega je bil pokojni tudi član, je imel zadnji govor. Nato oo polotili truplo v krematorij, kjer se je v par minuUh spremenilo v pepel. Pokojnega Franka Jerino bomo zelo pogrešali, najsibo na političnem ali na društvenem polju. Bil je član eoe. kluba št. 97 od leU 1923 neprenehoma, bil Je večkrat v nadzornem odboru ln tudi zapisnikar. Na veselicah ln drugih priredbah je neumorno delal ln skrbel za do-brobl|**4mppy^Ravno teko oe Je zanimal za SND, katc-v«ga j« bil direktor. HnJboli gu bomo pa pogrešali pri prireditvah. Kadar je klub ali "Sarja" Imel prireditev Je bil on prvi. kl je prevzel delo ln ga dobro izvršil, ker je stvar tudi dobro razumel. Ples ga ni veselil, zato je rrfje delal, največje zadovoljstvo je pa imel, ko je bil v druščini s svojimi prijatelji in sodrugi. Delal je v tovarni in si prihranil tudi nekaj za bodočnost. Za delavske organizacije je veliko prispeval, ker se je zavedal, .da organizacija brez denarnih sredstev ne more ekisiiratl, odklanjal pa je voe one, ki oo bile nasproti njegovim principom. Člani soc. kluba iahijejo za pokojnim sodrugom Jerino, ker se zavedajo, da ga bo težko nadomestiti. Naj mu bo blag spomin 1 ' Omeniti moram tqdi, da je biU krsta, v kateri je pokojni počival, lepo okrašena s cvetlicami in zelenjem, katero delo je napravil naš dobro poznani cvetličar Ignac Slapnik brezplačno. On gre rad vsakemu na roke, ako ga potrebuje in mi ga priporočamo. Tudi drugih vencev je bilo veliko, ki oo mu jih p6lclo-nlla društva in posamezniki v zadnji pozdrav. , J. Krebel. Kratka veat Canonsburgh, Par—Tu sem oe uetavll osfcm dni. Razmere so .seveda slabfc' Bojazen na I dočnost ie bfcaža povsofl. saj ni čuda, ker nI nobenega izgleda, da bi se razmero kaj kmalu izboljšale... Kljub Umu pa ne Hniiomo obupati.: Delavotvo oe mora zavzeti, ,da oi mora samo V tej naselbini imajo slove, sko dramakd društvo "Soča" in pevsko društvo, "Ilirija." V dvorani drtfttva SNPJ "Postojnska jama" prirejajo igre in vooellce in koncerte. To je potrebno in koristno za npl narod. Tone Hreaovec. » S pota Sedaj (17. avg.) oem te toliko okreval, da lahko spet z užitkom čitam in lahko ponoči spim. Polagoma se mi vrača zdravje, a vzelo bo precej časa, da bom spet popolnoma zdrav.. Nahajam se' v St Mary's bolnici v Duluthu, Minn. Matija Pogorele, koAnrJuoe ta stavbe radarjev v W. Va. selijo V aepel podrte bajte. De. elavkarjl pri Iraftte ttvl v kdinjaeta, od sten 4 Najvišje temperatura r Mesto AsisU v TripoliUniji je tisti kraj, kjer so imeli najvišjo doslej izmerjeno temperaturo. Tam je dooegel toplomer 66 stopinj Celzija. TripoliUnija ima sploh zelo vroče podnebne in temperatdre nad 46 stopinj Celzija nieo Um nič nenavadnega. Druga poaebno vroča ozemlja oo Dolina smrti v Kaliforniji, oaza Vsrgla v Altiru in Jakobabad v Indiji, ttajvišja temperatura, kl so jo izmerili v Dolini smrti, je znašala 66.7 stopinj, v Vargli Gfi in v Jakobabadu 52.2 stopinje. Proti Ukšntm temperaturam je naša poletna vročina skoraj nekam leden i tka. SUrejši ne Ime, pač h bolj v> * < j adravi Na temelju statističnih ugotovitev oe da sklepati, da bo povprečno človeško tivljenje. kl traja donos šestdeset let, v bodočnosti zraslo te za deset let. Ea te večjo dolžino povprečnega šlo-••*kile« nim te u)j napredovalo- m« Papeževa enciklika nareki KL Se nekaj ameriških sgledov. V oblačilni industriji v New Vorku cagu in drugih mestih so lastniki tovaiJ delavci večinoma židovske vere. O židih čuJ mo, kako so zatirani v svojo domovini pa ni in kako oo vsled tega židje solidarni po v, svetu. V