Novi šolski zakon in narodno šolstvo v Prekmurju. Novi šolski zakon je položil temelj, na ikaterem se tvo »gradila nova, ,prava ju* goslovenska šola v Prekmurju. Razlika med starimi zaikonskimi določili, ki so veljala v iPrekmurjui, in rvovim zakonom, nikjer ne bo tako občutna, kakotr baš y /PrekmuTJu. ,Davne želje in zabteve iuči* teljstva iz Prekmurja so se uresničile; novi zakon je napravil konec kaotičnim prekmurskim šolskim razmerami in omo« goča pddvig in napredek naše narodine šole. Dosedanje stanje je bilo resnrčnemu napredku šole v veliko oviro, ker je v marsičem onemogočalo šolsko in izven* šolsko delovanje učiteljstva. Pokazati hočem na nekaj izrazito in specialno naših šolskih zadev, ki so bile rešene z novim šolskim zaSonom v kos rist šole in uičiteljstva. V Prekmiuirju so bile šole kaj raz* lične. Obstojale so tu: državne, občinske in verske šoie. Le*te so se zopet ločile ipo različnih konfesijah, ki obstojajo v iPreks murju, kaikor: rimotkatoliške, evangelu čanske, židovske in kalvinske. Razne šol« ske uredbe in naredbe so skušale omiliti to različnost v prekmurskemi šolstvu in marsikaj je ibilo res enotn^ga z ozirom na notranji ustroj šole in pouka. V dmn gih pogledih ,pa so še doslej veljali stari madžariski zakoni. Posamezne verske ob« čine so dosledno zahtevale svoje stare pravice do šole. 'Šolski stolci i— nekakšni krajevni šolski odbori — ki so bili pred« stavniki ,svoje verske občine kot stara niadžarska ustanova, so (bili Irazpusčeni šele z novim zakonom. V prejšnji stran« karski boAi je bila dokaj glasna zahteva šolskih stolcev in posamezTiih konfesij po verskih šolah z vsemi pravicami, ki jim jih je dajal rnadžarski ziakon, za ka« tere so zahtevali uzakonjenje v jugoslo« venski zakonodaji. Da dovolj podičrtam zahtevo po konfesionalni upravi naših verskih šol in uspehe, ki so jih dosegli politični predstavniki, omenim le z,načis len slučaj, da je pri uredbi o krajevmih šolskih odborih od 2. maja 1927., ki je bila veljavna za vso državo, Prekmurje tvo> rilo izjemo; tukaj so ostali še naprej šoU ski stolci. Šolski stolci kot verske ustanove, so bili organizirani tako, da je bil predsed« nik stolca za vse šole v fari župnik, pa če.jih je bilo šest, kakor je to v Prekmur* ju običaj. Šolski stolci so bili po večini, osobito v prvih časih — brez razlike kon» fesije — napram slovenski šoli nerazpo« loženi in nenaklonjeni. To so občutili najbolj pač oni učitelji, ki 90 službovali na takih šolah. Vedno in pri vsaki priliki smo zahte* vali umifikacijo prekmurskega šolstva, za« vedajoč se, da ta različnbst šol ne bo do« volila zaželjenega napredka naši šoli § 1., prvi odstavek novega zakona pravi: »Narodne šole so državne naprave.: S tem je unifikacija izvfšena in v Prekmurs ju postoji odslej le ena državna narodna šola, ki bo služila le narodu in domovini! Več je ,slu>čajev, da šolski stolec ni hotel iprepustiti stanovanja v šolskem po> slopju upravitelju, amipak je dal isto on gamistu. V šolskem stanovanju je ostal bivši madžarski učitelj, ki je bil obenem organist, a slovenaki učitelj se je ,moral potikati ,po najslalbših lokalih. Baš v teh slučajih se najbolj zrcali sknnjna nenaklo; njenost nekaterih šolskih stolcev do naše slovenske šole in učiteljstva. Vse pritož* be in prošnje, spomenice in intervencije niso pomagale; ;predsedniki šolskih stol« cev so se značilno sklicevali na pravico, ki jim jo daje madžarski zakcm! Ta koč« ljiva zadeva je sedaj rešena z zakonom, ki pravi, da mora sluižiti šoisko poslqpje le šolskim namenom in sme v njem sta* novati le aktivni učitelj. Oskrbovanje šol od strani šolskih iSltokev je povzročilo mnogo skrfoi pros svetnim oblastem in mnogo hudih ur vičU teljstvu s tem, da šolski stolci enosttav* no niso hoteli iskrbeti za šole. Žu,pani niso hoteli dati šoli, kar je šolskega. Zopet pereča zadeva, ki smo zanjo zahtevali temeljite rešitve, da se trstva* rijo rnormalne razmere. Novi zakon je tuidi tu ustvaril konkrdtno doloflbo s § 130., ki ipredvideva šoli isredstva za naj* nujnejše potrebščine. Naše manjšinske šole so delale dokaj brige in ski"bi oblastem pa itudi dovolj vzrokov so povzročale za nacionalno boribo. Na eni strani se je zahtevala aib= solutno manjšiniska šola z vso svojo !bit« nostjo, a na drugi strani nacionalizacija