SKUPŠČINSKA PRILOGA Ljubljana, 7. 9. 1978 glasilo občlnske konference SZDL IJublJana conter Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 5. seja zbora združenega dela 5. seja zbora krajevnih skupnosti 5. seja družbenopolitičnega zbora S«|e zborov bodo v torek, 26. septembra 1978 v prostorih Maglstrata, Ljubljana, Mestni trg 1 Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 5. sejo zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 26. septembra 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 4. seje zbora 4. Obravnava poročila o delu in problemih samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana Center 5. Obravnava informacije o poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center v I. polletju 1978 6. Obravnava predioga okvirnega programa dela Skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september-december 1978 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 8. Obravnava osnutka odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali 9. Obravnava predloga sklepa o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju 10. Obravnava predloga sklepa o določitvi dodatne liste za volitve članov disciplinskih komisij v OZD 11. Kadrovske zadeve 12. a) Obravnava gradiva za 5. sejo zbora občin SkupŠčine mesta Ljubljane: - predlog programa dela SML za obdobje september-december 1978 - informacija o požarni varnosti v Ljubljani s predlogom ukrepov - informacija o zunanjetrgovinski menjavi, pregled OZD z izgubo in informacija o izvrševanju sklepov 3. seje zborov SML o uresničevanju srednjeročnega plana Ljubljane - informacija o uresničevanju zakona o visokem šolstvu b) Določitev delegatov za 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov _ Pradsadnik ZZD LJubljana, 7. 9. 1978 Marjan Likar, l.r. coosaooeoeeooooacooosoaeecosoeooaooeoaoooooocooeoeoseocieeeoeoooeoecrooooooeoeis BELEŽKE: Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center . ,. . «. SKLICUJEM -. • . ^ ...MV^M*.-.; 5. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 26. septembra 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljub-Ijana, Mestni trg 1 . . . , . ¦•..., Predlagam naslednji _: \ . ' ; . . : : ' " ' : . ¦ ¦¦ :,-" '.. • ¦ >. -.' " ' '^V-ft DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 4. seje zbora 4. Obravnava poročila o delu in problemih samoupravne stanovanjske skup-' nosti Ljubljana Center 5. Obravnava informacije o poslovanju gospodarskih organizacij združehega dela v občini Ljubljana Center v I. polletju 1978 6. Obravnava predloga okvirnega programa dela Skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september-december 1978 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 8. Obravnava osnutka odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali 9. Obravnava predioga sklepa o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju 10. Kadrovske zadeve 11. a) Obravnava gradiva za 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane (vse točke dnevnega reda 5. seje zbora občin) b) Določitev delegatov za 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 12. Vprašanja delegatov Predsednik zbora KS LJubljana, 7. 9. 1978 ' HIKO POOAČAH, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 5. sejo družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 26. septembra 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 4. seje zbora 2. Obravnava poročila o delu in problemih samoupravne stanovanjske skupno-sti Ljubljana Center 3. Obravnava informacije o poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center v I. polletju 1978 4. Obravnava predloga izhodišč za delo družbenopolitičnega zbora in predloga okvirnega programa dela Skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september-december 1978 5. Kadrovske zadeve 6. a) Obravnava gradiva za 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane: - predlog programa dela SML za obdobje september-december 1978 - informacija o požarni varnosti v Ljubljani s predlogom ukrepov - informacija o zunanjetrgovinski menjavi, pregled OZD z izgubo in informacija o izvrševanju sklepov 3. seje zborov SML o uresničevanju srednjeročnega plana Ljubljane - informacija o uresničevanju zakona o visokem šolstvu b) Določitev delegatov za 5. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 7. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK DPZ Ljubljana, 7. 9. 1978 Milan Gaspari, l.r. »esoeoeooooeeoeoseoosoGceoacooee«e>9eooo3c««eoceooeoooeieosoeococ^^ BELEŽKE: POVZETEK ZAPISNIKA 4. seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila dne 25. julija 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo zbora je vodi! namestnik predsednika zbora Danijel Žitnik, zapisnik pa sekretar skupščine Ivo Bo-gataj. Zbor je obravnaval naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Izvolitev članov izvršnega sveta in imenovanje predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance 4. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 3. seje zbora 5. Obravnava poročila o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 6. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi do-kumentov »Ljubljana 2000« 7. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim pla-nom občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 8. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidal-nega načrta za zazidalni otok CS-6 - Nove Poljane 9. Obravnava predloga odloka o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Center 10. Obravnava predloga odloka o organizaciji in de-lovanju predsedstva in izvršnega sveta Skupščine ob-čine Ljubljana Center in občinskih upravnih organov v vojni ter predloga sklepa o določitvi števila in imenovanju članov predsedstva Skupščine občine Ljubljana Center v vojni 11. Obravnava predloga odloka o obveznem radio-fotografiranju prebivalcev občine Ljubljana Center 12. Obravnava poročila o delu Postaje milice Ljub-Ijana Center za leto 1977 13. Obravnava poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na po-dročju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine 14. Obravnava predioga sklepov o zagotovitvi sred-stev za odpravo posledic potresa v občini Tolmin 15. Kadrovske zadeve _..¦¦¦ ,;,'.' 16. Vprašanje delegatov r~ ' '¦ Ad1. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV V komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov zbora združenega dela so bili soglasno izvoljeni: 1. Jerman Slavka, delegatka 20. konference delega-cij, 2. Sekavčnik Vlado, delegat 42. konference delega-cij in 3. Bevk Ivica, delegatka 47. konference delegacij. Ad2. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Jerman Slavka je podala poročilo komisije za verifi-kacijo pooblastil delegatov. Od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru je bilo na seji prisotnih 53 delegatov. Zbor je soglasno verificiral pooblastila naslednjih delegatov: ¦¦''. ' Štev. '.¦'¦•¦ --'.¦¦ , '. . konf. Defegat 1. Jeglič Majda 2. CunderAndrej ' • ' '"' 3. Iskra Kristina . • 4. Steindl Helena ..¦ ' . 5. Jamnik Milan 6. Blatnik Leopold, Kodele Franc 8. Žitnik Danijel 9. Lozej Jožica, Okorn-Kovač Marija , ; 10. Lukačič Marija . ¦ ¦ 11. Kukman Marjan, Vizjak Peter ; • ' 12. Hrovat Francka, Deržanič Franci * • 13. Rupelj Mirko, Zgonc Lojze •'-•... 14. Švigelj Miro, škerjanec Zdravko ..."¦* 16. Pavletič B6rja ' ' ; 18. Zupančič Slavica 20. Jerman Siavka 21. Accetto Stanislav 24. Erbežnik Štefka 25. Klemenčič Janez 26. Tasič Miro 27. Smolnikar Stane 28. Gašper Boris , 29. Zevnik Tomo, Pajk Silvo 33. Zupan Boris, Nučič Jelka 34. Pipan Darinka 35. Kolenko Tomaž 36. Kovič Janez, Jamnik Tilka 38. Avsec Joža 39. Karlin Igor 40. VVraber Sabina 41. Andoljšek Peter 42. Abramič Pavel, Škerlj Marija, Šivic Marjana, Legat Majda in Sekavčnik Vlado 43. Šinkovec Janez 44. Skalerič Branka ¦ "^ 45. Lobe Hinko " ' ' 46. Snoj Janez 47. Bevk Ivica 49. Brajnik Pavla 50. Pangerc Gabrije! delegat delovnih Ijudi v zasebni obrtni dejavnosti: Bo-kal Marjan. Ad3. IZVOLITEV ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA IN IMENO-VANJE PREDSTOJNIKA OODELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Predlog je podala Nuša Kerševan, predsednica izvrš-nega sveta. Razprave ni bilo. Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Za člana izvršnega sveta Skupščine ob-čine Ljubljana Center se izvolita: - POMPE Janko - za področje gospodarstva in - KUHELJ-SKALICKY dr. Božena - za področje zdravstva. 2. POMPE Janko se imenuje za predstojnika od-delka za gospodarstvo in finance. Ad 4. POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROČILA O IZVRŠITVI SKLEPOV 3. SEJE ZBORA Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik in poročilo o izvršitvi skle-pov 3. seje zbora združenega dela. Ad5. OBRAVNAVA POROČILA O IZVAJANJU DRUŽBE- NEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETIH 1976, 1977 IN 1978 Uvodno obrazložitev in stališča izvršnega sveta je podal Aleksander Hunjadi, svetovalec v oddelku za ;- gospodarstvo in finance. Razpravljali so: - Janez Snoj, delegat 46. konference delegacij, - Slavka Jerman, delegat 20. konference delegacij in - Pangerc Gabrijel, delegat 50. konference delega-cij. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema stališča in predloge izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center. 2. Stališča in predlogi izvršnega sveta ter predlogi pripombe delegatov se posredujejo Skupščini SR Slo-venije, ki naj jih upošteva pri pripravi dopolnjene ana-lize o izvajanju družbenega plana in osnutka resolucije o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1979. 3. Za zagotovitev pravočasnega pripravljanja in sprejemanja letnih planov v organizacijah združenega dela za leto 1979 morajo samoupravne interesne skup-nosti na področju družbenih dejavnosti ter samou-pravna interesna stanovanjska skupnost in samou-pravna interesna komunalna skupnost občine pred koncem leta 1978 predložiti delavcem v združenem delu v razpravo in sprejem anekse k samoupravnim sporazumom o osnovah planov za leto 1979 tako, da bodo delavci v združenem delu še pred pričetkom prihodnjega leta seznanjeni z obveznostmi do skupne porabe in jih planirali oziroma sprejeli s svojimi plani za leto 1979. Ad6. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O OBVEZNI PRI- PRAVI DOKUMENTOV »UUBUANA 2000« in Ad7. OBRAVNAVA OSNUTKA OOLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA S PROSTORSKIM PLANOM OBČINE UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 Uvodno obrazložitev je podal Aleksander Hunjadi, svetovalec v oddelku za gospodarstvo in finance. Razpravljali so: - NučiČ Jelka, delegat 33. konference delegacij in - Kolenko Tomaž, delegat 35. konference delegacij. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Pripombe delegatov k osnutku odloka o ob-vezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in k osnutku odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1981-1985 se posredujejo ižvršnemu svetu. Ad8. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREJETJU • ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNI OTOK CS-6 (NOVE POUANE) Uvodno obrazložitev je podal Opresnik Bogdan, član izvršnega sveta. Razpravljali so: - Abramič Pavel, škerlj Marija in Sekavčnik Vlado, delegati 42. konference delegacij - Jerman Slavka, delegat 20. konference delegacij, - Pangerc Gabrijel, delegat 50- konference delega-cij, - Snoj Janez, delegat 46. konference delegacij, - Žitnik Danijel, delegat 8. konference delegacij, - Iskra Kristina, delegat 3. konference delegacij, - Zevnik Tomo, delegat 29. konference delegacij. Na predloge in vprašanja delegatov so odgovarjali: - Opresnik Bogdan, član izvršnega sveta, - Furlan Barbara, predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane in - Kerševan Nuša, predsednica izvršnega sveta. V razpravi so delegati Kliničnega centra v Ljubljani 42. konferenca delegacij) predlagali, da se odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 ne sprejme. Svoj predlog so utemeljevali predvsem s tem, da bi sprejetje predlaganega odloka in zazidava tega zazidalnega otoka s stanovanjskimi objekti ogrozila nadaljnji razvoj Kliničnega centra. Ker so se po navedbah predlagatelja in strokovnih služb take zahteve Kliničnega centra pojavile šele pri obravnavi predloga odloka o sprejetju zazidalnega na-črta za to območje, ne pa v predhodnih fazah priprave predloga, bodisi ob javni razgrnitvi, ob obravnavi osnutka odloka na seji zborov občinske skupščine v januarju 1978, bodisi ob drugih razpravah, spornih ¦¦ vprašanj ni bilo mogoče razčistiti s Kliničnim centrom. Po razpravi je zbor z večino glasov (27) sprejel na-slednji SKLEP: Odločanje o sprejetju odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 se odloži do prihodnje seje zbora. Izvršni svet in Zavod za družbeni razvoj Ljubljane pred odločanjem o sprejetju tega od-loka razčistita sporna vprašanja s Kliničnim centrom v Ljubljani. Ad9. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POSEBNIH BLAGOVNIH REZERVAH OBČINE UUBUANA CEN- TEH Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o posebnih blagovnih re- zervah občine Ljubljana Center v predlaganem bese- dilu. Ad 10. OBRAVNAVA PREDLOGA OOLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV V VQJNI In PREOLOGA SKLEPA O OOLOČITVIŠTEVILA IN IMENOVANJU ČLANOV PREDSEDSTVA SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER V VOJNI Razpravljal je Pangerc Gabrijel, delegat 50. konfe-rence delegacij. Zbor je sprejel (1 delegat se je glasovanja vzdržal) naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se odlok o organizaciji in delo-vanju predsedstva in izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in občinskih upravnih organovvvojni v predlaganem besedilu. 2. Sprejme se sklep o določitvi števila in imenovanju članov predsedstva Skupščine občine Ljubljana Center v vojni v predlaganem besedilu. Ad11. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O OBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU PREBIVALCEV OBČINE UUBUANA CENTER Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o pbveznem radiofotogra-firanju prebivalcev občine Ljubljana Center v predlaga-nem besedilu. Ad 12. OBRAVNAVA POROČILA O OELU POSTAJE MILICE UUBLJANA CENTER ZA LETO 1977 Uvodno poročilo je podal Alojz Žist, komandir Po-staje milice Ljubljana Center. Razpravljala sta: - Jerman Slavka, delegat 20. konference delegacij ir» - Pangerc Gabrijel, delegat 50. konference delega-cij. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Center za leto 1977. .-._¦¦•• ...•¦¦> Ad 13. - OBRAVNAVA POROČILA DRUŽBENEGA , * PRAVOBRANILCASAMOUPRAVLJANJA LJUBLJANA O DELU IN POJAVIH NA PODROČJU VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC DELOVNIH UUDIIN DRUŽBENE LASTNINE Uvodno poročilo je podala Gorup Aleksandra, na-mestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. Razpravljala je Steindl Helena, delegatka 4. konfe-rence delegacij. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo družbenega pravobra- , nilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine. Ad 14. OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPOV O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA OOPRAVO POSLEDIC POTRESA V OBČINI TOLMIN Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Skupščina občine Ljubljana Center so-glaša, da se uporabijo že likvidirana sredstva iz anuitet posojila Bosanske Krajine v višini 36.286.000 dinarjev za zagotovitev manjkajočih sredstev za odpravo posle-dic potresa v občini Tolmin. 2. Skupščina občine Ljubljana Center soglaša, da se v isti namen uporabijo še preostala neangažirana sred-stva solidamosti iz leta 1976, ki se zbirajo na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic elementarnih nesreč. Ad 15. KADROVSKE ZADEVE Uvodno obrazložitev je podal Stane Curk, član izvrš-nega sveta. Zbor je sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zavrl Lidija se razreši dolžnosti ravnate-Ija osnovne šole Ledina, Ljubljana, Komenskega 19. 2. Kaplan Dušan se imenuje za ravnatelja Osnovne šole Majde Vrhovnik, Ljubljana, Gregorčičeva 18. 3. Kern Andrej se imenuje za ravnatelja osnovne šole Ledina, Ljubljana, Komenskega 19. 4. Mušič Desa se imenuje za ravnatelja Vzgojnovar-stvenega zavoda Prule, Ljubljana, Praprotnikova 2. 5. Radinja Stojanka se imenuje za ravnatelja Vzgoj-novarstvenega zavoda Dr. France Prešeren, Ljubljana, Prešernova 29. 6. Kiril Guleski se razreši dolžnosti člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Center. 7. Boris Ahčan se imenuje za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Center. Pri glasovanju o sprejetju sklepov pod 6. in 7. se je en deiegat vzdržal glasovanja. Ad 16. VPRAŠANJA DELEGATOV Delegati niso imeli delegatskih vprašanj. Seja zbora je bila zaključena ob 20.40. uri. . . SEKRETAR NAMESTNIK PREDSEDNIKA SKUPŠČINE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA: Ivo BOGATAJ, I. r. Danijel ŽITNIK, I. r. POVZETEK ZAPISNIKA 4. seje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila 25/7-1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo je vodil predsednik zbora Niko Pogačar, zapi-snik pa sekretar zbora Marjan Kavčnik. Predsedujoči je predlagal vsprejem dnevni red, ki so ga delegati prejeli z vabilom na sejo. Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil dele-gatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 3. seje zbora 4. Obravnava poročila o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 5. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi doku-mentov »Ljubljana 2000« 6. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi sred-njeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 Nove Poljane 8. Obravnava predloga odloka o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga odloka o organizaciji in delo-vanju predsedstev in izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in občinskih upravnih organov v vojni in predloga sklepa o določitvi števila in imenovanju članov predsedstva Skupščine občine Ljubljana Center š v vojni lO.Obravnava predloga odloka o obveznem radiofoto- • grafiranju prebivalcev občine Ljubljana Center 11.0bravnava poročila o delu postaje milice Ljubljana Center za leto 1977 12.0bravnava poročila družbenega pravobranilca sa-moupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in druž-bene lastnine 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 4. sejo zbora občin SML 14. Obravnava predloga sklepov o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v občini Tolmin 15. Izvolitev članov izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in imenovanje predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance 16. Kadrovske zadeve 17. Vprašanja delegatov - Ad 1. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL OELEGATOV j V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora krajevnih skupnosti so bili soglasno izvoljeni: . 1. Pavlin Franc, KS Stari Vodmat 2. Ovčina Breda, KS Tabor '' • 3. Hribernik Franc, KS Tabor " Ad2. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Komisija za verifikacijo pooblastil je podala poročilo . o prisotnosti delegatov. Od skupnega števila 40 dele- gatskih mest v zboru krajevnih skupnbsti je bilo na seji prisotnih 36 delegatov. Zbor je verificiral pooblastila naslednjih delegatov: KS AJDOVŠČINA: KS PRULE: 1. Bukovac Emil 1. Gorjan Slobodan 2. Škerjanc Janez 2. Nečemer Rozalija 3. Polič Zoran 3. Škofljanec Miroslav 4. Klešnik Miha 4. Primožič Romana 5. Liška Melita 5. Pogačar Niko KSGRADIŠČE: KS STARA UUB- 1. Štempihar Vid LJANA: 2. Močivnik Mitja 1. Skubic Tatjana 3. Premrov Andrej 2. Marodič Marija 4. Markič Vida 3. Meržek Karel KS KOLODVOR: KS STARI VODMAT: 1. Logar Tine 1. Pavlin Franc 2. Erjavc Dušan 2. Žužek Alojz 3. Molan Zvone 3. Pianecki Tanja 4. Savnik Zoran 4. Kos Bojan 5. Smrke Jože KS POUANE: KS TABOR: 1. Kotnik Adriana 1. Hribernik Franc 2. Škraba Žarko 2. Benčina Zlatko 3. Dušič Pavla 3. Tomše Aleš 4. Djurič Uroš 4. Ovčina Breda 5. Herzog Hilda 5. Koželj ing. Janez Odsotna sta bila delegata KS Gradišče in KS Kolo-dvor, in dva delegata KS Stara Ljubljana. Ad3. POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROČILA O IZVRŠITVI SKLEPOV 3. SEJE ZBORA Zbor je brez razprave soglasno sprejel SKLEP: Potrdi se zapisnik in poročilo o izvršitvi sklepov 3. seje zbora krajevnih skupnosti Ad4. OBRAVNAVA POROČILA O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETIH 1976,1977 IN 1978 Uvodno obrazložitev je podala Anica škof, v. d. na-čelnika oddelka za gospodarstvo in finance. Zbor je soglasno sprejel SKLEP: Zbor sprejema predloge in stališča izvrš-nega sveta, ki naj se posredujejo Skupščini SR Slove-nije. Ad5. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI DOKUMENTOV »UUBLJANA 2000« V razpravi so sodelovali: Janez Škerjanc, KS Ajdov-ščina, Niko Pogačar, KS Prule, Meržek Karel, KS Stara Ljubljana, Vid Stempihar, KS Gradišče in Franc Hriber-nik, KS Tabor. Na vprašanje je odgovarjala Anica Škof. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se osnutek odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 2. Zbor krajevnih skupnosti smatra, da bi se morali dolgoročni družbeni plani sprejemati za daljše obdobje kot je 20 let. 3. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center naj pred sprejemanjem predioga odloka o obvezni pri-pravi dokumentov »Ljubljana 2000« pripravi poročiloo dosedanjih akcijah v zvezi z izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000«, skupaj s finančno konstrukcijo za izvedbo teh dokumentov. Ad6. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA S PROSTORSKIM PLANOM OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 Zbor je brez razprave soglasno sprejel SKLEP: Sprejme se osnutek odloka o obvezni pri-pravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985. Ad7. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNI OTOK CS-6 NOVE POLJANE V razpravi je sodelovala Herzog Hilda, KS Potjane. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 Nove Poljane v predlaga-nem besedilu. Ad8. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POSEBNIH BLAGOVNIH REZERVAH OBČINE UUBLJANA CEN- TER Zbor je brez razprave soglasno sprejel SKLEP: Sprejme se odlok o posebnih blagovnih re- zervah občine Ljubljana Center v predlaganem bese- dilu. Ad9. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBUANA CENTER IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV V VOJNI in PREDLOGA SKLEPA O DOLOČITVI ŠTEVILA IN IMENOVANJU ČLANOV PREDSEDSTVA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER V VOJNI Uvodno obrazložitev je podal Mavrin Tone, svetova-lec v oddelku za Ijudsko obrambo. V razpravi so sodelovali: Franc Hribernik, KS Tabor, Markič Vida, in Premrov Andrej, KS Gradišče. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se odlok o organizaciji in delo-vanju predsedstva in izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in občinskih upravnih organov vvojni v predlaganem besedilu. 2. Sprejme se sklep o določitvi števila in imenovanju članov predsedstva Skupščine občine Ljubljana Center v vojni v predlaganem besedilu. Ad 10. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O OBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU PREBIVALCEV OBČINE UUBLJANA CENTER V razpravi so sodelovali: Škofljanec Miroslav, KS Prule, Meržek Karel in Marodič Marija, KS Stara Ljub-Ijana in Kuret dr. Primož, član IS. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejm^se odlok o obveznem radiofotogra-firanju prebivalcev občine Ljubljana Center v predlaga-nem besedilu. \ ---•¦¦¦•-¦¦ Ad 11 OBRAVNAVA POROČILA O DELU POSTAJE MILICE UUBUANA CENTER ZA LETO 1977 Uvodno obrazložitev je podal Likar Brane, pomočnik komandirja postaje milice Ljubljana Center. V razpravi so sodelovali: Logar Tine, KS Kolodvor, Premrov Andrej KS Gradišče, Hribernik Franc, KS Ta-bor, Herzog Hilda, KS Poljane, Meržek Karel, KS Stara Ljubljana. Soglasno je bil ^prejet - . SKLEP: Sprejme se poročllo o delu postaje milice Ljubljana Center za leto 1977. . 1 . Ad12. OBRAVNAVA POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA UUBUANA O DELU IN POJAVIH NA PODROČJU -VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC OELOVNIH '. UUDIIN DRUŽBENE LASTNINE Uvodno obrazložitev je podala Gorup Aleksandra, namestnik družb^nega pravobranilca samoupravlja-nja. Zbor je brez razprave sprejel SKLEPA: 1. Sptejme se poročilo družbenega pravo-branilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine. 2. Sprejme se pobuda družbenega pravobranilca sa-moupravljanja Ljubljana, da bo občinsko skupščino in njene organe sproti obveščal o problemih s področja varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in druž-bene lastnine. Ad 13. OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 4. SEJO ZBORA OBČIN SML K 5. točki: Predlog poslovnika o delu skupščine mesta Ljubljane V razpravi so sodelovali: Pogačar Niko, KS Prule, Hribernik Franc, KS Tabor, Štempihar Vid, KS Gradi-šče. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zbor predlaga, da se poslovnik za delo Skupščine mesta Ljubljane na 4. seji zborov SML obravnava kot osnutek. 2. Zbor sprejema pripombe izvršnega sveta Skup-ščine občine Ljubljana Center k besedilu poslovnika za delo Skupščine mesta Ljubljane. 3. 20. člen predloga poslovnika naj se oblikuje afir-mativno. K 6a. točki: Predlog odloka o spremembah in dopol-nitvah generalnega urbanističnega razvoja (Urbanistič-nega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljub-ljane(Gunclje, Vižmarje Brod) Razprave ni bilo. .: ,. Soglasno je bil sprejet : ¦ SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah gene-ralnega urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. K 6b. točkf: Predlog odloka o spremembi in dopolni-tvi odloka o določitvi območij za katere se izdelajo zazidalni načrti za območja zazidalnih otokov Gunclje, Vižmarje Brod. Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb k predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi območij za katera se izdajo zazidalni načrti za območja zazidalnih otokov Gunclje, Vižmarje Brod. K 7a in 7b točki: Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urba-nističnega razvoja mesta Ljubljana za razširitev zazi-dalnih otokov MS-11, MS-105 Zalog in spremembo namembnosti površin na območju zazidalnega otoka MM-7 in Predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi ob-močij, za katera se izdelajo zazidalni načrti - za ob-močje zazidalnega otoka MS-11 Zalog. Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb k predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za razširitev zazidalnih otokov MS-11, MS-105 Zalog, in spremembo namembnosti površin na območju zazidalnega otoka MM-7 in k predlogu odloka o dopolnitvi odloka o določitvi območij za katera se izdelajo zazidalni načrti - za območja zazidalnega otoka MS-11 Zalog. K 8. točki: Predlog sklepa o zaključnem računu mestnega sklada skupnih rezerv za leto 1977 in fi-nančni načrt za leto 1978 Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb k predlogu sklepa o zaključnem računu mestnega sklada skupnih rezerv za leto 1977 in kfinančnemu načrtu za leto 1978. K 9. točki: Osnutek programa razširjene reproduk-cije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju Ljubljanskih občin za leto 1978- Mnenje izvršnega sveta so delegati prejeli pred sejo. Razprave ni bilo. Soglasno sta bila sprejeta SKLEPA: 1. Zbor krajevnih skupnosti predlaga, da zbor občin SML da soglasje k planu razširjene repro-dukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno ener-gijo in plinom za leto 1978 za tisti del, za katerega so v letu 1978zagotovljenafinančnasredstvain kapacitete. 2. Preostali del plana pa se upošteva v osnutku plana za leto 1979, ki mora biti dan v javno razpravo koncem leta 1978 skupaj z osnutki smernic občine in mesta za leto 1979. K 10. točki: Predlog odloka o prevzemu ustanovitelj-skih pravic do gasilske brigade Ljubljana. Izvršni svet je k predlogu odloka posredoval amandma k 1. členu. V razpravi so sodelovali: Vid Štempihar, KS Gradi-šče, Bukovac Emil, KS Ajdovščina, Meržek Karel, KS Stara Ljubljana. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti predlaga amandma k predlogu odloka o prevzemu ustanovitelj-skih pravic gasilske brigade Ljubljana. Za 1. členom predloga odloka o prevzemu ustanovi-teljskih pravic do gasilske brigade Ljubljana, naj se doda nov člen, ki se glasi: »Ustanoviteljske pravice do gasilske brigade Ljub-Ijana vrši Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ljubljana...« Določitev delegatov za 4. sejo zbora občin Skup-ščine mesta Ljubljana. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Na 4. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane dne 27/7-1978 se delegirajo: 1. Žužek Alojz, delegat KS Stari Vodmat 2. Hribernik Franc, delegat KS Tabor 3. Štempihar Vid, delegat KS Gradišče, 4. Škofljanec Miroslav, delegat KS Prule 5. Herzog Hilda, delegat KS Poljane 6. Polič Zoran, delegat KS Ajdovščina. Ad14 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPOV O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEOIC POTRESA V OBČINI TOLMIN V razpravi sta sodelovala: Hribemik Franc, KS Tabor in Nuša Kerševan, predsednica IS. Soglasno sta bila sprejeta SKLEPA: 1. Skupščina občine Ljubljana Centerso-glaša, da se že likvidna sredstva \z anuitet posojila Bosanske Krajine v višini 36,286.000 dinarjev uporabi za zagotivitev manjkajočih sredstev za odpravo posle-dic potresa v občini Tolmin. 2. Skupščina občine Ljubljana Center soglaša, da se v isti namen uporabijo še preostala neangažirana sred-stva solidarnosti \z leta 1976, ki se zbirajo na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic elementarnih nesreč. Ad 15. IZVOLITEV ČLANOVIZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER IN IMENOVANJE PREDSTOJNIKA ODDELKA ZA GOSPODARSTVOIN FINANCE Uvodno poročilo je podala Nuša Kerševan, predse-dnica IS. Brez razprave sta bila soglasno sprejeta SKLEPA: 1. Za člana izvršnega sveta Skupščine ob-čine Ljubljana Center se izvolita: - Pompe Janko, za področje gospodarstva in - Kuhelj-Skalicky dr. Božena, za področje zdravstva. 2. Za predstojnika oddelka za gospodarstvo in fi- nance se imenuje Pompe Janko. Ad16. KAOROVSKE ZAOEVE Uvodno obrazložitev je podal Žavbi Rudi, predsednik komisije za volitve in imenovanja. Soglasno so bili brez razprave sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Kiril Guleski se razreši dolžnosti člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito Skupščine Ljubljana Center. 2. Boris Ahčan se imenuje v svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Center. 3. Zavrl Lidija se razreši dolžnosti ravnatelja OŠ Le-dina, Ljubljana, Komenskega 19. 4.Kaplan Dušan se imenuje za ravnatelja OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana, Gregorčičeva 16. 5. Kern Andrej se imenuje za ravnatelja OŠ Ledina, Ljubljana, Komenskega 19. 6. Mušič Desa se imenuje za ravnatelja vzgojnovar-stvenega zavoda Prule, Ljubljana, Praprotnikova 2. 7. Radinja Stojanka se imenuje za ravnatelja vzgoj-novarstvenega zavoda dr. France Prešeren, Ljubljana, Prešernova 29. Ad17. VPRAŠANJA DELEGATOV Delegatska vprašanja niso bila postavljena. Seja je bila zaključena ob 20. uri. SEKRETAR ZBORA: PREDSEDNIK ZBORA: Kavčnik Marjan, l.r. PogaČar Nlko, l.r. POVZETEK ZAPISNIKA 4. seje družbenopolitičnega zbora Skupičine ob-čine Ljubljana Center, ki je bila dne 25/7-1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo zbora je vodil Milan Gaspari, predsednik zbora, zapisnik pa Davorin Gregorič, svetovalec v upravnem organu SO Ljubljana Center. Od skupnega števila 35 delegatov zbora je bilo na seji prisotnih 27 delegatov. Prisotni so bili naslednji delegati: 1. Bertoncelj Marjan 2. Destovnik Karel 3. Dovgan Ljuba 4. Draksler Miha 5. Drofenik Franček 6. Furlan-Lipovec Marjeta 7. Gaspari Milan 8. Gradišar Milena 9. Jugovič Ljubica 10. Xraigber-šenk Dragana 11.-.Majer Katja 12. Makovec Igor 13. Mirkovič Milena 14. Mlinar Andrej 15. Nered Jože 16. Novak Stanislav 17. Obštetar Zmaga 18. Rozman Jaka 19. Rupena-Osolnik Mara 20. Samec Tatjana 21. Sušnik Ivan 22. Sušnik Viljem 23. Stopajnik Marjetka 24. ValentinčiČ Vesna 25. Završnik Franci 26. Žavbi Rudi 27. Kaučič Anica Opravičeno odsotni: 1. KorbarSlavko 2. Kozjek Franci 3. Samardžija Miroslav 4. Sikirič Edo « 5. Studen Slobodan 6. Šager Jože 7. Šenk Vladimir 8. Troha Josip Zbor je obravnaval in sprejel naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 3. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava poročila o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 3. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi do-kumentov »Ljubljana 2000« 4. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim pla-nom občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava predloga odloka o organizaciji in delo-vanju predsedstva in izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in občinskih upravnih organov vvojni in Predloga sklepa o določitvi števila in imenovanju članov predsedstva Skupščine občine Ljubljana Center v vojni 6. Obravnava poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na po-dročju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine 7. Obravnava poročila o delu postaje milice Ljub-Ijana Center za leto 1977 8. Izvolitev članov izvršnega sveta in imenovanje predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance 9. Kadrovske zadeve 10. Vprašanja delegatov Ad1 POTRDfTEV ZAPISNIKA IN POROČILA O IZVRŠITVI SKLEPOV 3. SEJE DRUŽBENOPOUTIČNEGA ZBORA Razpravljala je Kraigher- šenk Dragana. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik in poročilo o izvršitvi skle- pov 3. seje družbenopolitičnega zbora. Ad2 OBRAVNAVA POROČILA O IZVAJANJU ORUŽBE- NEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1981 V LETIH 1976, 1977 In 1978 Uvodne besede k poročilu je podal predsednik zbora Milan Gaspari. Razpravljali so: Žavbi Rudi, Drofenik Franček, Kraigher- Senk Dragana, Rupena-Osolnik Mara, Franci Završnik, Gaspari Milan in predsednica Izvršnega sveta Nuša Kerševan. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje: SKLEPE:1. Zbor sprejema predloge in stališča izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center. 2. Zbor sprejema pripombe, ki so jih v svoji razpravi podali delegati tega zbora Žavbi Rudi, Drofenik Fran-ček in Kraigber-šenk Dragana. 3. Predlogi in stališča izvršnega sveta ter pripombe delegatov se posredujejo Skupščini SR Slovenije. Ad3. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O OBVEZNI PRI- PRAVI DOKUMENTOV »UUBLJANA 2000» Uvodno poročilo je podala Nuša Kerševan, predse-dnica izvršnega sveta. Razpravljali so: Vojko Novak, Milan Gaspari in Nuša Kerševan. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Pripombe delegatov se posredujejo izvrš-nemu svetu. Ad4. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA S PROSTORSKIM PLANOM OBČINE UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 Uvodno poročilo je podala Nuša Kerševan, predse-dnica izvršnega sveta. Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema osnutek odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostor-skim planom občine Ljubljana Cenier za obdobje 1981-1985. , , ¦ " • » - Ad5. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV V VOJNIIN PREDLOGA SKLEPA O DOLOČITVI ŠTEVILA IN IMENOVANJU ČLANOV PREDSEDSTVA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER V VOJNI Predlog odloka in predlog sklepa je podala in obra-zložila Nuša Kerševan, predsednica izvršnega sveta. Razpravljaii so: Vojko Novak in Makovec Igor. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA:1. Sprejme se odlok o organizaciji in delo-vanju predsedstva in izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in občinskih upravnih organovv vojni v predlaganem besedilu. 2. Sprejme se sklep o določitvi števila in imenovanju predsedstva Skupščine občine LjubljanaCenter vvojni v predlaganem besedilu. Ad6. OBRAVNAVA POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA UUBUANA O DELU IN POJAVIH NA PODROČJU VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC DELOVNIH UUDIIN DRUŽBENE LASTNINE Uvodno obrazložitev je podala Gorup Aleksandra, namestnik družbenega pravobranilca samoupravlja-nja. Razpravljali so: Bertoncelj Marjan, Kraigher-šenk Dragana, Novak Vojko in Gorup Aleksandra. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se poročilo družbenega pravo-branilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine. 2. Zbor soglaša s predlogom družbenega pravobra-nilca samoupravljanja, da ga le-ta v bodoče seznani predvsem s konkretnimi primeri pobud in ukrepov za varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. 3. Zbor ugotavlja, da je potrebno koordinirano obve-ščanje med skupščino občine in njenimi organi, druž-benim pravobranilcem samoupravljanja in družbeno-političnimi organizacijami v občini na področju, ki ga obravnava poročilo. Ad 7. OBRAVNAVA POROČILA O DELU POSTAJE MILICE UUBLJANA CENTER ZA LETO 1977 Uvodno obrazložitev je podal Alojz Žist, komandir Postaje milice Ljubljana Center. Razpravljala sta Andrej Mlinar in Vojko Novak. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se poročilo o delu postaje mi-lice Ljubljana Center za leto 1977 in daje priznanje njenim delavcem za uspešno opravljene naloge. 2. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center naj skupaj z delavci postaje milice skuša izboljšati pogoje dela miličnikov v občini Cent^r. 3. Skupnost socialnega skrbstva in krajevne skup-nosti naj večjo skrb posvetijo ostarelim občanom v občini Ljubljana Center. Ad8. IZVOLITEV ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA IN IMENOVANJE PREDSTOJNIKA ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Predlog za izvolitev novih članov izvršnega sveta in imenovanje predstojnika oddetka za gospodarstvo in finance je podala in ga obrazložila Nuša Kerševan, predsednica izvršnega sveta. Zbor je brez razprave s potrebno 2/3 večino glasov vseh delegatov zbora soglasno sprejel naslednji SKLEP: Za člana izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center se izvolita: - Pompe Janko, za področje gospodarstva in - Kuhelj-Skalicky dr. Božena za področje zdravstva. Zbor je nato sprejel s potrebno 2/3 večino glasov vseh delegatov zbora in sicer s 25 glasovi »za« in 1 »vzdržanim«, tudi naslednji SKLEP: Za predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance se imenuje Pompe Janko. Ad9. KADROVSKE ZADEVE Uvodno obrazložitev je podal Žavbi Rudi, predsednik komisije za volitve in imenovanja. Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Kiril Guleski se razreši dolžnosti člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito Skupščine občine Ljubljana Center 2. Boris Ahčan, se imenuje v svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Center. Ad10. Odgovor na postavljeni delegatski vprašanji na3. seji družbenopolitičnega zbora je podala Nuša Kerševan, predsednica izvršnega sveta. Oelegatka Mara Rupena-Osolnik z odgovorom ni bila zadovoljna, zato je predlagala, da se da pobuda OK SZDL, da le ta zahteva spremembo firme »Caffe Haus-brandt« nad lokalom na Gosposvetski cesti 5. Delegati v zboru so ta predlog soglasno podprli. Zbor je predlagal izvršnemu svetu, da razpravlja o obeh postavljenih delegatskih vprašanjih, posebej še zato, ker tudi rešitev vprašanja v zvezi s podhodom Ajdovščina zahteva kompleksnejši pristop. Delegatka Samec Tatjana je postavila vprašanje, kaj lahko naredimo, da se v okviru mesta čimprej ustanovi iztreznitveni center. Na vprašanje je takoj odgovoril predsednik zbora Milan Gaspari, ki je pojasnil, da bo izvršni svet to vprašanje posredoval mestni skupščini. Seja je bila zaključena ob 19. uri. ZAPISAL: PREDSEDNIK ZBORA: Davorin GREGORIČ, I. r. Milan GASPARI, I. r. . * . POROČILO O DELU IN PROBLEMIH SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA CENTER Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Cen-ter je bila ustanovljena oktobra 1974. Na ustanovni skupščini so bili izvoljeni Izvršilni odbor ter naslednji odbori: za gospodarjenje, za družbeno pomoč, za gradnje in za prenovo. Organiziranost je bila torej drugačna, kot jo je določal Zakon o stanovanjskih skupnostih. Zakon je namreč določal, da morajo biti za • vsa tri temeljna področja dela stanovanjske skupnosti formirane samostojne enote. Zakon nadalje ne pozna enote, oz. odbora za prenovo. Ljubljanska organizira-nost stanovanjske skupnosti je bila plod političnega dogovora v Ljubljani. Delovanje stanovanjske skupnosti je steklo v začetku leta 1975. Na II. skupščini SSS Ljubljana Center v aprjlu 1975 je bil sprejet statut skupnosti in program dela za leto 1975. S statutom in dogovorom na II. zasedanju skupščine so bile opredeljene naloge posameznih od-borov in izvršilnega odbora pri izvajanju programa dela. Sklenjeno je med drugim bilo, da bo skupščina stanovanjske skupnosti sprejemala predvsem sistem-ske odločitve, medtem ko bo izvajanje nalog slonelo na odborih. Stanovanjske skupnosti Ijubljanskih občin smo v za-četku leta 1975 ustanovile stanovanjsko skupnost . Ljubljane, kot mesto za dogovarjanje in izvajanje tistih nalog, ki presegajo problematiko posamezne občine. Med pomembnejše dogovore, ki so bili doseženi . med stanovanjskimi skupnostmi v Ljubljani, sodijo: - Dogovor o združevanju sredstev za družbeno po-•> moč in Dogovor o enotnih merilih za pridobitev stano- vanj, zgrajenih z združenimi sredstvi. S tem dogovo-rom je bil zagotovljen enoten položaj prosilcev. - Dogovor o združevanju sredstev za ekonomsko * solidarnost in sprejem Pravilnika o pogojih za pridobi-tev posojil in združenih sredstev. - Dogovor o odpravi barakarskih naselij in stano-vanj VI. in VII. kategorije. Dogovora s področja družbene pomoči sta omogo-čila, da se je najbolj občutljiva problematika v Ljubljani . enotno in kvalitetno organizirano razreševala. Napotila za politiko delovanja in programsko usmeri-tev smo črpali iz dogovorjene politike stanovanjske preobrazbe in še zlasti iz naslednjih dokumentov: - Resolucija skupščine SR Slovenije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, - iz sklepov X. kongresa ZKJ, - in iz sklepov VII. kongresa Zveze sindikatov Jugo-slavije. ! Osrednje naloge stanovanjskih skupnosti so bile predvsem naslednje: - odločneje razreševati stanovanjska vprašanja de-lovnih Ijudi kot eno najbolj pomembnih ekonomsko-socialnih in razrednih vprašanj in še zlasti poskrbeti za razreševanje stanovanjskih vprašanj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, - tako razviti samoupravo na stanovanjskem po-dročju, da bodo stanovalci odločali o čimveč zadevah predvsem s področja upravljanja s stanovanjsko hišo, - pospešiti stanovanjsko graditev in jo družbeno usmerjati. Za dosego tega cilja je potrebno za stano-vanjsko graditev usmerjati večji delež narodnega do-hodka kot do sedaj. Pri oblikovanju programov dela pa smo dosledno izhajali tudi iz specifičnih stanovanjskih razmer v naši občini in iz vloge in nalog, ki jih naša občina ima. Naš osnovni problem je v tem, da imamo po obsegu in povprečni starosti najstarejši stanovanjski fond. Kar 48% vseh hiš v Ljubljani zgrajenih do leta 1918 odpade na našo občino. Nad 100 let starih hiš je 294. Te stare hiše pa je leta 1895 prizadel potres in večina ob potresu prizadetih hiš je bila le pokrpana, ne pa tudi celovito sanirana. Stanovanja v starih hišah so nekomfortna, sanitarno pomanjkljivo opremljena. Stranišča so skupna za več strank ali celo nadstropje, kopalnic ni, elektrika je v stanovanjih največkrat nadometna in skromne moči. Stanovalci v takih hišah so prikrajšani za možnost uporabe številnih gospodinjskih strojev in drugih do-sežkov sodobne tehnike. Mnogi stanovalci so iskali zasilne rešitve in s tem gradbeno stanje hiš še poslab-šali. (Odtok pralnega stroja speljan v strešni žleb). Po osvoboditvi so bile zaradi pomanjkanja stanovanj izvr-šene številne utesnitve stanovalcev. Del teh se je ohra-nil vse do danes. V letu 1975 smo imeli kar 720 stano-vanj, katero je predstavljala ena sama soba brez priti-klin in s skupno uporabo stranišča. Opisane razmere so ustvarile situacijo, da imamo od vseh Ijubljanskih občin največ ugotovljenih potreb po vzdrževalnih delih, zaradi starosti in dotrajanosti sta-novanjskih hiš pa najnižjo stanarino za 1 m? stanova-nja. Soočeni s tako težko situacijo zlasti v starem mest-nem jedru smo pričeli iskati poti in možnosti za sana-cijo razmer. Nesporno je bilo spoznanje, da s klasičnim vzdrževanjem starih dotrajanih zgradb ne smemo na-daljevati. Zato smo se odločili, da usodo starih dotraja-nih zgradb razrešimo s celovito prenovitvijo zgradb in stanovanj. Zavedali smo se, da prenova ne bo dosegla v celoti željenega smotra, če bo obsegala le fizično obnovitev posameznih zgradb, temveč morazagotoviti kompleksno prenovo tako v gradbenem, kakor tudi v gospodarskem, kulturnem in sociološkem smislu. Potresi v letu 1976 so pravilnost naše odločitve glede prenove le še utrdili, hkrati pa tudi opozorili na to, da je potrebno dela na prenovi pospešiti. Uvodoma navedena izhodišča in analiza stanovanj-skih razmer v naši občini so bili osnova celotnega delovanja naše skupnosti. Pri svojem delu pa smo dosegli naslednje rezultate: Odbor za gospodarjenje: Ta odbor je imel zaradi ogromnih razlik med potre-bami in možnostmi dokaj težko delo. Odbor je skrbel za vsakoletno pripravo, obravnavo in sprejem progra-mov investicijskega vzdrževanja. Ob izvajanju rednih investicijsko-vzdrževalnih del pa je odbor v sodelova-nju z izvršilnim odborom analiziral razmere in v skladu s svojimi pooblastili sprejemal ali predlagal sanacijske ukrepe. Osrednji problemi pa so bili: sanacija dvigal, sana-cija kotlarn ali njihova priključitev nadaljinskoogreva-nje, sanacije po potresih leta 1976. Med naloge, katere je odbor sproti razreševal, sodijo odločitve glede del, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. dogovori - skupščinska priloga /13 Odbor je aktivno deloval na oblikovanju raznih spo-razumov, pravilnikov in drugih sistemskih vprašanj s svojega delovnega področja. Posebno pozornost je odbor posvetil vprašanjem odprave onesnaževanja zraka. Izdelana je bila analiza razmer s področja one-snaževanja zraka, katerega povzročajo predvsem kot-larne in individualna kurišča. Napodlagi zbranegagra-diva je že v pripravi program postopnega zmanjševanja onesnaževanja zraka. Za šest kotlarn, ki so kot kurivo uporabljale premog in s tem prekomerno onesnaževale zrak pa je že sprejeta odločitev, da se odpravijo ozi-roma priključijo na toplarno ali plin. Dela na štirih od šestih kotlarn so že v teku. Odbor za gospodarjenje pa je dal tudi velik prispevek s pobudami k dopolnitvi stanovanjske zakonodaje. Odbor za graditev: Stanovanjska graditev v naši občini je bila zaradi skromnih prostorskih možnosti tudi v preteklih 4 letih skromna. Gradnja je potekala na zemljiščih, ki so jih gradbena podjetja pridobila še pred formiranjem sta-novanjskih skupnosti. Zato je bilo delo odbora osredo-točeno na pripravo izgradnje soseske CS-6, na razre-ševanje vprašanj pri izgradnji stanovanjskih blokov na Vodmatu in šeste roške stolpnice. Odbor je aktivno deloval na oblikovanju razvojnih j programov naše občine in Ljubljane. Dai pa je tudi vrsto pobud za racionalnejšo oskrbo Ljubljane z vodo in energetskimi viri ter za ustrezno dograditev in ob- novo komunalnih naprav. Odbor je deloval na pripravi razpisov natečajev za pridobitev posojil iz združenih sredstev po 13. členu Zakona o programiranju in financiranju graditve stano-vanj. Izvedenih je bilo pet natečajev. Pri delu odbora za graditev je močno prihajalo do izraza dejstvo, da je stanovanjska preobrazba zajela le del stanovanjskega področja. Organizacija za urejanje stavbnih zemljišč je delovala po starem, komunalne skupnosti še ni bilo. Odbor za družbeno pomoč: Odbor je celovito in uspešno opravljal vse naloge s področja družbene pomoči. V letu 1975 so bili dogo-vorjeni in sprejeti temeljni akti za pridobitev stanova-nja, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči, vključno s Pravilnikom o točkovanju. Aktivnost celotnega odbora in posameznih članov pa je še posebej prišla do izraza pri izvajanju natečajev. Komisijsko je bilo pregledano preko 1200 stanovanj. Uspešno je bilo opravljeno teža-ško in zahtevno delo, saj je bilo potrebno mnoge pro-silce obiskati po večkrat. Odbor je vestno obravnaval vse pritožbe in vložil velike napore v pomoči posamez-nim prosilcem, da so pridobili vso zahtevano doku-mentacijo. Čeprav so sredstva za družbeno pomoč združena na ravni Ljubljane, se vloge prosilcev razrešijo v stano-vanjskih skupnostih občin. Iz naše občine so družine in posamezniki dobili na-slednje število stanovanj: vletu1975 61 stanovanj po natečaju Ieta1976 •:¦¦•¦.- 376stanovanj po natečaju leta 1978 ' ¦ 195stanovanj skupno: 632stanovanj Stanovanja odobrena z natečajem ieta 1978 so se šele pričela dodeljevati. Poleg tega je bilo dodeljenih v Ljubljani za potrebe borcev 137 stanovanj. Poleg navedenih stanovanj pa je bilo s sklepi stano-vanjske komisije dodeljenih še 276 stanovanj. Pri tem ni šlo le za nove dodelitve, temveč tudi za priznanje stanovanjske pravice po odpravi sostanovanjskega ra-zmerja, priznanje ekonomske skupnosti in drugo. Kljub tako velikemu številu rešenih problemov pa se dotok prošenj za razreševanje stanovanjskih vprašanj ni zmanjšal. Ugotavljamo pa, da se je raven zahtev občutno zvi-šala. Družbena pomoč je dala željene rezultate, saj v nobenem obdobju razvoja Ljubljane ni bilo v tako krat-kem času kvalitetno razrešenih toliko težkih stanovanj-skih problemov. Kljub kvalitetnim rezultatom pa ugotavljamo, da ne-katere kategorije občanov nimajo realnih možnosti, da bi kmalu rešili svoj stanovanjski problem. Tu gre pred-vsem za delavce v šolah, vrtcih in domovih za ostarele. S samoprispevkom smo zagotovili sredstva za izgrad-njo osnovnih objektov za stanovanja pa ni bilo poskrb-Ijeno. Posledice so občutne in nerešeni stanovanjski problemi vplivajo tudi na kvaliteto dela in kadrovsko zasedbo posameznih šol in vrtcev. Nesprejemljiva je tudi praksa novozgrajenih domov za ostarele, da vza-mejo v dom občane - nosilce stanovanjske pravice, ki so pripravljeni stanovanje oddati v podnajem enemu od delavcev doma za ostarele. Ugotavljamo tudi, da mnoge delovne organizacije v Ljubljani ne spoštujejo dogovora o minimalnih stan-dardih pri zaposlovanju. Takšni delavci se pojavljajo takoj kot prosilci za stanovanja pri stanovanjski skup-nosti, mnogi pa se celo nasilno vselijo. Stanovanjska skupnost je razreševala tudi stano-vanjske probleme delavcev na šolah, VVZ in drugih organizacijah, ki so za življenje v občini nujno po-trebne. Vendar so bile to le najnujnejše rešitve, tako po kvaliteti kot po številu rešenih primerov. Stanovanjska skupnost je po zakonu dolžna dodeliti primerna stano-vanja upravičeno nezaposlenim medtem, ko so za vse zaposlene, stanovanjske probleme dolžne razreševati njihove delovne organizacije. V primerih, katere smo navedli, pa gre za redno zaposlene delavce, ki žive v težkih stanovanjskih razmerah. Vendar ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči in tudi njihove delovne organizacije, • jim stanovanj ne morejo kmalu zagotoviti. Ta problem obstoja v vseh Ijubljanskih občinah in ga bo potrebno hitro uspešno razrešiti. Odbor za prenovo: Uvodoma opisane stanovanjske razmere v zgradbah starega mestnega jedra so nam narekovale odločitev, da moramo stare dotrajane stanovanjske zgradbe celo-vito prenoviti. Zato smo že ob ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center sprejeli odlo-čitev, da organizirano pristopimo k prenovi in formirali tudi odbor za prenovo. Že prve izkušnje so pokazale, da si moramo najprej izboriti pogoje za delovanje. Zakonodaja prenove v letu 1975 še ni poznala, zaradi tega pa je bilo zlasti otežko-čeno financiranje prenove. Vztrajali smo na uveljavitvi 104. člena ustave SRS, ki jasno opredeljuje pogoje stanovanja in širše bivalne pogoje. Odbor za prenovo v začetnem obdobju ni mogel delovati tako uspešno kot ostali trije odbori, ki so imeli tudi pravno in ekonomsko dorečeno in s predpisi ure-jeno področje dela. Zato je v prvem obdobju dela odbora za prenovo potekala aktivnost predvsem v na-slednjem: - zagotavljanje enakopravnih pogojev prenove z no-vogradnjo. V ta namen je bila tudi dana pobuda za spremembo in dopolnitev Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, - zagotavljanje finančnih sredstev za konkretne na-loge in zagotavljanje solidarnosti pri izvajanju dolgo-ročnih