ameriškem svetu ne vidimo ten. so židje razdeljeni v kapiUllste in delavce kor drugi. In kadar pride štrajk v tovi_ oblek, so židovski lastniki prav Uko brutal napram židovskim deUvcem kot so katoliški proteotantovski Wvarnarji o katoliškimi! protestantovskimi delp^|f To velja tudi za evobodnomi« kaprn listo io svobodnomisplne delavce. Nobene like ni, kadar sta dobiček delodajalca in a delavca v konfliktu. Zdaj se pa dotaknemo najznačilneila slučaja. JjH^H^^H Dne 8. avgusU 1929 je izbruhnila gt« grobarjev na katoliškem pokopališču C_.„ V New Yorku. ZasUvkalo je 896 delavcev vsi so bili katoličani. Pokopališče je last toliške župnije sv. Patricka in upravlja & bor cerkveojh zaupnikov. Bil jO torej konfl direktno med katoliškimi delavci in haUM župnijo, ki je v Um olučaju lastnik podjetja delodajalec. Straik je kompletno usUvll pokopaval mrličev. Listi so poročali, da je v nekaj do 600 mrličev čakalo v mrtvašnici na pokop. Q kvena uprgva je odrekla pogajanja z deias ki so zahtevali ponovno upoalitev treh odah ljencevf večjo mezdo ln delopust ob nedel in prasnlkih. Rev. Al0ysius C. Dineen, upi ni direktor pokopališča, je dva dni prej oblj bil grobarjem, da je cerkveni odbor pripi ljen predložiti sporno zadevo nppristranakei razsodišču, kasneje se > pa odbor premislil sklenil je najeti 160 sUvkolomcev, ki so kop grobove in pokopavali mrliče ob močni po cijski straži. Ko so grobarji videli, do cerkvena oblin namerava zdrobiti njihovo sUvko, so braoja no apelirali na kardinala Hayesa, naj potreti je, toda odgovora niso dobili. Kardinal jih ignoriral. Nato oo oe oUvkarji obrnili u p moč na organizirane delavstvo(v New York Štirinajst unij se je odzvalo in prjtisksle na cerkveno upravo, noj pristane na razsa šču. Nič ni pomagalo. Upravni direktor 0 je biU izdano pred fttirideaetimi leti. ni om4 čala niti cerkve same, niti katoliške duhovi« same, da bi bila posUvila človeški čut io 1J šteneko ljitean do blltnjega pred svoje nomake inUreeel Konflikt med cerkvijo ij » tolišklmi delavci je imel vse oblike konflM med kaplUlisti in delavci. s« i drl'***1* "»•i r""" • * ni intereei v rente razredni bitki (Dalje arihedajtš.> apvgnppseaapee Nakaj, kar mnogi ne vedo ■ a . Mnogo ljudi ne ve. da oo sgradib ob M na/veftjlh afriških rekah, ob Nilu ia «1» avtomobilske ceste, kjer redno votij« P* avtomobili; - . J da Imamo aa ribe posebne kopeln"* ^ Izpirajo riblee v msredčeni eetevi kislimi pomori na ribji kaši nevarne glivice; da preleti prepelice po it kilomotfe'1 are la da loti lahko tudi pe l ure, In de je doMo s baiini U "Hitov. 3. •kevfl polica Sarid ektnom ika vd NobJ Uko M To potrJuK kar pravijo socisli*' prvi in platmi, potem iste prHejo aoreki t* ekono, f ni vre n i drlaveev m prepelica po w g lahko tudi pe 00 k^tr »Mo pahne-banane iz trd* * - 22. AVGU8T4 Vesti iz Jugoslavije M C«ntral r»rk, l>ru, !•*•»«» INk M vrti U »j » M »™4M4«I Mi M H«IU*J* M •^L hI u Mlllklt m »gl i»riTiim» Ko je Magerle pred poltjo pnal vse te vlpme, je izvabil lastopnike V*' ogledat njegov "poletni dom" Pohorju. V pohorju uredi'go-Likoro nepriatopne goščave si [uredil svoj šotor, v katerem Mil dneve, ponoči pa ja od* UP skrivnih potih v meeto in ntno okolico vlamljat. Blago knosil v šotor, kjer so ga pa-Ue precej. Bil je varčen in )e kajal Himo toliko, kolikor de-|ja je pač »proti potreboval. 