teh šol in to z argumeritacijo, da je mad; žarska narodna manjšiia le pofujčen naš živelj in da Slovenci ob Rabi ne uživajo ma>njšinskih pravic niti v minimalni meri. Zakon je dovolj jasen! |tudi <v tem pogledu; državni značaj šole je zasiguran in je stavljen pogoj za ustanovitev manj* šinskih oddelkov. Učiteljstvo na teh od« delkih mora aibsolultno obvladati drzavni jezik. To zakonsko določilo je vsekakor važno za rešitev problema naših razmer pri manjšinskem šolstvu. Glede manjšinskih ofočin in šol ima= mo še gotove želje z ozirom na dbmejni položaj Prekmurja in njegovih svojstves nih nacionalnih in ikulturnih razmer. Go* tovo je, da je podana podlaga za državni in naoionalni prestiž, le čuvati in vzdr* žati ga je treba! Nič manjše važnosti niso zaikonske določibe glede narodnega prosvečevanja za Prekmurje. V tem oziru bodo še ,go? tovo sledila zakonu ipQJasnila. Učitelj= stvo se bo sigurno odzvalo tej zahtevi radevolje, tretba ,pa je, da bo našlo raz« uimevanje pri gotovih činiteljih, da ima podporo oblasti in da je zavarovano proti narodnim in šolskim neprijateljem. Mnenja sem, da se kulturno delo najlažje uvede med narodom potom So^ kola kraljevine Jugoslavije, ki bi se moral ustanoviti v PrekmuTJu povsad, kjer bi se pokazale za ustanovitev vsaj količ* kaj ugodne prilike. To zakonsko določilo je za prekmurske nacionalne in kulturne razmere silne važnoisti. Za našo šolo v Prekmurju se poraja nova doba, ki bo prinesla tej pokrajini lepših in boljših dni v bodočnosti. H graditvi naše nove narodne šole pa je treba pritegniti najbcljših moči, ki bi bile kos tudi novi kulturni in nacionaini nalogi, posebno v obmejnih krajik, ki od njih zahteva naša domovina. Z novim zakonomi je tedaj vsak prijatelj nacios nalne šole lahko zadovoljen, sai so od^ stranjene najhujše zapreke, ki so nas do slej v marsičem ovirale. Horvat Izidor. j Sploine vesti. NA DELO ZA MLADINSKO IMATICO. Tretjič stopa Mladinska Matica pred slovensko učiteljstvo: prišel je čas, da se pri* čne propagandno delo za publikacije, ki jih dobi letos naša mladina, prišel je čas zbira^ nja naročnikov. Danes ni treba več dokazovati, kakšna pomembna kulturna ustanova je Mladinska Matica. Dvanajst tisoč naročnikov v 1. 1928., dvajset tisoč naročnikov lansko leto govori razločno, kako je bila ustanova potrebna, go* vori pa tudi, kaj zmore učiteljstvo. Rešili smo pereč problem naše mladine, ki ni mogla več do lepe, zdrave knjige, pokazali smo pot, kako je mogoče odpomoči kulturni bedi ši= rokih plasti našcga naraščaja. Ne dvomimo, da pojde učiteljstvo tudi danes, tretje leto obstoja, na »delo s prepri* čanjem in z vero v dobro stvar. Čas od 15. fe* bruarja do 15. marca bodi posvečen zbiranju naročnikov med mladino, ki zna že sama ce* niti sebi namenjeno ustanovo. Za neznatno ceno 10'50 Din se bodo izdale tudi letos v maju štiri knjižice, ki bodo — upamo — še prekašale dosedanje publikacije. Izidejo »Kresnice«, ki jih je kritika po= novno pohvalno sprejela, v III. zvezku in z bogatim raznovrstnim in praktičnim gradi* vom. Med drugim prinesejo tudi daljši se= stavek za deklice. Izide izvirna povest, ki kaže pomen naše grude, ljubezen do kmečkega doma in nje« govega naravnega, zdravega življenja in ki bo dosedanje leposlovne Matične publikacije še presegla. Zgodovina naše vasi pa bo očrtala pre= teklost našega kmečkega naroda od prve nje« gove naselitve v sedanji domovini pa do pri= četka nove dobe {1. 1848.), ko se je zrušil fev» dalni red. Ta knjižica bo dobrodošla tudi za zgodovinski pouk v najvažnejših dobah naše preteklosti. Ž njo se skuša Mladinska Matica še bolj približati našemu kmečkemu ljudstvu, ki samo ne pozna dovolj, kar je preživelo v teku vekov. Kot četrta knjiga izide delce za najs mlajše, bogato ilustrirane pravljice, biseri iz svetovnega slovstva. Tako je Mladinska Matica pripravila knjižni dar, ki bo vreden tradicij ustanove in ki bo zopet dokazal njeno važnost in po* trebo. Prepričani smo, da so publikacije za leto 1930. take, da bodo našle širok odziv in da bodo prinesle zadoščenje naročnikom in vsem, ki se zavzamejo za čim mogočnejše razširjenje novih, lepih knjižic. Zavedamo pa se, da je uspeh Mladinske Matice odvisen povsem od podrobnega dela učiteljstva. Zato prosimo in apeliramo na vse, ki jim