-----    88    -----
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Budgetni odsek je sredi posvetovanja državnega proračuna in je večji del proračuna za naučno ministerstvo dognal. Ministra Gautsch-a popra-šavali so poslanci po marsičem, na drugem mestu poročamo kaj je odgovoril glede zopetne ustanovitve gimnazije v Krauji.
Letos je prvič odgovoril tudi povoljnejše glede višjih razredov realke v Stajer-ju, ker je v prvi razred te šole vstopilo izredno veliko število učencev (46). — V poljskem klubu vedno hujše vre zavolj tega, ker se nemški konservativci Centrum-kluba upirajo glasovati za odpis Poljskega zemljiško odveznega dolga. Videti je, da gališki poslanci ne bodo dolgo premišljevali preskc-čiti k levičarjem, ako si gospodje Ebeuhocb, Brandis in Fuchs in drugovi ne premislijo o pravem času in ne pregledajo neizogibnih posledic razpada sedanje državno-zborske večine.
Včeraj zborovala je zbornica poslancev in sprejel se je brez razprave vladni predlog glede cesarskih namestnikov na Dunaji, v Pragi in v Lvovu, potem se je nadaljevala razprava o zakonu glede odškodovanja po krivim obsojenih. Pri tej priliki govorila sta tudi slovenska poslanca Hren in Vošnjak. Ta je govoril že v splošni razpravi k temu zakonu, pa predsednik odtegnil mu je besedo, kakor se je pokazalo in kakor je včeraj priznal predsednik sam po krivem. Predsenik dr. Sniolka je namreč g. Vcšnjaka klical k stvari in mu je konečno odvzel besedo. Prepričal pa se je, da je takrat, ko mu je predsednik odvzel besedo, dejansko govoril prav k stvari, zato pa je v včerajšnji seji predsednik pripoznal svojo zmoto, prosil govornika za zamero in stvar je s tem poravnana. Gospod Vošnjak je namreč žugal, po pravici žaljen po samovoljnim ravnanji predsednikovim, da odloži svoj mandat, ako se mu ne da zadostenja. Prihodnja seja je v petek in na dnevnem redu je budgetni provizorij za mesec april in maj, potem pa nadaljevanje včerajšnjega dnevnega reda. Koncem seje predlagal je Vašati, da naj se na dnevni red dene njegov dne 6. decembra minulega leta stavljen predlog o premembi § 3. tiskovnega zakona zavolj tega, ker je vlada „Nar. Listom" odvzela pravico prodajanja.
Predsednik ugovarjal je temu predlogu rekoč, da je   še   toliko   važnih   nerešenih  predmetov, da sedaj ni
mogoče misliti na take še neugodne predloge, vendar pa je dal predlog Vašati-jev na glasovanje in zbornica > tekoma pred sklepom seje iznenadeoa je vendarle odklonila predlog, toda z enakimi glasovi 82 zoper 82* glasovi.
Ogerska. — Pravijo, da bode ministerska kriza dognana v teku tega tedna, da se bodejo v nedeljo uradno proglasila imena novega ministerstva, v katerem bode predsedništvo in notranje zadeve imel grof Szapari,, poljedeljsko ministerstvo pa prevzame grof B e 11 e n > svak skupnega finančnega ministra Benjamina Kallaya.
Listi poročajo, da se je glavni boj boril zato, ali prevzame grof Szapati poleg predsedništva tudi ministerstvo notranjih zadev ali ne. Liberalna stranka s Tiszom zahtevala je baje druzega lastnega ministra za notranje zadeve. Szapari pa je zahteval za se tudi področje ministerstva notranjih zadev, ker je ta pri volitvah najpomenljivejši, in kakor se sedaj čuje, je s to zahtevo tudi zmagal.
Češka- — Mladočehi stavljajo se bolj in bolj v nasprotje z obema strankama dežele, hujskajo proti Staročehom vseučilišnike, ki so napravili prof. Tomeku,. Kvičali in Brafu mačje godbe. — Cesarski namestnik grof Thun prepovedal je nadrobno prodajo ^Narodnih listov".
Nemška. — Nasprotje med ostarelem knezom Bismarkom in pa delaželnim in samozavestnim cesarjem Viljemom II. nastalo je baje toliko, da se ne bode dala rešiti drugače, kakor z odstopom Bismarkovim. To po-menja popolni prevrat dosedanje nemške politike v prvi vrsti one notranjih zadev.
Bolgarska vlada ne misli proglasiti nezavisnosti* če bi se Turčija ne ozirala na njene želje in ne priznala kneza. Zato je Stambulov premoder. Vsa diplomatična akcija je le bolj volilni manever, kajti bližajo se nove volitve za sebranje, katerih se bode baje udeležila vsa opozicija.