10 so v šotoru našli še toliko p, da so ga z vozom prepfc-|i na policijo. DROBNE VESTI otrok etradeM* radarjev v PenaayK«n4jl, ima detelj KM krti, ki nima denar* za pr bogatinov r New Y*rti v ftoveaja k* PROSVE Lidija Sej/ulitut: In ko »o * — čeprav nt val, a vendar precej — zbrali, je razglasil t glasnim in krepkim rlagotn * 'Tu. lastita občina, aodrugi. državljani, letijo vai papirji razglasi in določbe. Tu J« tudi na* vaiki piaar, ki amo ga imeli ie pred revolucijo, ki Je bU pissr v mojem uradu in osUne piaar tudi poslej. Mene pa oavobodlte tega dela, ni mi do njega." In kakorkoli ao kričali in ga proaili, j« vendar oatal čvreto pri avojem sklepu: "Vojaki nameravajo nekaj drugega." Tedaj je zahrkai prileten ataroverni In jflasno vprašsl: . "Nemara ai hočete • puško v roki priboriti lemljor "To bomo ie potem videli, le to vem, da za vae to tukaj ni aem pravi voditelj. Sel bom k onim, kl ao mi bolj pri aren." Starovemi Je hudobno odgovoril: "Pa naj gre Ae tako vaevprek, še so ljudje, ki pazijo na red. Paal ae, da ai a tvojim kričanjem pri kovačuici ne nakppljete neareče. Sem ie nekaj slišal o tem. Tvoji aomlšljeniki ae ekrivajo tu pred vojno. Vem, da Je mnogim %t potekel dopust in da marsikdo od vaa sploh nima dopuste." Vojaki ao začeli kričati: "Kaj akim pogl"t<»m je trkala avojo čsšo ob najini. t isto mačjo mehkobo te je na- ma prepuščala pri pletu. Brss vtl v Ameriko. Na krovu tem te dvoma je bila taljubljena. tamo ee te nI odločila, V koga Izmed naju. Oatali goatje to bili še davno odšli, le ml trije tmo bili te Um 1 Baš zaradi tega msburiji im.ložaja naa nI bilo volja, da odšli domov. Končno tmo morali vttetl. Ko tmo ttopill na cetto, je lilo v škafih. bt* totpa je 4*Jalt: "Kako pridem eedaj do-movr In v tem trenutku je moj pri-J t tel J larekel nekaj nraaentlJN vega. Pok asa! Jo ns avto, ki Je Um stal ln dejal: "To je moj vos. Danes sem ga kupil. Kako a rečen eem. da vat morem odpa-Ust| domov r IiTle JI je poma gal v avto. Meni je dejal tako mimogrede preko ramen: "Počakaj. Pošljem potem avto po Kmalu po vojni sem odpoto- Vos je odbrael. Jat nlaem čakal, kajti videl aem tvojo u do jeeno pred teboj. Naslednji dan aem prejel od prijatelja v resnici telefonako obvestilo. Sporočil mi Je, da je nje zaročenec In me jo vabil ta pričo pri poroki. Ce bil bil Ukrat jaa Imel avto la na on. bi bU Jas taročenee on pa prida.** Drugi gospod se je nasmebnll. Naslonil sa je v etoku nami In odgovoril t drugo sftdbico: "Kako čudno! TI ee nlet čil. ker nisi imel avtomobila, jas ps ae, ker Seznanil z drsAestnim dekletom. Američanko, In nekim ruinirar mm francoskim ariatokratom Dekle je imelo nesnansko denarja, Francoz nobenega. 8 svojim pjlml borim i franki je šol kušat svojo arečo. Jaa eem Pite takrat znatno imetje. Iz Itga tria te je razvila prilično I-aU situacija, kakršno al baš o-Jtfssl. Oba ava te taljubila preko «šea v mlado dekle. Bila je dr*-. Jsatna. bogata, zabavna, dober - tovariš. Staršev nI več Imela aa ma in neodviana je oaUia na a vetu. Oba ava ji ugajala, a ao nI mogla odločiti ■ Po detetih dneh, ko tmo prlata-jvNevr Yorku. tmo blH te tako t ve Jo oba zaprosila ta Odgovorila je odkrito, da rada poročila s enim itnmd ftJu, f* ne ve. a katerim. OsU-nemo naj prijatelji« drugo aa bo Uredilo temo. Odpotovala je Vork a takoj v Waahtngton • čet teden dni bi morals bit ftaaaj ln M naju povabila.! Teden je prešel strašno počasi Midva ava ae nastanila v •tem hotelu, ker sva se hotela nadzorovali. Sr.itm-ga dne ee je primerilo dvojo. Prvič jo odneaal Prancoau Ustnico, da mu ni oatal niti drobiš. Drugič boko.Od bl ae rad ' stih na čaSo čaja v s Sojem eUno-vanju, c?ata ta in U. hišna številka U in ta Frsncos je besnel, Jsz aem plesal od veeeU*. Kajti Francoz ni imel denarja