nista vzgoja, naobrazba in napre=> dek naše mladine samo lepa beseda za sve« čane prilike, da zastavijo svoje sile v dosego onega uspeha, ki bo časten za ves stan. Odbor Mladinske Matice. — Učiteljski zastopniki pri finančnem ministru. Zastopniki jugoslovenskega učiteljs stva so obiskali 6. t. m. g. finančnega minis strat da mu razložijo gmotni položaj učitelj* stva, ki ni reguliran z zadnjim zakonom o narodnih šolah in da ga zaprosijo, da se bo upoštevalo želje učiteljstva sedaj, ko deluje komisija za spremembo uradniškega zakona. Razložili so g. ministru težkoče, ki se bodo pojavljale z izplačevanjem stanarine učite* ljem od strani občin in tudi to, koliko bo učiteljstvo izgubilo s tem, da izgubi državno stanarino. — Izvršni odbor UJU pri g. ministru prosvete. G. minister prosvete je sprejel dne 7. t. m. izvršni odbor UJU, ki je o priliki iz» delave projekta novega uradniškega zakona dal g. ministru spomenico udruženja za iz? boljšanje gmotnega položaja učiteljstvu. — Z izvršnim odborom so bili pri g. ministru tudi predstavnika ljubljanskega povericništva UJU tov. Skulj in Dimnik in predsednik beo^ grajskega poverjeništva UJU tov. Popovič. — Predstavniki UJU pri predsedniku komisije za revizijo uradniškega zakona. Dne 7. t. m. na večer je sprejel zastopnike UJU predsednik komisije za revizijo uradniškega zakona minister dr. N. Perič. Zastopniki so mu tolmačili, da z novim zakonom o na= rodnih šolah ni bil reguliran položaj učitelj* stva ter iz tega razloga treba, <$a. se regulira položaj učiteljstva ob priliki revizije uradni^ škega zakona. Obrazložili so mu težnje in stališče učiteljstva. Komisija je pričela poslo^ vati dne 5. t. m. ter ima redne seje. Revizija se ima izvršiti do 1. aprila, odnosno do 1. maja, ko "bo gotov Iproračun. Tendenca revizije je poleg drugega, da se izenačijo pre=. jemki tudi II. in III. kategoriji. — Obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah. Zastopnika poverjeništva sta interve* nirala na merbdajnih mestih tudi glede pra* vilnika k čl. 181. zakona o narodnih šolah. Tolmačila sta stališče. ki ga je zavzel šolskos upravni odsek pov. UJU k poedinim vpra* šanjem. — Zasluženo odlikavanje. Anton Bru* men, šolski upravitelj v pokoju, častni občan občine Tezno pri Mariboru. Marsikaterega javnega, tihega narodnega in prosvetnega de« lavca prezremo, ker noče, da bi se obešalo njegovo delo na veliki zvon, niti mu ni ljubo, če se ga v javnosti pohvali. Delo takih ljudi ve le ceniti njegov ožji krog, njegova občina. Tak prosvetni delavec je bil naš odlikovanec, mož vztrajnega dela v šoli in izven nje, ljubezniv družabnik, nepozabljiva dobričina«to= variš. Pričakoval sem, da se ga spomnijo pri odlikovanjih. A pozabilo ni njegovega ne* umornega dela v korist šole in občine hva« ležno ljudstvo. Občinski odbor mu je v znak hvaležnosti v svoji seji dne 30. januarja t. 1. priznal najvišje svoje odlikovanje — častno občanstvo. Pri odlikovancu, ki uživa svoj zaslužen pokoj v Ptuju, se bo oglasila po« sebna deputacija občinskih odbornikov in drugih uglednih občanov, da mu izrazi sklep občinskega odbora in svojo nepozabljivo hva= ležnost. V prvi vrsti prejmi dragi g. upravi* tclj najsrčnejše čestitke od Tvojih tovariševs učiteljev. — Franjo Luknar. — »Zakon o narodnih šolah« je izšel v Učiteljski tiskarni. Stane 22 Din. Imeti ga mora vsak učitelj in vsaka učiteljica. Zakonu je pridejano tolmačcnje ter izvlečki zakonov o srcdnj:h šolah. o učiteljiščih, popolen zakon o učbenikih in zakon o Jugoslovenskm Sokolu ter izvlečki iz upravnih zakonov, ki zadevajo prosveto. — Čehoslovaško odl?kovanje upravniku doma slepih v Zemunu. V Zemunu v domu za slepe ie izročil čehoslovaški odpravnik po= slov dr. Vokač na svečan način visoko čehoi slovaško odlikovanje Belega leva upravniku insp. g. Ramadanoviču. Izročitev odli* kovanja se ie vršila slovesno ob pr:'sotnosti slepe dece, ki je nastanjena v zavodu. — Rodbinske doklade francoskega učis teljstva. Po novem zakonu, ki ga je sprejel že francoski parlamcnt in senat, pripadajo učiteljstvu rodbinske doklade le za otroke. Za prvega otroka je določena doklada letnih 660 frankov, za drugega 960 fr. za tretjega 1560 fr., za četrtega in vsakega nadaljnjega otroka pa 1920 fr. — Stanovanjsko vprašanje francoskega učiteljstva. Po zakonih iz 1. 