nalog prenove, - opredelitev pogojev za prenovo posameznih zgradb in obseg spomeniške zaščite, - oblikovanje nosilcev pri izvajanju prenove. Pot do celovitega programa prenove starega mest-nega jedra je dolga in je še v izdelavi. Zato smo pristo-pili k prenovi posameznih zgradb. Izbor je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti na osnovi gradbe-nega stanja zgradb in temu ustreznih stanovanjskih razmer. Sedaj se že izvaja prenova na zgradbah Hrenova 17, Stari trg 6, Gornji trg 9 in Gornji trg 11. Na zgradbi Hrenova 17 je tretjina stanovanj že prenovljenih in stanovalci so se že vselili v prenovljena stanovanja. Pri pripravi in izvajanju del na prenovi naštetih zgradb smo se srečali s številnimi težavami. Povsem jasno je postalo, da zlasti premoženjsko-pravnih ra-zmerij ne bo mogoče učinkovito razreševati brez ustreznih zakonov. Na 7. zasedanju skupščine stanovanjske skupnosti je bil sprejet program prenove 32 zgradb. Financiranje tega programa je zagotovljeno s sredstvi odpravlje-nega državnega kapitala in katerega je združeno delo naše občine namenilo za prenovo, nadaljez namensko združenimi sredstvi za stanovanjsko graditev in s sred-stvi najemnikov poslovnih prostorov in s posojili stano-vanjsko komunalne banke Ljubljana. Prenova zgradbe Hrenova 17 pa poteka v celoti s posojilom banke. V teku je tudi prva večja akcija v naši občini za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije. Iz sredstev družbene pomoči je zagotovljenih 32 nadomestnih sta-' novanj in sredstva za obnovo nadaljnjih 32 stanovanj. Čeprav smo pri spreminjanju miselnosti in odnosa do prenove že veliko dosegli - k temu so v zadnjem času pomembno prjspevala tudi sredstva javnega ob-veščanja, pa ostaja prav na tem področju še ogromno dela. Neprestano se srečujemo s problemom, da posa-meznik ter razne organizacije sprejemajo prenovo, tol-mačijo pa jo kot obnovo in modernizacijo stanovanja ali hiše. Resnično prenovo starih mestnih predelov bomo dosegli ko bomo prenovili hiše v skladu s seda-njimi standardi, zagotovili hišam kvalitetno indivi-dualno, komunalno preskrbo, zagotovili zdravo bivalno okolje. Mnoge stare hiše so na zunaj lepe, v svoji zasnovi pa skrivajo družbeni in materialni položaj v času, koso bile te hišegrajene, lastnik hišeje imelzase veliko stanovanje ali kar celo etažo, za delavce in služinčad pa je imel številne majhne prostore. Številna stanovanja v takih hišah ne presegajo 10,00 m2. S prenovo moramo ustvariti mnogo več, kot pa samo prenoviti in modernizirati obstoječe stanje. Ustvariti moramo stanovanja in bivalne pogoje v katerih bo [nogoč normalen razvoj posameznika in družine. Samoupravna organizlranost V pretečenem mandatnem obdobju so bili v naši občini v vseh osmih krajevnih skupnostih formirani zbori stanovalcev, v katere delegirajo svoje delegate zbori stanovalcev hiš. Za krepitev hišne in krajevne samouprave je bilo tudi v vseh postopkih SSS Center pridobljeno predhodno mnenje le-teh (pridobitev ali prenos stanovanjske pravice, dodelitev uporabe po-slovnega prostora, prekvalifikacije ipd). Prav tako je postala hiša tudi mesto odločanja, ki preko svojega delegata vsklajuje potrebe po investicijskem vzdrževa-nju tako v KS v zboru stanovalcev (sprejemanje letnih in srednjeročnih programov) ter sama odloča o pro-gramu tekočega vzdrževanja in obratovalnih stroških. V skupščini SSS Center pa vsklajujemo in potrjujemo potrebe posameznih hiš po prenovi, kakor tudi vrsti drugih večjih vlaganj (dvigala, sanacija kotlarn, prik-Ijučki na toplarno ipd). Če strnemo navedene ugotovitve lahko zaključimo, da ta del stanovanjske samouprave dobro funkcionira, kljub nekaterim posameznim težnjam po ozkem lastni-škem obnašanju, medtem ko delegatska baza iz zdru-ženega dela ni imela pravega kontakta s Skupščino SSS in njenimi organi kljub prisotnosti svojih delega-tov na vseh področjih. Prav \z tega razloga in zaradi možnosti odločanja slehernega delavca, kakor tudi ob-čana je SSS objavljala vse svoje sistemske dokumente v glasilu OK SZDL »Dogovori« v obliki javne razprave in smo edina stanovanjska skupnost v Sloveniji, ki se je odločila za tak način delovanja. Kljub temu, dazberejo s svojim stanovanjskim prispevkom delavci v združe-nem delu znatnejša sredstva, kakor so sredstva stana-rin in najemnin, je do sedaj delegatska skupščina glede na organiziranost splošnih konferenc delegacij vzdru-ženem delu v pretečenem obdobju posvetila največ prizadevanj problemom s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami, manj pa vsem ostalim področ-jem. Pri vsem tem pa moramo poudariti problematiko notranje organiziranosti strokovnih služb Staninvesta, ki za našo skupnost kljub sklenjeni pogodbi ni kos izvrševati vseh svojih pogodbenih obveznosti. To velja zlasti za računovodska in statistična opravila. Neažur-nost računovodskih storitev ovira tudi delo samou-prave v stanovanjskih hišah. Sektor za vzdrževanje zgradb kljub skromni kadrov-ski zasedbi uspešno dela in med drugim organizira izvajanje investicijsko-vzdrževalnih del na cca 300 zgradbah v enem letu. S sprejetjem novega zakona o SSS so zadeve po-stavljene na trdnejšo osnovo, saj se že v organih skup-nosti, kot v skupščini SSS enakopravno srečajo in dogovarjajo uporabniki in izvajalci. Prav tako so z volitvami marca letos bile izvoljene posebne delegacije za SSS v KS, kakor tudi v združenem delu posebne konference delegacij za SIS socialnega varstva, kate-rega sestavni del je tudi stanovanjski SIS. ZAKLJUČEK Doseženi rezultati v minulih štirih letih so zelo veliki, če jih primerjamo z rezultati do leta 1975. V primerjavi z dejanskimi ustvarjalnimi možnostmi, katere v naši ob-čini, kakortudi v Ljubljani imamo, pa doseženi rezultati niso v celoti zadovoljivi. Z ustanovitvijo stanovanjskih skupnosti je bilo po-družbljeno predvsem tisto področje dejavnosti, ki je bilo prej v domeni stanovanjskih podjetij. Na področju komunale, priprave in urejanja stavbnih zemljišč in pri graditvi stanovanj pa ni bilo pričakovanega napredka. Zaradi tega so mnoge pobude in akcije stanovanjske skupnosti pri vsklajevanju nalog s tega področja ostale na pol poti. Z ustanovitvijo komunalnih skupnosti kon-cem leta 1977 in z že sprejeto dopolnitvijo Zakona o stanovanjski skupnosti pa so dani pogoji za bolj uspešno delo na tem področju. Mnogi zakoni in predpisi s stanovanjskega področja pa še vedno niso vsklajeni z ustavo in Zakonom o združenem delu ali pp so zaradi hitrega družbenega napredka v posameznih določbah postali neživljenjski. Zato mora biti delo na dograjevanju stanovanjske zakonodaje ena od prednostnih nalog stanovanjske skupnosti v tem letu. Spremeniti in dograditi je po-trebno predvsem naslednje zakone oziroma posa-mezna zakonska določila: Zakon o stanovanjsklh razmerjih: - preclzirati je potrebno ekonomsko skupnost in . pravico do nadaljnje uporabe stanovanja, - opredeliti pogoje pri odpravi sostanovanjskih ra-zmerij, - določiti je potrebno pravice in pogoje pri od-dajanju dela stanovanja v podnajem, - odpraviti je potrebno pravico do razpolaganja s stanovanjsko pravico v primeru, ko nosilec stanovanj-ske pravice odide v dom za ostarele, - delovnim in drugim organizacijam je treba omo-gočiti večje pravice pri razpolaganju z njihovimi stano-vanji, - zakon je potrebno vskladiti z drugimi zakoni, ki posredno vplivajo tudi na urejanje stanovanjskih ra-i zmerij - npr. z Zakonom o družinski skupnosti. Zakon o flnanclranju in gradltvi stanovanj je po-trebno dograditi tako, da bodo imele stanovanjske skupnosti vsaj enakopravni položaj z ostalimi dejavniki pri stanovanjski graditvi. Sedanji položaj pa je tak, da je še vedno uzakonjena gradnja za trg. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnlh prostorih je potrebno dograditi zlasti v pogledu urejanja poslovnih prostorov in opredelitve pogojev prenosov poslovnih prostorov. Stanovanjsko zakonodajo bo treba dograjevati tako, da bo mogoče razreševati specifične probleme v Ljub-Ijani. Ta se kaže predvsem v tem, da je v Ljubljani zelo lahko dobiti zaposlitev in da so izredne možnosti za študij. Zaradi tega je povpraševanje po stanovanjih bistveno večje, kot v drugih slovenskih mestih. Zaradi tega tudi stanovalci, ki imajo v Ljubljani družbeno stanovanje, pa stanovanja ne potrebujejo več, le tega ne izpraznijo temveč manipulirajozekonomskoskup-nostjo ali stanovanje v celoti oddajajo v podnajem. Na osnovi grobe ocene plačajo podnajemniki nosilcem stanovanjske pravice letno v Ljubljani preko 100 milijo-nov dinarjev, ali vsaj dvakrat več denarja kot nam ga je uspelo v Ljubljani letno namensko izdvojiti za prenovo. Zelo pomembno vprašanje, ki ga je treba urediti je stanarina. Zagotoviti je potrebno sprejemljiv prehod na stroškovne stanarlne, ob zagotovljenem subven-cioniranju tistih, ki stanarine ne bi zmogli. S tem bi dosegli predvsem naslednje cilje: - zagotovili sredstva za normalno vzdrževanje sta-novanjskih hiš, - stanovalci, ki zasedajo velika stanovanja, pa zaradi odselitve otrok velikega stanovanja ne potrebujejo več, se bodo lažje odločali za zamenjavo za manjša stano-vanja, - del stanovanj bi se sprostil in bi jih bilo mogoče dodeliti upravičenim pričakovalcem. Dogovoriti in urediti je potrebno vprašanje strokov-nlh služb, ki delajo za stanovanjsko skupnost. Pretežni del teh nalog opravlja Staninvest, ki pa je usposobljen za izvajanje nalog tekočega in investicijskega vzdrže-vanja, vodenja tehničnih in drugih evidenc ter finanč-nega poslovanja. Pri izvajanju nalog s področja pre-nove, graditve in družbene pomočl pa Staninvest . opravlja le manjši del nalog. Zato večji del nalog od-pade na delavce v stanovanjski skupnosti. Staninvest ni tako organiziran niti opremljen, da bi sprejete obvez-nosti ažurno in zadovoljivo izvajal. Zato je nujno, dase ta vprašanja končno uredijo. Skrajni čas je tudi, da se izkušnje in nauke o delu strokovnih služb s stanovanj-skega področja upošteva. Dejstvo je, da so službe, ki delujejo na stanovanjskem področju ves povojni čas stalno kritizirane. Zato je to področje doživelo največ reform in reorganizacij. Vedno so bila na voljo sredstva za izdelavo analiz, ki so analizirale razmere, ni pa bilo sredstev niti prave vneme, da bi se razmere solidno :* ¦. ' ._.¦;¦ •¦ sanirale. Poučna je tudi izkušnja stanovanjskih skup-nosti Ijubljanskih občin, ko smo si štiri leta zaman prizadevali, da bi nabavili računalnik, s katerim bi ob-delovali in hranili milijone podatkov in z njim omogočiti tudi planiranje od posameznih hiš do mestnega plana. Nujna je kadrovska sanacija Staninvesta in zagotovi-tev ustreznih delovnih pogojev, da bo mogoče naloge stanovanjskega gospodarstva hitro in točno izvajati, tako kot to potrebujejo in zahtevajo SSS, zbori stano-valcev in hišni sveti. Za dosego tega cilja bo potrebno zagotoviti enotne evidence pri vseh stanovanjskih skupnostih v Ljubljani in zagotoviti direktno povezavo med prijavno službo in evidenco stanovanj. Naša občina ima ogromne razvojne možnosti tudi na stanovanjskem področju, dejstvo, da je naša občina prostorsko utesnjena še ne pomeni, da bo stanovanj-ska izgradnja imela nepomemben obseg. Zaradi pro-storsko omejenih površin za novogradnjo bo morala postati prenova ter izgradnja plomb in pozidava pod-strešij sestavni in enakovredni del novogradenj. To vsekakor pomeni, da bo potrebno razreševati mnogo zahtevnejše probleme. Več pozornosti bo treba posve-titi humanizaciji bivalnega okolja in medčloveškim od-nosom. Predvsem pa bo potrebno nadalje razvijati sta-novanjsko samoupravo in krepiti njene materialne možnosti tako, da bodo zbori stanovalcev še v večji meri kot do sedaj neposredno odločali o gospodarje-nju s hišo, kakor tudi o drugih vprašanjih življenja pod isto streho, pa naj gre za varno igro otrok, pomoč bolnemu sosedu ali dogovor o redu v hiši. Naloge, katere mora reševati stanovanjska skupnost so velike in občutljive. Zato je potrebno ustvariti te-snejše sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi orga-nizacijami v občini, zlasti za razreševanje sistemskih vprašanj. Dosedanje sodelovanja s SZDL je že dalo mnogo dobrih rezultatov in prispevalo h kvalitetnejšim rešitvam. Okrepiti je potrebno delovno sodelovanje s sindikati, saj prav delavci največ prispevajo h graditvi stanovanj in se hkrati srečujejo s številnimi stanovanj-skimi problemi. Razrešitev nakazanih problemov bo omogočilo sta-novanjski skupnosti, da bo dejansko postala predvsem mesto za dogovarjanje in manj neposredni nosilec sanacijskih ukrepov. Naše mesto želimo izgrajevati tako, da bo humano, funkcionalno in lepo skratka tako, da bodo prvine naše družbene ureditve občutene in vidne. Pri tem mora tudi upoštevati, da je Ljubljana republiško središče in križišče pomembnih poti. Že-Ijene cilje bo mogoče doseči le z ustvarjalnim sodelo-vanjem občanov in delavcev, ki bodo preko svojih interesnih skupnosti zavestno opravili svoj del nalog. Ljubljana, avgust 1978 IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE . : . LJUBLJANA CENTER Izvršnl svet Skupščine občine Ljubljana Center je poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti in stanovanjski problematiki v občini Ljubljana Cen-ter obravnaval 30. avgusta 1978 na svoji 14. seji In sprejel naslednja stališča in sklepe, ki jih posreduje v obravnavo in sprejem Skupščini občine Ljubljana Center: 1. Poročilo samoupravne stanovanjske skupnostl nakazuje osnovne probleme, ki se javljajo na po-dročju stanovanjskega gospodarstva in tudi nakazuje predloge za njihovo hitrejše razreševanje. Izvršni svet podpira vse predloge samoupravne stanovanj-ske skupnosti, ki so v poročilu nakazani. 