niti za droško, Jaz pa aem bil te dva dni ponoani lastnik čisto novega avtomobila. Menil eem*4a osUnem v Ameriki pol leU bi da Je avtomobil za U čas vreden nabave. Ob pol desetih me je Francoa poiskal v moji aoM, apeliral na moje viteštvo in me pozval, da bi se boril s častnimi sredstvi. Dejsi je. de ne smem izkoristiti evojeg J položaja- Vzamem naj ga v avtomobil s seboj. Zmajal eem s glavo 2*1 mi fije." aem dejal, "a v ju bežni ni usmiljenja, Ce bi dami nad vse nevarnega tekmeca aam privedel v stanovanje, ne bi bil samo pfttmeni} človek, ampak tudi osel." * v Francoz me je skušal zaman pregovoriti Končno je izjavil, da bo dekle obiskal, tudi če bi moral pel do nje, uklonil se ne bo. Zslpputntf j« vrste za seboj, jsz pa sem pjtetil, da se tegoti, saj i btt gotov avoje zmage. O-pravil sem ae kar najbolje ln se odpSljal obi četrt na enajst. V naslednjem trenutku sem zešel v grozovito gnečo. Na cesti , e kar mrKolelo avtomobilov. Neskončno počaai sem vozil naprej. Ob vsakem križišču sem ae moral dolgo uaUviti. Morate vedeti, da v New Yorku ni prometnih stražnikov. V tem grozovito velikem mestu ureja en sam pollclat promet, pHtlsne na gumb in istočasno se užgejo u-sUvljajoče rdeče luči na tisočih ln tisočih križiščih. Disciplina Je vzorna. Avto se ueUvi do znamenja, ki ga opravičuje voziti naprej. In bHo jo ie davno pol enajstih proč, ko sem prispel komaj na fiavno prometno cesto, na Bro-adway, kl bi ga moral prevoziti te doberte* del. Tu je bilo grešno, nikoli ne pozabim te vožnje. Sedel sem rl krmilu, na obeh straneh,| V oddaljenosti dveh centimetrov od mojega vozila sami avtomobili, neverjetna poplava avtomobilov. In vsak more komaj pet metrov naprej v minuti In te to skrajno ,previdno Potem spet pavza, kl je nI konec, potem spet pet metrov naprej. In ne moreš niti ne na levo ne na desno, ne naprej ns nazaj; še vrat ne moto! odpreti, da bi skočil ven. Skratks, ob dvanajstih sem pozvonil pri stanovanju lepega dekleU. Zakoraka služkinja'je pogledala skozi vrata] in izjavila, da njene gospodarice ni doma. I "Prosim," aem zaječal ln Ji potisnil petdolarakl bankovec v M ko, "povejte mi resnico!" Povedalo Jo je. Njena gospodarica je doma, pa ne sama. Malo pred enajsto je bil priapel neki goepod, ob pol dvanajstih ao jI posvonlli ln jI ukazali, da ne sme nikogar spustiti noter. Potneje eem zveded, da se je bil Francoz nalagal. V mojem 1-raenu Je odpovedal. To sem pa zvedel Aele Čez tedne, ko sem ju vidfcl spet kot moža ln šeno. Francoz jo bil dejansko odšel peš do stanovanja mladega dekleU ln je sa precej doigo pot rabil pol ur* Jas sem bil s svo- jim svtom rabil uro ln tri četrt Ua aem |d peš, bi bil le o pravem čaau Um." Tedaj se je dvignil tretji gospod in dejal s kislim obrazom: "Grem. Ce me nI do desetih domu, mi dels žena sceqe do ranega jutra." Preden Je prišel do vrat, ae je obrnil in dejal obema pripovedovalcema: 'Ti bodi vesel, ds nisi imel avta, in ti bodi spet vesel, ds ai ga imel. t)o svidenjs!" Zs krsttSss To mu je glavno Mikloša je uklal pes. Zdravnik mu prigovarja, naj gre v Pssterjev zavod, da ga bodo tam cepili proti paajl steklini. Toda Mikloš se za to ne more odločiti "Samo to pomislite," mu reče zdravnik, "če je bU pes stekel ln dobite tudi vi steklino, boste grizli druge ljudi. Zato vam še enkrat svetujem, dobro premislite. Jutri se spet oglasim, in dotlej se odločite." Ko ga drugo jutro spet obišče, ga dobi pri vnetem pisanju. "Aha, oporoko sesUvljate," se nasmehne zdravnik. "Torej ste le prišli do prepričanja, da je stvar resna?" § ^ "O, ne, gospod zdravnik! Beležim si aamo imena tistih ljudi, ki jih bom ugriznil." e e e Učiteljica pokaže deklicam na neki počitniški koloniji ptiča na vlaoklh nogah in z dolgim kljunom: 'To je štorklja 1" i Neka deklica se oglasi: "Saj ni štorklje?" e e e "TI ne veš, kako lepo ml moja žena vsak večer vse moje stvari pospravi!" "A Ukrat, ko-prideš domov?" "Ne — če hočem iti od do- Neka filmska zvezda v Chi-iagu pride k odvetniku a prošnjo, naj izvede ločitev njenega zakona. Odvetnik: "Dobro — ampak to bo veljalo 800 dolarjev." "Zvezda:" "Kaj pa še! Za 60 dolarjev že lahko najamem razbojnika, ki bo moža ubil!" e e e "Naš novi odvetnik je imel včeraj avojo prvo oravdo!" "Tako?" * tožil ga je njegov krojač AVCTTffM HAYES DENTA1 "Da iS« Gospa: "Kaj pa je rekla gospa Hopsovs, ko ste ji povedali, da me ni doma?" Sobarica: "Rekla je, da le nI prav vsak petek nesrečen dan." Glaaoviti soLo*dravnik, čif J nahaja na xnani State uliti bS Buren. — Pazite na poprark*| sob. — Izdelek ln zdravljenj, vrstno in popolno. Tt^na^H smerne cene. č ! Dr. ROBERT 8. HOVVE SZ6 South State Street. <|J AM ete le aarotili Pr«** Mladi neki Ust svojemu prijati sorodniku v domovino? Teja] lar trajne vrednosti, ki ga u deaar lahko poSljete svojeea vi vtaa. ' al. ' JESEN JS NAJBOLJ VB-OKLA DOBA V ŠTABI DOMOVINI ii ; VELIKEMU V TUBAJ 8B VAM NU« P BI LIKA. DA OBli^Tt SOBOONUU K TRM. tU SB PKBIUBLtlTE - H JESENSKEMU IZLETU JUGOSLAVIJO po šele znižanih cenah sa tja In nasaj na najhitrejša ekspreenem pa mika Caaard Line t I ' mM KI ODPLUJE IZ NEW YORJCA preko OHEJtBOUKGA v SREDO, ped oeebnlm vodstvom Mr. M. 8. BKBROVICRA, ilaaa yorikega CuaasdOvega urada, ki temeljito pozna sakteve a|kov tekom potovanja ter ko skrbel sa vae njihove potreb«. Zagotovljena vam je vesela voiaja v družbi vaših rojskov. Znižana vožnja v tretjem razredu iz New Yorka do Ljubljane in nazaj $175.- VBNBTB 8B LABKO TBBOM DVEH LBT Za aadalhie informacije vprašajte avajega lokalnega ageata sli CUNARD LINEl CHICAGO, ILL IU N. MICHKJAN AVENUE Of \J?r f rfi ' ' ^ Js U poznana banka vsem tvojim odjemalcem, katerim vedao rada pomaga ia dajo nasvete. Ona "^Pbavlja /teh vrst bančne posle la prodaja "šlfkartew vaeh družb. Ne posabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete: S Ytši prihranki to zavarovani pri kaspar american state bas 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, HH Znamenje (July 31. 1931). po-meni, da vam je naročnina pote daa* Ponovite jo da vam UsU ae Ako, Usta ae preJaMte, mogoča asUvljea, ker al M Alte je vsA Hst plačan la ga ae injatii, Je ■sUvljen vstod dopinnlco la navedite stari la novi Naši aestepalki so vsi Mreni tajafci la dragi asa ki, pri katerih lahko plačate aa- Narečnimi sa celo lete je HN la sa pel SNPJ dopMajo |4J0 sa Za m tete Chleagfi in Cleero ss Isto $740. pel lete Š1.7&, m čfc- $1.7«. frsjaU oba od dekleta braojav-ko: priaptls je v N«w York. tve-ter ima Še nekaj opravka, potem naju pričakuje ob pol enaj- sa pol lete lete SIJU. arečnksa llete as s Upravnlštvo ^OSVETA* SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spaiajoča dela Tlaka vabila m Hos in shoda, rigftnice, časnika, knjiga, koledar- nemSkem, K lotake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku Is drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO DA TI8KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S** u I, I .Vsa pojssafla dalo vodstvo tteftana. Csas Bsstrat, uaijsko dete prvs vrste S. N. P. J. PRINTERV S*. Lawadale Ai ^ CHICAOO. ILt TAM n DOBI HA iMUO WJW VSA U8TMKNA POJASNILA aa.