1886., 1889., 1893., 1920. in 1921. ima francosko učiteljstvo pra« vico do brezplačnega stanovanja. Le učitelji« cam poročenim z učitelji odreka državni svet to pravico. Občine so po zakonu obvezane preskrbeti vsemu učnemu osobju stanovanje. Če pa stanuje učitelj(ica) pri roditeljih ali v lastni hiši, ima pravico do stanarine. — Z učitelji poročene učiteljice se borijo sedaj za dosego ^ravice do stanarine, ker izgubijo, ko se poročijo pravico do lastnega stanovanja. — Materialno stanje litvanskega učitelj« stva. Litva, ki je povojna država, je dobila svoj šolski zakon 1. 1922. Po tem zakonu spa* da učiteljstvo v 7. kategorijo državnega urad= ništva. Začetna učiteljska plača znaša 280 li* tasov (1 litas = 5*60 Din, kar pomenja, da znaša začetna plača 1570 Din mesečno). Prs vih 15 Iet se vrši napredovanje avtomatično vsako tretje leto in znaša 15% začetne plače. Po 15 letih znaša plača 420 lit. (2352 Din.) To je maksimalna višina plače in se ne povišuje več. Za Božič in Velikonoč prejme vsak uči» telj 50% svoje mesečne plače. Rodbinska doklada za vsakega otroka znaša 20 lit. me* sečno. Upraviteljska doklada znaša 16% pla* če na enorazrednicah in za vsak nadaljnji razred 3% več. — Učiteljstvo plača v pokoj« ninski sklad po 6% svoje plače in ima pra* vico z 20 službenimi leti do 50% pokojnine in nadalje vsako leto 2% več. Največja pokoj* nina znaša po 35 službenih letih le 75% ce* lotne plače. — Ljubiteljem živali. Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani je zbralo mnogo materiala, ki jasno dokazuje, da je položaj živali, ki prihajajo v stik s človekom ali so celo v njegovi oblasti, še vedno eden in isti: za živali le prečesto poln nerazumevanja, prekomernega izkoriščanja in trpinčenja, a za človeško dostojanstvo skrajno ponižujoč. Se= veda ta pavšalna obdolžitev ne velja za mno< ge dobrosrčne Ijudi, pač pa za ogromno šte« vilo onih, ki se ne zavcdajo ali nočejo zave* dati naravnost zločinskega značaja svojcga postopanja z živalmi. Slovensko društvo za varstvo živali radevolje in s hvaležnostjo priznava trud in požrtvovalnost mnogih, ki so skušali temu zlu odpomoči, v prvi vrsti vsekako dobrim vzgojiteljem naše mladine. Žalibog, da je bll njihov trud lc prečesto kro« nan s prepičlim uspehom. Zaradi začasncga nedovoljntga uspeha pa nikakor nc smenio postati malodušni ter se udati popolnoma na« pačnemu nazoru, da se ne da ničesar doseči. Baš nasprotno: svoje delo v tem pravcu mo* ramo podvojiti, potrojiti in — uspeh gotovo ne bo izostal. Zato je Slovensko društvo za -varstvo živali sklenilo, da v poživitev in pod= krepitev tega stremljenja naiprosi tem potom vse ljubitelje živali, da mu blagovolijo pisme* no sporočiti svoja mišljcnja in predloge, kako kje in kdaj bi sc dala predmetna akcija vršitf z večjim uspehom. Vse dobljene predloge bo društvo hvaležno upoštevalo, najboljše bo skušalo tudi objaviti najširši javnosti. Pis= mene pošiljke je naslavljati na Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani, Poljan« ska cesta 59. — Predsednik: Franc Rebernak. — Posnemarija vreden primer. Pod tem naslovom prinaša »Narodna Prosveta« nžsslednjo notico: Naš tovariš g. Blažo Vujisič, učitelj v St. Bečeiu. ie zbral od raznih oseb soto 3395 Din kot prilog za Dački dom UJU. — Tudi pri nas zbiramo že mnogo let za uči* teljska domova v Ljubljani in Mariboru. —• Vse premoženje, ki ga imata ta dva domova, ie zbralo učiteljstvo iz svojih lastnih prispev* kov — in vendar bi moglo učiteljstvo, ki po* sveti ves prosti čas delu med narodom — tudi od tega pridobiti kak majhen prispevck za naše stanovske ustanove. — Če bi naše učiteljstvo delalo tako, kot tov. Vujisid. bi danes že stala učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. — Društvo upakojenega učiteljstva v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da sta bi!i 6. februarja na novo v društvo sprejeti upo= kojeni učiteljici ge. Ivančič Marija in Arh Marija. Umrla pa je članica ga. Gajsek Ma« rija v Mariboru. — Ali že imate zakon o narodnih šolah? Vsakemu učitelju in vsaki učiteljici je nujno potreben in ga mora poznati. Naročite ga po dopisnici v Učiteljski tiskarni. Cena 22 Din. — Družba sv. C?rila in Metoda v Ljub« ljani prosi svoje podružnice. da prirede še v tem mesecu kako veselico ali igro v korist družbe. — Naznanja se, da bo družba še v teku tega meseca imela nove velikonočne razglednice (5 vrst), -vsled česar naj podruž* nice čimpreje sporočijo, koliko komadov jih žele. — Podružnice se tudi opozarjajo, da naj skličejo občne zbore ter naznanijo vodstvu odbore. IZ LAŠKEGA.  