V spomin Emeriku Držaju, ki ga je nenadna in usodna smrt pokosila v vojaški bolnici v Sarajevu dne 9. oktobra 1923. Emerik! Ali je res, da je morala seči moja roka po svinčniku, da Ti napiše v skromen spomin par vrstic, iz katerih bo mnogo Tvojih znancev in kolegov razbralo, da Te krije hladna bosanska zemlja! Ali bodo verjeli žalostno resnico, ki so Te poznali, da je poteptano vse, kar Te je vezalo na življenje? Spominjam se, ko si popeval z nami znano narodno pesem: »Aj, zdaj gremo, nazaj še pridemo!« v tisti noči. ko je vlak sopihal čez slovensko mejo. Kdo bi mislil takrat, da boš ravno Ti tisti, ki ne bo prišel! Ti. ki si bil močan, dozorel mož in izkušen vojak, Ti ki si vlival tolažbo v naša zbega-> na srca! Nisem verjel nekdaj zgodbi o hrastu, ki ga je mogočnega strela treščila ob tla kljub temu. da je kot varuh držal svoje mogočne veje čez druga mlada, vitka drevesa. Emerik! Tudi Ti si se mi zdel" takšen junak. Usoda je kruta in udarja tudi po najmočnejših, da pokaže svojo nenasitno grabežljivost in prostost v izbiranju. Tako je bila pretrgana nit Tvojega življenja. Videlo se je, kako si bil priljubljen pri četi. Vsi brez izjeme smo stopali nemi in zatopljeni v počasnem tetnpu vojaške godbe za Tvojo krsto na sarajevsko pokopališče, tja na holmec obraščen z vrbami žalujkami. Jesensko solnce je pripekalo, drevesa so stala tiha s porume- nelim listjem, kakor bi prisluškovala besedam, ki Ti jih je govoril kolega v slovo in skrivnostnim zvokom pesmi »Vigred se povrne«. ki so Ti jo zapeli slovenski fantje. Emerik! Ni bilo slišati glasnega plakanja, ko so udarjale grude v zadnji rozdrav na Tvojo krsto, a stopile so solze v oči vojakov. Spoznal sem iz tega tihega plakanja, koliko si pomenil v naši sredi. Težko smo prenesli vest o Tvoj' žalostni usodi mi vojaki, ki po svo_: misiji ne smemo poznati bridkosti, žalosti in težav, koliko težje prenašajo Tvoji starši m zvesta zaročenka, da Te ne vidijo _u__dar več ter da je pretrgana Ijubezen. ki si jo gojiil, kakor zlato rožo še tukaj v okrilju resnega in trdega kasarniškega življenja! Težko bo verjela deca na Ježici. da je izgubila svojega učitelja in da ji niti ne bo dano obiskati Tvojega groba. Emerik! Kdo bo gojil še tako veliko ljubezen pri naši deci do slovenske zemlje, kakor si jo ravno Ti. Še en dan pred smrtjo si govoril kolegom, da boš ioIjubil slovensko zemljo, ko se vrnes. Usoda je kruta in Ti ni niti bila toliko mila, da bi se Tvoje trudno telo odpočilo pod njo. S svojim vzgledom si nas učil Ijubezni do rodne zemlje, gotovo bo ostal r>a Tebe v nas neizbrisen spomin, v vseh onih, ki nam bo dano, da se vrnemo. Zato Emerik. rahla Ti bosanska zemlja, Tvojim staršem in zaročenki pa iskreno sožalje! Bogdan Jurančič.