2. Izvršni svet ponovno ugotavlja, da je precej ne-rešenih problemov na področju stanovanjskega go-spodarstva, zlasti prepočasno razreševanje stano-vanjskih problemov delavcev zaposlenih v nekaterih družbenih dejavnostih, prenove starega stanovanj-skega fonda, hitrejše graditve novih stanovanjskih naselij in večjih objektov tudl posledica tega, da sa-moupravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani ni-majo sprejetlh samoupravnih sporazumov o temeljih planov za tekoče srednjeročno obdobje. Zaradi tega je nujno realizirati določilo smernic za izvajanje sred-njeročnega plana občine v letu 1978, da mora samou-pravna stanovanjska skupnost predlcžiti delavcem v združenem delu predlog tega samoupravnega spora-zuma v obravnavo in sprejem v tem letu. 3. Vrsta problemov pri razreševanju stanovanjskih odnosov in podstanovaljskih razmerij izhaja iz neu-strezne zakonodaje, ki ureja področja stanovanjskih razmerij. Zaradi tega izvršni svet podpira vse pobude samo-upravne stanovanjske skupnosti za spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki ureja stanovanjsko proble-matiko in podstanovaljska razmerja. Prav tako IS podpira pobude SSS za poenostavitev in skrajšanje postopkov pri prenovi in sanaciji starega stanovanj-skega fonda. 4. Za pravilno in učinkovito upravljanje stanovanj-skih hiš in gospodarjenje s stanovanjskim fondom je potrebno uveljaviti samoupravne odnose stanoval- -- cev preko zborov stanovalcev in hišnih svetov, katere je potrebno utrjevati in jim nuditi vso pomoč in pod- ' poro. Prav tako je potrebno še nadalje utrjevati vlogo zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih. 5. Delovanje delegacij krajevnih skupnosti v skup-ščini in odborih samoupravne stanovanjske skupno-sti je zadovoljivo. Premajhna pa je aktivnost delegacij združenega dela tako v skupščini kot v organih samo-upravne stanovanjske skupnosti. To stanje |e po-trebno preseči in doseči večjo aktivnost delegacij združenega dela, ki bi morale sodelovati zlasti pri razreševanju stanovanjske problematike zaposlenih delavcev. 6. Izvršni svet je že (v prejšnji mandatni dobi) več-krat obravnaval problematiko Staninvesta in predla-gal konkretne rešitve tako glede delovanja kot samo-upravne organiziranosti te organizacije združenega dela. Zato podpira pobudo samoupravne stanovanj-ske skupnosti, da je potrebno delovanje in samou-pravno organiziranost Staninvesta razrešiti v najkraj-šem času in ga kadrovsko okrepiti ob sodelovanju vseh odgovornih faktorjev v Ljubljani, zlasti samou-pravnih stanovanjskih skupnosti. Prav tako je po-trebno s samoupravnimi sporazumi urediti medse-bojna razmerja in obveznosti med samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi in Staninvestom, kar bo pogojevalo statusno organiziranost delovne organi-zacije in njenih temeljnih organizadj združenega dela. 7. Izvršni svet je ob obravnavi poročila samo-upravne stanovanjske skupnosti o problematiki sta-novanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Center odprl tudi vprašanje razreševanja problematike po-slovnih prostorov. Zaradi obsežnosti bo še v tem letu skupaj z izvršnim odborom samoupravne stanovanj-ske skupnosti posebej obravnaval to problematiko in predlagal konkretne rešitve. Ljubljana, 3O. 8.1978 IZVRŠNI SVET INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI LJUBLJANA CENTER VI. POLLETJU 1978 Informacija temelji na prvi obdelavi podatkov iz pe-riodičnih obračunov za prvo polletje 1978, ki jo je pripravila Služba družbenega knjigovodstva in na ne-katerih dodatnih podatkih, ki jih iz obstoječih statistič-nih evidenc obdeluje tukajšnji oddelek za gospodar-stvo in finance. Namen informacije je v najkrajšem možnem času posredovati prve - in zato še ne povsem preverjene - podatke o rezultatih poslovanja v posa-meznih gospodarskih dejavnostih v občini. Kljub ome-jeni neposredni primerljivosti podatkov in kazalcev po eni strani zaradi številnih statusnih sprememb v orga-nizacijah združenega dela, kakor tudi zaradi vrste no-vih zakonskih določil, ki se odražajo vspremembah pri obračunu stroškov poslovanja, zalog, bremenitvi obratnih sredstev kottudi pri ugotavljanju in razporeja-nju celotnega prihodka in dohodka, predstavlja pol-letni obračun prvo uporabno osnovo za oceno uspeš-nosti razvoja gospodarstva v tekočem letu. I. Globalni rezultatl poslovanja Z analizo zaključnih računov gospodarskih organi-zacij za leto 1977 je bilo ugotovljeno, da so rezultati poslovanja v letu 1977 izkazovali umirjeno gospodar-sko rast z malenkostnim izboljšanjem ekonomičnosti poslovanja in produktivnosti dela, kar pa ob porastu skupne, splošne in osebne porabe preko planskih pre-dvidevanj in možnosti, ni zadostovalo za obseganje predvidene rasti reproduktivne sposobnosti gospodar-stva. Delež sredstev za razširitev in razvoj materialne osnove dela se je v strukturi razporejenega družbe-nega proizvoda v primerjavi z letom 1976 zmanjšal. V smernicah za uresničevanje srednjeročnega druž-benega plana občine Ljubljana Center v letu 1978 je zato osnovna usmeritev nosilcev gospodarskega ra-zvoja uspešnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi s prilagajanjem politike razporejanja dohodka iz či-stega dohodka konkretnim rezultatom poslovanja tudi po periodičnih obračonih med letom. Pri tem je po-trebno dosegati hitrejšo rast sredstev za razširitev ma-terialne osnove dela v temeljni organizaciji od narašča-nja sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo, katerih rast naj v letu 1978 še nekoliko zaostaja za rastjo produktivnosti dela. Primerjavo osnovnih podatkov o rezultatih poslova-nja gospodarstva v letošnjem prvem polletju z rezultati v enakem obdobju preteklega leta ter orientacijski pri-kaz dosežkov po zaključnih računih za leto 1977terpo letošnjih periodičnih obračunih za I. trimesečje, kakor - tudi nekatere globalne premike v razporeditvi družbe-nega proizvoda in čistega dohodka prikazuje tabela 1. Glede na to, da so prikazani podatki finančni in nominalni, je za okvirno oceno realnih dosežkov v letošnjem letu potrebno poleg ostalih faktorjev upošte-vati tudi gibanje cen, ki je bilo v Sloveniji po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko naslednje: Indeksi l-VI/78 l-VI/78 ______________________________g 1977 l-VI/77 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 107,6 110,0 Cene na debelo ... 115,6 Cene na drobno 109,8 112,7 Cene gostlnskih storitev 114,3 118,0 Cene življenjskih potrebščin 111,8 113,7 Prav tako za celovitejši prikaz gospodarskih gibanj navajamo nekatere podatke obstoječih stalističnih evi-denc - o gibanju vrednosti industrijske proizvodnje, gradbenih del, o prometu, o trgovini na drobno, o količinskem in vrednostnem prometu v gostinstvu in turizmu (primerjava s polletnim obdobjem lanskega leta): vrednost industrijske proizvodnje (indeks) 119,7 izvršitev letnega plana industrijske proizvod- nje (v %) 51,6 vrednost opravljenih gradbenih del (indeks) 112,6 promet v trgovini na drobno (indeks) 121,3 število gostov - turizem (indeks) 107,2 število nočitev (indeks) 111,1 iztržek v turizmu (indeks) 122,8 iztržek v gostinstvu (indeks) 118,0 Podatkov o vrednosti izvoza in uvoza, ki jo posredu-jejo zunanjetrgovinske organizacije združenega dela, za letošnje prvo polletje, do sestave te informacije še ni. Po podatkih za prvo trimesečje letošnjega leta je bila vrednost izvoza za 6,8% nižja in uvoza za 9,8% višja kot v enakem razdobju lani, s tem pa se je poslab-šalo tudi razmerje med uvozom in izvozom in je bilo pokrivanje uvoza z izvozom le 53,4%. Delež izvoza, ki so ga posredovale te organizacije, je znašal 52,8% v skupnem izvozu SR Slovenije, medtem ko je predstav-Ijal uvoz teh organizacij 60,3% uvoza SR Slovenije. V kolikor bomo uspeli dobiti podatke o gibanju uvoza v letošnjem prvem polletju, bomo to informacijo nakna-dno dopolnili. V letošnjem prvem polletju je 315 gospodarskih or-ganizacij združenega dela realiziralo 39.907 milijonov din celotnega prihodka, ki je za 22,5% višji kot v ena-kem lanskem obdobju. Za dosego takega celotnega prihodka je gospodarstvo porabilo sredstva v višini 34.493 milijonov din. Dinamika teh sredstev je bila za 0,4 indeksne točke počasnejša od dinamike celotnega prihodka ,tako, da je dohodek gospodarstva znašal 5439 milijonov din in je bil za 25,6% višji kot lani. Glede na to, da je 14 organizacij v polletju izkazalo izgubo, t. . j., razporedilo več dohodka kot pa ga je ustvarilo, je razporejeni dohodek gospodarstva v višini 5479 milijo- nov din kar za 32,2% višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Po pokritju obveznosti iz dohodka je bil čisti dohodek 4048 milijonov din za 21% višji kot lani. Enako dinamiko kot čisti dohodek izkazuje tudi del čistega dohodka za osebne dohodke, bistveno hi-treje je naraščal del čistega dohodka za skupno porabo (indeks 155,7), medtem ko so se sredstva za izboljšanje materialne osnove dela povečala le za 9,8% in sredstva rezerv za 13,6%. Sredstva, ki se štejejo v akumulacijo -amortizacija nad predpisanimi stopnjami, del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, del čistega dohodka ' namenjen za poslovni sklad, za zboljšanje materialne osnove dela in za sredstva rezerv - so bila v višini 949 milijonov za 11,6% večja kot v lanskem prvem polletju, . celotna sredstva za reprodukcijo, ki vključujejo tudi amortizacijo po predpisanih stopnjah, pa so znašala 1494 milijonov din in so bila večja za 14,5%. Take rezultate je ob poprečni uporabi 44.852 mili-jona din poslovnih sredstev, ki so bila za 24% višja kot znaša celotno lansko poprečje, doseglo 54.100 delav-cev v gospodarstvu občine. Poprečno število zaposle-nih v gospodarstvu je v primerjavi z lanskim prvim polletjem večje za 3,6%, medtem ko primerjava s kon-cem leta 1977 in letošnjim prvim trimesečjem kaže stagnacijo v zaposlovanju. Gibanje celotnega prihodka in doseženega dohodka po posameznih dejavnostih gospodarstva je bilo dokaj različno, prikazuje pa ga tabela 2. TABECA 2: CELOONI PRDEDHC m DOSEŽENI DOKDEK PO DEJAVN3STIH CELOTOI DOKHEK DOSE2BJI DOHCDEK DEEWN0ST znesek v 000 din znesek v 000 din /7B indeks T v /1R indeks I-VI/78 j^1/78 I-VI/78 ^/ts ________________________I-VI/77_______________I-VI/77 iiriustrija 2.236.743 120,6 750.191 133,2 tanetijstvo 20.806 114,3 8.286 125,0 - gradbeništvo 1.530.858 138,6 464.487 130,0 Ftcnet 1.279.010 132,9 532.164 130,4 trgovina 30.873.221 121,3 2.588.772 121,8 gootinstvo 389.045 116,1 173.131 122,1 turizan 1.083.120 116,5 51.462 99,1 cbrt 169.370 131,5 89.756 134,0 stancvanjska dejavnoet 64.475 154,5 25.324 166,7 kemmalna dejavnost 344.979 129,2 246.159 127,2 finančne in druge posl. storitve 1.915.422 128,9 509.381_______127,7 SKUPftJ________39.907.049 122,5 5.439.113_______125,6 Največji porast v primerjavi z lanskim polletjem je dosežen v celotnem prihodku gradbeništva, prometa in obrti, medtem ko je prikazani izredni skok vstanovanj-ski dejavnostj zaradi sprememb nerealen. Nadpo-prečno dinamiko izkazuje še komunalna dejavnost in organizacije, ki opravljajo finančne in druge poslovne - TMEIA 1: REZULTKTI POSLOVMUA ,_.•¦..'. . r . " ' . . Znesek v 000 din v obdobju ~ Indeks Struktura v % = ELEmn 1-XII/1977 1-III/1978 l-VI/1978 l-VI/78 ZR 1977 1-III/78 l-VI/78 _____________________________________________________________________l-VI/77___________________________________ I. CEDDTOI PPHEDEK 75.592.977 18.960.630 39.907.049 122,5 100,0 100,0 100,0 Porabljena sredstva 66.379.826 16.462.504 34.493.047 122,1 87,8 86,8 86,4 Dohodek 9.313.151 2.520.255 5.439.113 125,6 12,2 13,2 13,6 Razporejeni dohodek 9.242.702 2.592.375 5.479.116 132,2 Izguba pri substand - 22.129 25.111 249,9 : -, Izguba zaradi nedose- ženega dohodka 29.367 73.400 47.445 87,9 ] SKUPAJ IZGUBA , 29.367 95.529 . 72.556 233,4 : . , - II. DHUŽEENI PRDIZVCD 10.228.730 2.865.835 6.031.426 125,2 100,0 100,0 100,0 - del za OZD 6.812.557 1.991.755 4.179.856 126,4 66,6 69,5 69,3 III. ČISTI D0KDEX 7.053.775 1.913.482 4.048.165 121,0 100,0 ' 100,0 100,0 - del za osebne do- hodke 5.044.204 1.322.026 2.803.956 121,0 71,5 . 