in druge zadeve mestne občine Laško. V »Jutru« z dne 29. januarja 1930., št. 23 na drugi strani, v 3 stolpcu čitamo med dru* gim tudi tosle: .... Izgovor, da je 'preveč učiteljev, ker prihajajo iPrimorci k nam, ne drži. Slovenski primorski učitelji so bolj po* trebni v Julijski Krajini kot pri nas, pa če že n o č e j o ostati doma, bi našli n o v o lepo domovino v južni Srbiji.... V odgovor temu primorskemu učiteljstvu tako prijaznemu gospodu in resnici na ljubo bodi povedano, da v Laškem bivata res dva jugoslovenska učitelja iz Primorja, ki sta nameščena eden kot izvrstni upravni uradnik pri sreskem načelniku, ki pa je že od preobrata v Jugoslaviji in rezervni častnik jugoslov. vojske, borec iz koroške fronte, drugi pa kot šolnik iz leta 1927., ki je moral zapustiti neodrešeno domovino vsled prega= njanja. Slednji ima lastno hišo v Laškem, zato morda ne obremenjuje toliko proračuna meSta Laško. Pritiče mu pa po zakonu stana* rina, kakor vsakemu državnemu učitelju. V zadnjem času je bila nameščena tudi iz Italije došla učiteljica potem, ko je okušala vso grenkost slovenske učiteljice v osrčju kul« turne Italije. kamor je bila premeščena iz Trsta, ker je pač bila slovenska učiteljica. Končno je tudi tu nameščena učiteljica žen» skih ročnih del — Jugoslovenka iz Primorja, ki se je preselila s svojci v odrešeno domo* vino vsled nevzdržnih razmer v Primorju. Ne vem, ali naj smatram dopisnika v »Jutru« kot neinformirancga in brezbrižnega človeka, ki je prespal vso dobo preganjanja in trpljenja slovenskega učiteljstva v Pri* morju, ali kaj? Duša draga, kdor si, povem Ti javno, da še danes in srčno rad bi se vrnil v solnčno Gorico. Svobodna domovina nas jc sprejela v okriljc vse one, ki smo zaslužili m je bili vredni in kruh, ki ga jemo si poštcno zaslu> žimo z umom svojega duha z delom med mladino, ki je naša pa bodisi tudi v Ldškein, tam preko meja, ali pa v J u ž n i S r b i j i, kamor n_s »Jutrov« dopisnik iz Laškega pbšiljaš, ker si že bil lačen, da Ti odjedamo primorski učitelji vsakdanji kruh. To bodi moj odgovor in upam, da se z nj.m strinjate vi vsi tovariši Primorci in domačini — učitelji na dobrih mestih in v zakotjih naše lepe do* movine. Javnost naj sodi ali je to prav. Naša čast in čast Primorja, pol milijona v robstvu trpečih, znamo jo braniti in jo md< ramo braniti, ko jo kdo podcenjuje, čc tudi neinformifani, brezbrižni laški dopisnik v »Jutru« z dne 29. januarja 1930. UčiteljsPrimorec. Obleke kemično čisti, barva, pli-ira in lika tovarna JOS. REICH. lz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —z Seznam pri Zvezi včlanjenih organi= zacij. Zaradi informacije objavljamo seznam vseh pri Zvezi državnih riameščencev za Slo= venijo v Ljubljani včlanjenih organizacij, urejen po abecedi in sestavljen po stanju na dan 1. januarja 1930.: 1. Cestni in rečni ndazorniki (Društvo cestnih in rečnih nadzornikov za Slovenijo). 2. Davčni izvrševalci (Društvo davčnih izvrševalcev za Slovenijo). 3. Finančna' kontrola (Sekcija saveza fi= nančne kontrole v Ljubljani). 4. Finančni konceptni uradniki (Društvo finančnih konceptnih uradnikov na Sloven* skem). 5. Geodeti (Udruženje jugoslavenskih geodeta, sekcija Ljubljana). 6. Gozdarji — okrajni in domenski (Dru* štvo okrajnih in domenskih gozdarjev Dal* macije in Slovenije). 7. Inženjerji in arhitekti (Udruženje ju= goslov. inženjera i arhitekta sekcija Ljub* ljana. — Klub državnih inženjerjev). 8. Kaznilniški in jetnišnični uradniki (Društvo kaznilniških in jetnišničnih uradni* kov, Maribor). 9. Kaznilniško in jetnišnično riadzorovalno osebje (Društvo pravosodne straže). 10. Monopolski uslužbenci (Udruženje monopolskih činovnika i službenika, Beo* grad, poverjeništvo Ljubljana). 11. Nižji državni uslužbenci, Ljubljana (Udruženje fiižjih državnih uslužbencev ? Ljubljani). 12. Nižji državni uslužbenci, Maribor (Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Mariboru). 13. Oficijanti, pisarniški pomočniki itd. (Društvo pisarniških oficijantov, oficijantinj, pomočnikov in pomočnic za Slovenijo). 14. Pisarniški uradniki (Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo). 15. Policijski nameščenci (Društvo držav« nih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani). 16. Politični konceptni uradniki (Društvo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo). 17. Poreski (davčni) uradniki (Udruženje poreskih činovnika, poverjeništvo Ljubljana). 18. _ oštni in brzojavni uslužbenci — nižji (Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojav« nih uslužbencev za Slovenijo). 19. Poštni in brzojavni uslužbenci (Oblast* na organizacija poštnih in telegrafskih usluž* bencev). 20. Poštni konceptni uradniki (Društvo poštnih konceptnih in tehničnih uradnikov). 21. Poštni prometni uradniki (Društvo prometnih poštnih uradnikov). 22. Profesorji (Profesorsko društvo, sek« cija Ljubljana). 23. Sodni poduradniki in sluge (Društvo sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo). 24. Sodno=pisarniški uradniki in oficijanti (Društvo sodnospisarniških uradnikov in ofi* cijantov za Slovenijo). 25. Učiteljstvo meščanskih šol (Društvo učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji, Ma» ribor). 26. Učiteljstvo obrtnih učilišč (Društvo učiteljstva na državnih obrtnih učiliščih v Sloveniji). 27. Učiteljstvo osnovnih šol (Udruženje jugoslovenskih učiteljev — poverjeništvo Ljubljana). 28. Upokojeni državni nameščenci, Mari* bor (Društvo državnih upokojencev in upo* kojenk za Slovenijo v Mariboru). 29. Upokojeni javni nameščenci (Društvo upokojenih državnih nameščencev za Sloves nijo v Ljubljani). To društvo sc je preosnovalo v »Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljub* Ijani«, nima pa še potrjenih pravil. 30. Veterinarji (Jugoslovensko veterinar« sko udruženje, sekcija Ljubljana). 31. Zemljeknjižni uradniki (Društvo zem* ljeknjižnih uradnikov in izprašanih aspiran* tov). iPoIeg teh strokovnih (stanovskih) organi= zacij je v Zvezi včlanjenih še devetero okrožnih skupin državnih nameščen? cev in upokojencev. in sicer: Celje, Kamnik, Konjice, Kranj, Krško. Maribor, Murska Sobota. Novo mesto in Ptuj. Spremembe, nastale po 1. januarju t. 1. bomo objavili pred občnim zborom Zveze, v tajniškem poročilu. »Naš Glas«. Naš rod- ii •i —nr. Tudi druga številka je že pošla. Koj mur nismo mogli z njo več postreči, smo vpisali vplačilo v dobro k naročilu v marcu. Tbliko v blagohotno vednost vsem prizado tim, da si prihranimo nepotrebno pisarjenje. Naj bo to tildi zadnji opomin zathUdnikom, da še na našb skromnb zalogo ne fethejo za» našati, zlasti pa opomin tistim nepoboljšlji« vim poedincem, ki še zdaj ne verjamejo, da ne pošiljamo lista nikomur brez lstočasnega naročila in vplačila. —nr. »Maček v žaklju ...« Neka šola natrt javlja, da naj ji pošljemo vselej par izvoddv na ogled, češ, da otroci nečejo kupovati »mačka v žaklju«. Pri prvi štcvilki bi bilo to še razumljivo, danes pa, ko se z »tnačkom v žaklju« zadovoljuje 45.000 naročnikov, je to samo še slaba šala. —nr. Reklamacije so poštnine proste, tre* ba jih je samo kot take označiti in to lahko na listu papirja v velikosti dopisnice. —nr. Zakaj nismo tiskali več? Odgovars jamo na kratko vsem, ki se obračajo na nas s tem vprašanjem. JNimamo denarja, to je eno, in hočemo, da se vsakdo naroči na list ob svojem času; to je drugo. Bolje je, da nam zaloga poide, nego da bi jo ponujali. Zdaj tudi lahko povemo, da smo imeli pri 1. številki baš vsled barvaste priloge občutno izgubo. Zalagati se s takim predmetom po ne= potrebnem, bi bilo pač nespametno Nudili pa smo vsakomur priliko, da je mogel dobiti 1. številke kolikor je hotel. Prav zato smo jo ponatisnili in smo s ponatisom še nalašč od* lašali celih 10 dni, da smo zbrali čim največ naročil. Več nismo mogli storiti. Kdor je pri* šel potem, ko je bil ponatis že gotov, to je po 10. januarju, je dobil, kar jc še ostalo, ali pa ni dobil ničesar več. Druge številke smo natisnili prav toliko kakor prve. Tudi pri na= slednjih številkah ne pojdemo preko 45.000, ker računamo s tem, da si hoče vsakdo kompletirati letnik in da so številke, ki so iz= trgane iz letnika, kasneje skoro brez vsake cene. NaSa gOSDOdarska Orffanizacija. T_ fe UČITELJSKA GOSPODARSKA IN KRE= DITNA ZARUGA registrovana zadrnga z omejeno zavezo v Celju ima svoj redni 19. letni občni zbor 19. marca 1930. ob 8. uri v okoliški deški osnovrii šoli v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o poslovanju za« druge za leto 1929. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za 1. 1929. 4. Volitcv člana v načelstvo. 5. Slučajnosti. Ako bi bil. občni zbor ob 8. uri nesklep* čen, se vrši občni zbor eno uro kesneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom pri vsakem številu navzočih zadružnikov. Član načelstva: Voglar Fran m. p. Načelnik: Zemljič Brando m. p. za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo, za kmetsko (gospodinjsko) nadaljevalno šoU stvo, za industrijsko _elavsko šolstvo. Odsek za kmetsko šolstvo je že v prvem lctu svojega poslovanja izdelal učne načrtc in pravilnike za kmetske in gospodinjske nada^ Ijevalr.e šole, programe za izobrazbo učiteljev in učiteljic ter svoj načelni program za to šol* stvo. Vse nadaljnje njegovo delo je veljalo samo uveljavljenju in spopolnjevanju tega nrograma. Za obrtno nadaljevalno šolstvo pa sc je v tem pogledu storilo premalo. Zato je odsek prišel do zaključka, da je treba v bliž« nji bodočnosti posvetiti glavno skrb izgradnji programa za obrtno nadaljevalno šolstvo. Iz» volil si je tudi predsednika iz vrst učitelj^ stva teh šol (tov. Polaka) ter kooptiral kot člana tov. Michlerja in Stenovca. Na zadnji seji je razpravljal odsek med drugim tudi o odloku ministrstva za trgovirio in industrijo, ki je bil objavljen v »Učit. To= varišu« z dne 23. januarja t. 1. iPrišel je do sklepa, da se pri smiselnem tolmačenju ta odlok ne more nanašati na naše obrtne in tr* govske nadaljevalne šole ter je to svoje sta^ lišče razložil in utemeljil v posebni spomenici na kraljevo bansko upravo in na zbornico za industrijo, obrt in trgovino. VaMia: Iz druStev: _= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KR* ŠKI OKRAJ. Vabilo k zborovanju. ki se bo vršilo v sobotp dne 15. februarja 1930. točfio ob 9. uri 30 min. v Sokolski dvorani v Kr* škem. Dnevni red: 1. Delovna šola v praksi, demonstrira tov. Drago Bitenc iz Leskovca. 2. Situacijsko poročilo. 3. Samostojni pred« logi. 4. Slučajnosti. Zaradi skupnega kosila Jzvolite se javiti tov. predsedniku, šolskemu upravitelju v Krškem do 12. februarja. Ravno \^ Pro.slmo « eventualne samostojne pred* lo,ge d0 ls*efa ter.mina. Udeležba članstva je Stanovska arfanizaciia UJU IZ ODSEKA ZA NADALJEVALNO (SPLOŠNO POKLICNO) ŠOLSTVO. Odsek je posvečal vso pozornost novemu položaju, ki je nastal za nadaljevalno šolstvo po ukinitvi oblastne samouprave ter se pris zadeval, prepričati odločilne činitelje o važ» nosti tega šolstva. Deputacija treh članov je tolmačila go» spodu banu in gospodu podbanu težnje in program učiteljstva ter vsakemu^izročila po« sebno spomenico. Uverila se je, da sta oba gospoda že bila poučena o delovanju in na* menu teh šol in da lahko računamo na polno njuno razumevanje našega načelnega progra= ma. V mejah proračunskih možnosti bo kra^ ljeva banska uprava ustvarila tudi materialne pogoje za razvoj tega šolstva. V banski pro* račun so vnešene primerne postavke zanj. Ko bo proračun od ministrstva potrjen, lahko ra* čunajo one kmetske (gospodinjske) šole, ki so od banske uprave priznane, na takojšnje izplačilo delnega učnega honorarja. Tudi deputacija, ki se je predstavila šefu oddelka za industrijo in trgovino, je našla polno razumevanje za naše zahteve in za ma« terialne pogoje neoviranega razvoja obrtnega nadaljevalnega šolstva. O tem priča prora= čun tega oddelka. Odsek je storil tudi vse korake v zadevi smiselne aplikacije določb novega' šolskega zakona na naše nadaljevalno šolstvo. V zadevi referata za kmetsko (gospodinjs sko) šolstvo je zavzel stališčc po želji tovari^ šev iz bivše mariborske oblasti. Z zadovolj« stvom je pozdravil imenovanje prof. Jožefa Krošla kot referenta za to šolstvo. S svojim delovanjem kot organizator tega šolstva v bivši mariborski oblasti si je imenovani gospod pridobil popolno zaupanje učiteljstva. Ker se je po sklepu pokrajinske skupšči^ ne delokrog odseka razširil na vsa področja ljudskega poklicnega šolstva, je izdelal odsek nov poslovnik za svoje delovanje, ki predvi« deva za posamezne vrste nadaljevalnih (ljud< skih poklicnih) šol