69,1 69,3 r del za skupio porato 745.502 163.332 375.447 155,7 10,6 8,5 9,3 - del za zboljšanje . : r 1, . ¦ ' mterialne osnove . del 1.094.433 371.387 745.184 109,8 15,5 ( 19,4 18,4 - del za sredstva rezerv 169.637 56.736 123.577 113,6 2,4 3,0 3,0 AKUMUIACIJA 1.331.833 468.143 948.718 111,6 . ; ' •• • " EREDSTVA ZA REPRCDUK- - CIJD 2.317.771 740.936 1.494.139 114,5 POFRBČNO UPORABLJENA POSLCVNA SRH3STVA 36.166.496 43.043.725 44.851.954 153,9 POFtfEČNO ŠTEVH/D ZAPOSLENIH ¦ . ¦ . (na osnovi vkalk.ur) 55.396 54.100 54.100 103,6 storitve, trgovina in industrija kot najmočnejši dejavno-sti v občini, sta z dinamiko celotnega prihodka neko-liko pod poprečjem, kmetijstvo, gostinstvo in turizem pa v gibanju celotnega dohodka od poprečja bistveno zaostajajo. Že uvodoma smo navedli, da v celoti počasnejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka vpliva na hitrejšo rast doseženega dohodka, ki se je povečal za 25,6%. Ta podatek kaže nadelno izboljšanjeekono-mičnosti poslovanja, kar potrjuje tudi ugotovitev, da je bilo v letošnjem prvem polletju na 100 din porabljenih sredstev doseženo 15,6 din dohodka, lani ob polletju pa 15,2 din. Pozitivni premik v ekonomičnosti poslova-nja je viden v industriji, obrti, delno v gostinstvu in v manjši meri v trgovini, v ostalih dejavnostih pa so stroški hitreje naraščali od celotnega prihodka. Delež posameznih dejavnosti vskupnem doseženem dohodku gospodarstva kaže v primerjavi z lanskim prvim polletjem tabela 3. TOEELA 3: DELEŽ POSMEZNIH DEJAVNOSTI V SKUPNEM DOEE-ŽENEM DOHCOKU DE3AVN0ST I-VI/77 I-VI/78 industrija 13,0 13,0 kmetijstvo 0,1 0,2 graibeništvo 8,3 8,5 prcmet 9,4 9,8 trgovina 49,1 47,6 - na drohno 14,9 13,5 - na debelo 21,6 21,5 - zunanja 12,6 12,6 gostinstvo 3,3 3,2 turizan 1,2 0,9 cbrt 1,5 1,6 stanovanjska dejavnoet 0,4 0,5 tamunalna dejavnost 4,5 4,5 finančne in druge posl.storitve 9,2________9^4______ SKUPflJ_________________________________100,0________100,0_______ Bistvenih sprememb v strukturi doseženega do-hodka po dejavnostih v primerjavi z lanskoletnim raz-dobjem ni, opazno pa je naraščanje deleža industrije, prometa in finančnih ter drugih poslovnih storitev in zmanjševanje deleža trgovine ter gostinstva in turizma. Primerjava podatkov gospodarskih organizacij o do-seženem in planiranem celotnem prihodku in dohodku za letošnje prvo polletje kaže, da je bil planirani celotni prihodek dosežen 91,7 odstotno in planirani dohodek 98,5%. Poleg izrazito sezonskih dejavnosti (kmetijstvo in ribištvo, gradbeništvo, turizem) je opazno poča-snejše izpolnjevanje plana tudi v vseh treh področjih trgovine. II. Razmerja v razporeditvi družbenega proizvoda In čistega dohodka Razporejeni družbeni proizvod v višini 6031 milijo-nov din je bil v prvem polletju letos za 25,2% višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Razporeditev družbenega proizvoda na tri glavne namene je potekala kakor prikazuje tabela 4. Oel družbenega proizvoda za skupne in splošne družbene potrebe, kamor štejemo prispevke iz do-hodka in iz osebnih dohodkov za samoupravne intere-sne skupnosti družbenih dejavnosti ter davke iz do-- hodka za pokrivanje splošnih družbenih potreb, je na-raščal počasneje (ind. 117,6) od rasti družbenega pro-izvoda, s tem pa se je zmanjšal delež teh sredstev v družbenem proizvodu od 22,4% na 21,1%. Del družbe-nega proizvoda, ki ostane organizacijam združenega TMEIA 4: RA3>CREDnTV DBUŽEEJEGA PHDIZVCOA 31ESEK V 000 DDJ ZNESEK V 000 DDJ I-VI/77 Strukt.v I-Vl/78 Strukt. Indeks ____________________________________%____________________v_%_______________ DHJŽBENI PHDIZVOD 4.817.511 100,0 6.031.426 100,0 125,2 - del za sJaip-ne In sploš-ne družbene potnebe J.080.291 22,4 1.270.871 21.1 117,6 - del za ostale namene 429.923 8,9 580.698 9,6 135,1 - del za 02D 3.307.296 68,7 4.179.856 69,3 126,4 dela, se je povečal za 26,4% in je tako tudi njegov delež v družbenem proizvodu večji za 0,9%. Najhitrejši po-rast pa izkazuje del družbenega proizvoda za ostale namene in sicer kar za 35,1%, njegov delež pa se je povečal od 8,9% na 9,6% družbenega proizvoda. Pri ostalih namenih se v letošnjem letu pojavlja med dru-gimi spremembami del skupnega dohodka, ki pripada drugim OZD (v lanskem polletju teh sredstev še ni bilo), narašča del dohodka za ohranitev, zboljšanje in var-stvo človekovega delovnega in življenskega okolja, pa tudi del dohodka za plačila bančnih storitev in za povračila stroškov plačilnega prometa, predvsem pa del dohodka za druga plačila. Iz te, za organizacije združenega dela ugodne razpo-reditve družbenega proizvoda pa izhaja razporeditev čistega dohodka gospodarstva, ki pa ni izvedena v korist sredstev akumulacije. Razporeditev čistega do-hodka v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lan-skim ter spremembe v strukturi prikazuje tabela 5. ¦IRBEIA 5: PRZPCRBDrm/ ČISTBSv DOCOKR. Znesek v 000 din Znesek v 000 din I-VI/77 Strufct. I-VI/78 Strufct. Indeks __________________________v_%_____________________v_%________________ Lrsn dohd- DEK 3.345.282 100,0 4.048.165 100,0 121,0 - del za osebne dchbdke 2.316.787 69,3 2.803.956 69,3 121,0 - del za skupno porabo v OZD 241.151 7,2 375.447 9,3 155,7 - del za zboljšanje mat.osnove dela 678.567 20,3 745.184 18,4 109,8 - del za sredstva rezerv 108.778 3,2 123.577 3,0 113,6 Del čistega dohodka za osebne dohodke je večji za 21%, povečal se je torej v enakem odstotku kot čisti dohodek, pri tem pa je bil del za čiste osebne dohodke večji za 20,1%, prispevki pa so se povečali za 23,2%. Deiež sredstev za osebne dohodke v čistem dohodku je ostal enak. Ob zelo visokem porastu dela čistega do-hodka za skupno porabo za 55,7% se je bistveno pove-čal tudi njegov delež in sicer od 7,2% v lanskem prvem polletju na 9,3% letos. Največji porast pri teh sredstvih izkazujejo sredstva za druge namene v skupni porabi (indeks 163,6), visok pa je tudi porast dela za stano-vanjsko izgradnjo (indeks 146,8). Ob taki razporeditvi čistega dohodka je ostalo relativno manj sredstev za zboljšanje materialne osnove dela in za sredstva re-zerv, njihov delež v čistem dohodku se je znižal od 23,5% v lanskem prvem polletju na 21,4% letos. Prika-zana razporeditev je sicer nekoliko ugodnejša, kot je bila dosežena po zaključnih računih za leto 1977, ven-dar primerjava zaradi sprememb v obračunavanju ni povsem realna. V primerjavi z razporeditvijo po perio-dičnih obračunih za I. trimesečje letošnjega leta pa je delitev ob koncu polletja slabša. III. Akumulaciia V obračunskih obdobjih med letom predstavlja izra-čun akumulacije le obračunsko kategorijo, ki je v bilan-cah uspeha med letom le okvirno izvedena, dejanska delitev na sklade pa se izvaja v zaključni bilanci ob koncu leta. Kljub temu podatki o akumulaciji tudi med letom veliko povedo o poslovanju in razvojnih sposob-nostih gospodarstva. Sredstva, namenjena za akumulacijo, prikazuje ta-bela 6. TMHA 6: SB&STVK ZA AKJMUUV3JD Znesek v 000 din Indeks Stzuktura I-VI/77 I-VI/78 I-VI/78 V % --------------------------------------------- I-VI/7? I-A/I/77 I-VI/78 "¦nl I iru l jn nad pndp.stcEnjand. 62.542 79.957 127.8 7,4 8,4 del dcbod)a za pcslovni aklai 678.567 745.184 109,8 79,8 78,5 - od tega za ab- vszna poeojUa 130.050 129.252 99,4 15,3 13,6 - lastni a**i pc»- lovnega sklada 548.517 615.932 112,3 64,5 64,9 reasrvni aklad 108.778 123.577 113.6 12.8 13,1 SHUHU_____________849.887 948.718 111,6 100,0 100,0 Akumulacija gospodarstva je rastla počasneje od dohodka in čistega dohodka, kakor smo ugotovili že v prejšnjem poglavju, pri čemer moramo ugotoviti, da narašča del dohodka za vse namene v poslovnem skladu zelo počasi. Če ob tem še upoštevamo, da ' gospodarstvo iz teh sredstev plačuje anuitete za že najete in porabljene investicijske kredite in združuje ¦ tudi sredstva za financiranje razvoja dogovorjenih prioritetnih dejavnosti v tem srednjeročnem obdbbju (cestni in železniški promet, luke, energetska infra- struktura), je rast akumulacije absolutno prenizka. Vsi trije pokazatelji akumulativnosti gospodarstva . kažejo tako v primerjavi z lanskim prvim polletjem kakor tudi z letošnjim 1. trimesečjem nazadovanje. Tako je delež akumulacije v dohodku letos v polletju znašal 17,4%, v enakem obdobju lani je bil 19,6% in v letošnjem prvem trimesečju še 18,5%. V čistem do-hodku je akumulacija predstavljala ob polletju 22,9% -lani 24,9% in ob trimesečju letos še 23,9%. Na po-prečno uporabljena poslovna sredstva je gospodarstvo doseglo letos 2,1% akumulacije, medtem ko je bil ta - odstotek v lanskem enakem obdobju še 2,9. Delež akumulacije v doseženem dohodku posamez-nih dejavnosti je razviden iz tabele 7. Le v štirih dejavnostih - industrija, kmetijstvo in ribištvo, gradbeništvo in obrt začasna razporeditev do-hodka kaže na porast deleža akumulacije v primerjavi z enakim obdobjem lani. Delež akumulacije v dohodku je v trgovini še vedno najvišji, vendar pa v dinamiki že močno stagnira. Izrazit padec deležaakumulacijepaje zabeležen v turizmu, kjer je tudi največ organizacij, ki so v letošnjem prvem polletju izkazale izgubo. IV. Osebnl dohodki V letošnjem prvem polletju je vsak od poprečno zaposlenih 54.100 delavcev v gospodarstvu poprečno TMEA 7: MLEŽ AIUUUOJE V DOSEŽBCM DCHCDKU DGJBVNOer dohodku (v %) Irdeks ___^_______________ZR 1977 I-III/78 I-VI/77 I-VI/78 1 2 3 4 5 5:4 industrlja 12,7 20,7 17,2 19,4 112,7 taetljstro 12,5 24,4 18,2 23,1 126,9 gradbmištvo 10,1 11,7 13,1 15,2 116,0 pronet 5,7 6,5 6,7 4,4 65,6 trgcwina 17,8 23,1 24,0 20,8 86,6 - na drotno 12,0 19,1 20,4 16,9 82,8 - na detelo 17,6 25,3 24,7 22,5 91,0 - zunanja 22,3 23,2 27,1 22,2 81,9 gostlnstvo 11,8 9,9 15,5 12,0 77,4 turizm 6,2 4,0 10,0 1,9 19,0 cbrt 16,0 18,2 13,8 15,0 108,6 . steoicv.-hcin.dej. 8,7 9,2 12,0 11,4 95,0 flnančne ln druge poel.atnrltve 16,5 20,9 26,0 19,4 74,6 SKUPAJ______________14,3 18,5 19.6 17,4 88.7 mesečno dosegel 16.759 din dohodka oz. 12.473 din čistega dohodka, kar je za 21,3% oz. 16,8% več kot v enakem obdobju lani. Poprečno mesečno je bilo raz-porejeno za osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca 9796 din, kar je za 20% več kot v enakem obdobju lani, pri tem pa je poprečni čisti izplačani osebni dohodek delavca v gospodarstvu ob-čine Center znašal 6046 din in je bil za 15,5% višji kot v lanskem prvem polletju. Izplačani čisti osebni dohodek na delavca mesečno je bil v polletju tako za 14,2% višji kot poprečno v celem letu 1977 in za 6,4% višji od poprečja v letošnjem prvem trimesečju. V primerjavi z rastjo življenskih stroškov, ki so se v Sloveniji dvignili za 13,7% oz. v Ljubljani za 13,5% v primerjanih obdob-jih, je rast izplačanih čistih osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu občine Center nekoliko hitrejša (15,5%), kar omogoča tudi realno rast osebnih dohod-kov za ca. 2%. Gibanje osebnih dohodkov je usklajeno z gibanjem produktivnosti dela, saj so naraščali nomi-nalno počasneje. Ne moremo pa tega trditi za sredstva porabljena za skupno porabo na delavca, ki soznašala v letošnjem prvem polletju 8226 din in so bila večja od enakega obdobja lani za 38,8%. Gibanje poprečnih mesečnih čistih izplačanih oseb-nih dohodkov delavcev v posameznih dejavnostih go-spodarstva občine v razdobju enega leta kaže tabela 8. V. Izgube V lanskem I. polletju je v gospodarstvu občine Ljub-Ijana Center izkazalo izgubo 25 organizacij združenega dela v višini 63.047 tisoč din in je izguba predstavljala 1,5% ustvarjenega dohodka gospodarstva. Poslovno leto 1977 je zaključilo z izgubo še 9 organizacij, izguba pa je znašala 29.367 tisoč din (0,4% dohodka gospo-darstva), od katere je bilo nekrite 14.007 tisoč din. V letošnjem prvem trimesečju se je število organizacij z izgubo zopet zelo povečalo - na 40, skupna izguba pa je bila 95.528 tisoč din ali 3,7% dohodka gospodarstva. Zaradi sorazmerno visokega števila organizacij z iz-gubo je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center pozval vse organizacije, ki so poslovale z izgubo, da ukrenejo vse potrebno, da se izgube odpravijo in da v primeru izgub ob polletnih obračunih ukrepajo v skladu z določili zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Ur. I. SFRJ, št. 62/77). Rezultati poslovanja za letošnje prvo polletje kažejo, da je poslovalo z izgubo 14 organizacij združenega delas 1174delavci, izgubapajeznašalaskupno 72.556 tisoč din. Število organizacij z izgubo se je v primerjavi s 1. trimesečjem bistveno zmanjšalo, skupna izguba gospodarstva pa je še dokaj visoka. Od skupno izka- ¦mBELA 8: GIBANJE OSEBNIH DOHCDKCV . . Poprečni izplačani čisti osebni dohodek na delavca mesečno DEJAVNOST - v dln - Indeks _________________________ I-VI/77 I-XH/77________I-HI/78__________I-VI/78___________________ 1___________________________2____________3_____________4________________5 5:2 5:3 5:4 industrija 4.661 4.958 5.421 5.569 119,4 112,3 102,7 kmetijstvo 5.136 5.443 6.142 5.789 112,7 106,4 94,3 gradbeništvo 4.893 4.755 4.804 5.194 108,1 111,3 110,2 pranet 5.087 5.177 5.704 5.868 115,3 111,2 102,9 trgovina 5.515 5.715 5.923 6.375 115,5 111,5 107,6 - na drobno 4.995 5.414 . 