posebne podsekcije, tako  &— 'viuiina. «^ucic_ua cianstva je obvezna. Kdor bi bil zaradi tehtnih vzrokov zadržan. naj se opraviči na isti na;?lov do 12. februarja. Poroeiia- + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKI OKRAJ je zborovalo v Brežicah dne 11. januarja 1930. s sledečim dnevnim redom: Čitanje zapisnika, poročilo o seji širjega so= sveta od 5. januarja 1930. »Reformna gradiva za domoznanski pouk na šolah brežiškega sreza«, konstituiranje odbora. Sklicatelj zborovanja je podal obširno poročilo o seji širjega sosveta v Celju. Sreski šolski nadzornik je zanimivo pre» daval o zgornji temi. Enoglasno se je sklenilo osnovati redakcijski odbor za zbiranje gra= diva za domoznanski pouk. Pristopilo se bo tudi k risanju zemljevida domačega sreza. Društveni odbor se je konstituiral slede* čt;: predsednik tov. Jakopec, podpredsednik tov. Voglar, tajnica tov. Štrausova in blagaj* nik tov. Vadnal. Jakopec, preds. Štraus Marija, tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA je imelo občni zbor dne 16. januarja 1930. v državni osnovni šoli v Murski Soboti. Tovariš predsednik je otvoril zborovanje ter želel vsem srečno Novo leto. Opozoril je navzoče, naj bodo stvarni, ker bi se drugače zborovanje preveč zavleklo. Tajnik je prečital zapisnik zadnjega zbo« rovanja, ki se je odobril. Tovariš predsednik je podal situacijsko poročilo od oktobra dalje. Kdor je zasiedoval poročila v Časopisju, je lahko opazil nekako nesoglasje med poverjeništvom in opozicijo. V skupščini so bila poročila precej ostra, kar je dalo zopet opoziciji energičen odpor, a vendar se je opazilo. da nima opozicija ni= kake zaslombe med članstvom. Dotaknil se je tudi razstave v Beogradu in je že sedaj opozoril tovariše, da store njih dolžnost. Članstvu je pojasnil tudi novi Šol» ski zakon in prizadevanja izvršilnega odbora za gmotno izboljšanje. Naše uspešno delo v prilog šolstvu pa so ovirali oni tovariši, ki še do danes niso včlanjeni. Žalostno je, da je od 22.000 učiteljev organiziranih samo 12.000. Nadalje je podal poročilo o domu. Kapi« .tal je znašal ob novem letu več kot pol mili« jona dinarjev. V polemiki med »Jutrom« in Haberma« nom se je oglasil k besedi tovariš Gabrijel* čič, ki je kritiziral postopanje literatov, ki ponižujejo ugled učiteljstva ter podčrtal vsa» ko besedo Habermanovo. •#•^•••••••^••Dopisi: Glede dopisa odbora o zgradbi Dačkog doma se je sklenilo, da bode odbor določil višino prispevka s sporazumom dru» štvenega blagajnika. Za razpečavanje knjig obmejnemu šol* stvu je predlagalo društvo g. Ciaka Srečka. Tajnikovo poračilo: Celokupnega učitclj* stva v srezu je bilo 131, od tega 80 včlanje« nega, ob sklepu leta je ostal stalež isti, po» večalo pa se je število članov na 98. Neorga» niziranega je še 33. V minulem letu je bilo opaziti v društvu več agilnosti, kar dokazu* jejo tudi referati. Zborovanja so bila v Pe* čarovcih in dvakrat v Murski Soboti. Procen« tualno je znašala udeležba 80. Referirali so tovariši: Deškovič, Hočevar, Požegar in Vranc. Dva važna momenta sta bila v letu, ko je društvo pokazalo razumevanje za pro* svetno delo. Poklonilo je Sokolu v Murski So« boti za zgradbo doma 1000 Din. Priredilo je sresko razstavo vseh šol, katero je posetilo 3000 ljudi. Kulturno nacionalno delo se je dvignilo v Prekmurju po zaslugi učiteljstva. Duša vsem gospodarskim akcijam je učitelj. Pogješajo se še čitalnice in pevska društva, saj je znano, da je slovenska pesem najboljše sredstvo za povzdigo narodnosti. Kraljev manifest je našel tudi pri učitelj« stvu razumevanje. Prepiri med takozvanimi domačini in prišleki so izginili. Dopisov je bilo 27, a odposlalo se jih je 201, med temi večinoma blagajnikove ter« jatve. Blagajnikovo poročilo: Promet 32.278*57 Din, prejemki 20.562*43 Din, izdatki 11.716*10 Din. Saldo 8846*33 Din. Volitev: V odbor so bili izvoljeni: Hoče* var Ciril, predsednik; Požegar Avgust, pod* predsednik; Gabrijelčič Fran, tajnik; Štubelj Miro, blagajnik. Odborniki: Kočar, Verteš, Klanjšček. Namestnici: Berkovič Elizabeta, Modic Olga. Za pregledovalca računov: Ben== kovič Ladislav, Zupančič Franc. Delegati za pokrajinsko skupščino: Hočevar Ciril, Zupan* čič Fran, Gabrijelčič Fran. Članarina ostane ista kot lani. Ckil Hočevar, preds. Gabrijelčič, tajnik.