5.574 - 5.827 116,6 107,6 104,5 - na debelo 5.630 5.544 5.810 6.449 114,5 116,3 111,0 • - zunanja 6.292 6.596 6.823 7.256 115,3 110,0 106,3 gostinstvo 4.055 4.323 4.610 4.925 121,4 113,9 106,8 turizem 5.362 5.018 5.887 ' 5.919 108,3 117,9 100,5 obrt 4.573 5.324 5.609 5.882 128,6 110,5 104,9 stanov.konun.dejavnost 4.412 3.545 5.017 5.329 120,7 150,3 106,2 finančne in druge posl.st. 7.487________7.241_________7.531____________8.181 109,2 112,9 108,6 SKUPAJ:_______________________5.131_________5.295__________5.682_____________6.046 115,5 114,2 106,4 zane izgube din 72.556 tisoč je 25.111 tisoč din ali 34,6% izgube pri substanci in 47.445 tisoč din ali 65,4% zaradi nedoseženega dohodka. Od skupno 14 organizacij ]e 12 organizacij izkazalo izgubo že v I. trimesečju. V primerjavi z lanskim prvirri polletjem se je izguba v teh 14 organizacijah skupno več kot podvojila. \z pregleda izgub po posameznih organizacijah združenega dela je razvidno, da gre v pretežni meri za sezonske izgube, saj je 87,6% vse izgube v gospodar-stvu izkazane v turizmu. Z odlokom o tem, kaj se šteje za sezonsko poslova-nje organizacij združenega dela na področju gostin-stva in turizma (Ur. I. SFRJ, št. 43/78) je zvezni i2vršni svet predpisal, da se šteje, da opravljajo organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma se-zonsko dejavnost, če so po odloku o enotni klasifikaciji mBELA 9: IZGUEE Žapl Izguba p«ri substanci Izguba zaradi nedoseže^ IZGUBA SKUPAJ Šte- št. ^ I-VI/77 I-VI/78 nega dohodka I-VI/77 I-VI/78 DCEKS vilo I-VI/77 I-VI/78 zaposl. _____________________________________________________________________________________________I-VI/78 _1________2__________________3_________4_________5___________6_________7________8______8j7______10 1. Posrednik - - 475.510 712.286 474.510 712.286 150,1 47 2. Ferorroto TOZD Kblesar - - 239.853 4.421.533 239.853 4.421.533... 71 3. GP Ljubljana-TOZD Gcosist Gostinstvo - 230.474 - 230.474 - 20 4. Mercatar Velepreskrba TOZD Steklo - - 554.174 2.289.316 554.174 2.289.316 413,1 176 5. DES Enota PS Elektrogosp. - - 380.492 18.464 380.492 18.464 4,9 6. GP Ljubljana TOZD Dcm gostinskih delavcev - 98.655 - 98.655 - 10 7. Mercator TDZD Kavarna Evropa - - - 318.204 - 318.204 - 27 , 8. Bicna Globtour 236.208 - 6.111.963 7.766.701 6.458.171 7.766.701 120,3 128 9. Alpe-Adria TDZD Turizan - 15.713.876 5.e^S^e^ 3.180.569 S.625.76^1&.89AAiS ... 67 10. Kcnpas - TOZD dcmači ¦ . turizem - ' - ' 5.679.852 - 5.679.852 - 157 11. Ktitpas - TOZD inozamski turizam 4.561.713 7.935.786 10.728.609 18.835.218 15.290.322 26.771.004 175,1 228 12. Kotpas - TOZD mejni '..',.,., ;< turistični servis .,- ,- . ' * _"•* _. - 835.390 - 835.390 - 197 13. Interexpart T07D lnex . ' '.' • . potovalna agencija - 1.461.873 2.066.450 2.179.175 2.066.450 3.641.048 ... 22 14. Elektrotehna T07D ELpis ___________-;__________-___________878.783_________ 878.783 _______24 SKUPAJ__________________4.797.921 Z.111.535 26.291.819 47.444.620 31.089.740 72.556.155 233,4 1.174 Podatki o izgubah za I. polletje 1977 so iz "Analize poslovnega uspeha OZD za obdcbje januar - junij 1977", ki jo je pripcavila SEK in se nanašajo na delcvno organizacijo kot celoto. Zaradl ccganizacljsklh sprananb podatki niso primerljivi. TRFBTA 10: REZULTATI POSDOVaNJA OOSPOCftREriVA V OBČINI LJUELJANA CENIER V I. POLLETJU 1978 - š'u- r'is (KAZALCI PO ZZD IN ODDOKU ZIS) ŽEp. „ , Obd o b j e INDEKS št. Kazaiec I-XII/77 I-III/78 I-VI/77 l-VI/78 I-VI/78 ______________________________________________________________________________I-VI/77 1. Dchodek na delavca (din) 168.119 46.864 82.885 100.556 121,3 2. Dohodek v primerjavi s .¦ - :.-r _'¦¦•.'¦*•." \ ¦ -».: :.. . ¦ " ¦ -poprečno uporabljenimi . ' ' ' - ; . sredstvi -t%) 25,7 5,8 14,8 12,1 ¦ li,f ¦ , - 3. Čisti dchodek na delavca (din) 127.333 35.581 64.076 74.841 116,8 ' ."' 4. Aktnulacija v primerjavi z dchodkan (%) 14,3 . 18,5 19,6 17,4 88,7 5. Akunaplacija v primerjavi s . • * • čistim dohodkan (%) 18,7 '" . ' 23,9 24,9 22,9 »,» " - . 6. Akumulacija v pciioerjasn. s *' v • '. *&:.*':' . „ -: ¦;.._'-; poprečno uporabljenimi /.¦¦ :>. sredstvi (%) ' 3,6 1,1 2,9 2,1 72,4 . 7. Osebni dohodek in sredstva ¦,-.¦¦-; ... ¦ • • '':**-"¦-za skupno parabo na delavca . . .. • ' •' ranim (%) 111,5 76,6 100,5 98,5 L§,$ ,-- - 16. Osebni dohodek v primerjavi s planlranlm (%) 105,2 <-. *i 74,8 91,4 95,4 104,3 ' 17. Izguba na delavca (dln) 530 • 1.776 1.223 1.341 109,6 dejavnosti (Ur. I. SFRJ, št. 34/76 in 62/77) razvrščene v podskupine 080111, 080113,080114,080201 in 080202. Od organizacij z izgubo v letošnjem prvem polletju so vse naše turistične organizacije uvrščene v grupo 080201 in 080202 t. j. med turistične agencije in turi-stične urade. Od treh gostinskih organizacij z izgubo pa je DES enota PS Elektrogospodarstva uvrščena v grupo 080113 - delavski, otroški in mladinski ppčitni-ški domovi. V skladu z določili 58. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka indo-hodka za te organizacije ne veljajo določbe 55. in 56. čl. cit. zakona. To pomeni, da niso dolžne ugotavljati vzrokov izgub, odgovornosti za nastale izgube in ne sprejemati in posredovati pristojnemu organu družbe-nopolitične skupnosti programa ukrepov za odpravo vzrokov izgub. Prav tako za te organizacije ne veljajo omejitve izplačil osebnih dohodkov. O izgubi v polletju so vskladu z navedenim zakonom obvestile našo občinsko skupščino organizacije: Po-srednik, Mercator TOZD Steklo, Mercator TOZD Ka-varna Evropa ter naknadno Alpe-Adria - TOZD Turi-zem, medtem ko je Emona Globtour poslala poslovno poročito za obdobje 1.1. 1978- 30. 6. 1978. Ostale organizacije združenega dela so poslale svoje perio-dične obračune. Alpe-Adria TOZD Turizem izkazuje tzredno visok po-rast izgube v primerjavi s prvim trimesečjem, poleg tega pa je naknadna kontrola zaključnega računa za leto 1977, ki jo je opravila SDK, ugotovila, da je TOZD Turizem zaradi nezakonitosti pri ugotavljanju celot-nega prihodka in dohodka ter razporejanju dohodka leto 1977 zaključil z izgubo 6,139.286 din. Zaradi ugo-tovitve točne izgube v letošnjem letu, ki je otežkočeno tudi zaradi organizacijskih spremembznotraj DO Alpe-Adria, smo v dogovoru s kontrolo SDK za pregled periodičnega obračuna v Alpe-Adria. Kljub sezon-skemu značaju poslovanja temeljne organizacije smo pozvali tudi temeljno organizacijo TOZD Turizem, da podrobneje analizira rezultate poslovanja v letošnjem .; polletnem obdobju, odgovornost poslovodnega \ t _ a) Ločitev motornega in peš prometa. b) Režim dostopa za urgentna vozila (snaga, po-žarna varnost). f, . c) Lokacije zaklonišč v objektih. d) Meje oz. načelno funkcionalno delitev zemljišč po kategorijah - javno zemljišče, ki vključuje znotraj obodne parce-lacije prometne in utrjene skupne površine, parkovne površine, športna in otroška igrišča, ploščadi nad par-kirnimi mesti, - funkcionalno zemljišče objektov, ki vključuje fun-duse in nezazidano funkcionalno zemljišče objektov. 10.3. Oblikovne elemente: a) Horizontalni in vertikalni gabarit objektov. b) Ureditev prometnih površin. c) Ureditev peš poti. \ d) Ureditev ploščadi. e) Predloga ureditev in zasaditev ter konfiguracijo prostih površin na javnih in funkcionalnih zemljiščih. 10.4. Tehnične elemente a) Situativne in višinske elemente posameznih nizov objektov ter posameznih objektov. b) Pogoje in način vodenja komunaliiih naprav. c) Predlaga etapnost izgradnje. 11. člen Na podlagi opredeljenega programa ter tehničnega dela zazidalnega načrta je možno uvesti minimalne spremembe pri objektih v smislu pogojev, kot jih do-loča zazidalni načrt. Za te dovoljene spremembe je smatrati: - minimalne razlike v tlorisnem in višinskem gaba-ritu (toleranca ± do 1 metra) 12. člen Etapnost realizacije Območja dela zazidalnega otoka CS-6 »Nove Po-Ijane« je možno deliti v pet projektnih etap (E 1, E 2, E 3, E 4, E 5) ter v 15 gradbenih faz (F 1-F 15). ETAPA E 1 - predel med osjo podaljška Glonarjeve (od Povšetove do Ljubljanice) Koblarjevo in Povše-tovo cesto je možno deliti v štiri gradbene faze, , F 1 - Stanovanjska stolpnica S 1 F 2 - Stanovanjski niz B 1 F 3 - Stanovanjski niz B 2 s parkirnim objektom v dveh suterenskih etažah F 4 - Stanovanjska stolpnica S 2 Etapa E 2 - Osrednji predel ZO CS-6 je deljen v tri gradbene faze F 5, F 6, F 7. F 5 - Stanovanjski niz B 3 F 6 - Stanovanjska stolpnica S 4 F 7 - Vzgojnovarstvena ustanova Etapa E 3 - Vzhodni predel zazidalnega otoka je deljen v štiri gradbene faze F 8, F 9, F 10, F 11. F 8 - Stanovanjski niz B 4 F 9 - Stanovanjska stolpnica S 5 F 10 - Stanovanjski niz B 5 s parkirnim objektom v dveh suterenskih etažah F 11 - stanovanjska stolpnica s centrom naselj S 3 Etapa E 4 - Območje južno od Povšetove ulice med železniško progo ter pešpotjo v Kodeljev park je de-Ijeno v tri gradbene faze F 12, F 13, F 14. V prvi fazi F 12 je ureditev parkirnih mest na terenu. F 13 je izgradnja parkirne hiše v dveh kletnih etažah. F 14 je izgradnja parkirne hiše v treh etažah nad terenom. Etapa E 5 F 15 - Parkirna hiša v trikotniku med železniško progo - Glonarjevo ulico na sedanji lokaciji podjetja »Univerzal«. - Vsaka etapa je za sebe organizacijska celota, ki se deli na posamezne gradbene faze. V okviru enotne etape je potrebno zagotoviti enovito projektno rešitev objektov in urejanja okolja. Izvajalci so obvezani ne-glede na deljene gradbene faze (časovni zamiki), da v končni ureditvi zagotove vso predvideno komunalno opremo ter ureditev okolja objektov (parkiranje, zele-nice, igrišča, pešpoti itd.) po tem zazidalnem načrtu ali po ustrezni dokumentaciji za realizacijo predela. 13. člen Objekti družbenega standarda: Vzgojnovarstvena ustanova ter trgovsko kulturni, servisni center naselja morajo biti realizirani vsaj po 2/3 dokončane gradnje stanovanj. 14. člen Parkirna mesta morajo bitj sočasno grajena z izgrad-njo stanovanj. '•¦,-'. -•-. 15. člen --= ¦:-_-. Tehničnemu delu zazidalnega načrta slede doku- mentacija za realizacijo zazidalne zasnove, ki v detajlu definira vse elemente tehničnega dela zazidalnega na- črta in je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije ^ za objekte, komunalo in ureditev površin. '" '" ¦ - ¦¦' 16. člen : : Gradbeno dovoljenje za objekte, komunalo in uredi-tev površin se izda na podlagi glavnih projektov. 17. člen Definicija kategorij zemljišča: 1. Javno zemljišče je zemljišče, ki je po zazidalnem načrtu namenjeno za graditev javnih cest primarnega in sekundarnega sistema, parkingov na terenu, peš- . poti, utrjenih površin za urgentna vozila, zelenih povr-šin, ploščadi (strehe nad parkirnim objektom) športnih ter otroških igrišč, namenjenih vsem uporabnikom ob-močja. Stroški za graditev komunalnih naprav na javnem zemljišču se vključujejo v stroške opremljanja. 2. Funkcionalno zemljiftče je zemljišče, ki pripada posameznim objektom in je namenjeno za njihovo in-terno uporabo. Funkcionalno zemljišče tvori skupaj z objektom osnovno parcelo, na kateri je objekt vknjižen v zemljiški knjigj. Velikost f unkcionalnega zemljišča določa parcelacij- " ski načrt. Stroški za ureditev funkcionalnega zemljišča se vkal-kulirajo v gradbeno ceno objektov. 18. člen Cestno omrežje se izgrajuje vzporedno z graditvijo posameznih etap. 19. člen V načelu mora biti vsaka posamezna etapa komu-nalno opremljena (v mejah ekonomičnosti) pred začet-kom graditve objektov). 20. člen Komunalno urejanje se definira s posebnim pravilni-kom, ki je sestavni del dokumentacije »idejnih rešitev komunalnih naprav in napeljav« v sklopu projektado-kumentacije za realizacijo. 21. člen Tehnologija gradnje je možna klasična (armirano betonska) ali industrijska (sistem OUTIN-ORP) vendar mora vsaka od izbranih tehnologij zagotoviti racio-nalno oblikovanje humanega okolja, upravičiti lokacijo na robu mestnega središča ter zagotoviti vsaj danes veljayen nivo zunanje ureditve in bivalnih prostorov. 22. člen Struktura stanovanj in prostorska razporeditev sta-novanj naj bo selektivna na sledeč način: Stanovanja v pritličjih naj bodo predvsem za večja, družinska stanovanja (družine z otroki) ter za stanova-nja za starejše občane. Struktura stanovanj naj bo v skladu s predpisanimi normami za območje mesta Ljubljane, vendar priporo-čamo, da zaradi lokacije na robu mestnega središča damo prednost večjim stanovanjem, oziroma, da se pri projektiranju upošteva fleksibilnost združevanja oz. deljenja stanovanja (iz dveh manjših enot v eno večjo ipd.). . = • , . . 23. člen v , S potrditvijo tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 postanejo določila tega pravilnika njegov sestavni del in obveza za vse partnerje, ki sodelujejo pri nadaljni stopnji dokumenta-cije, organizacije in realizacije. POROČILO K PREDLOGU ZAZIDAVE ZA ZAZIDALNI OTOK CS-6 1.0. OBSEG OBDELAVE Po sklepu odbora za urbanizem ObS Ljubljana Cen-ter je Ljubljanski urbanistični zavod prvotno izdelal programski in tehnični del zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka CS-6 - Nove Poljane - to je predel med Ljubljanico-železniško progo Ljubljana-Karlo-vac (od Ljubljanice do Povšetove). Povšetovo ulico in podaljikom osi Glonarjeve ulice proti severu do Ljub-Ijanice pod št. 2242, oktober 1977. Na osnovi javne razprave ter sklepa sveta KS Po-Ijane pa je . Skupščina Sob Ljubljana Center naročila še obdelavo izločenega dela (predel med Povšetovo ulico, železniško progo, Glonarjevo ulico), deta zazi-dalnega otoka CS-6, tako da je v končnem elaboratu obdelano celotno območje zazidalnega otoka CS-6-prjadel med Ljubljanico, železniško progo Ljubljana--Karlovac (od Ljubljanice do Poljanske ceste), Glo-narjeve (od Poljanske do Povšetove ter v osi podalj-ška Glonarjeve od Povšetove do Ljubljanice). 2.0. OSNOVE ZA IZDELAVO ZAZIDALNEGA NAČRTA: 2.1. Sprejeti in potrjeni programski del za del zazi-dalnega otoka CS-6 z dne, 13. 3. 1974 - Uradni list št. 13/74. 2.2. Za del zazidalnega otoka je bil v letu 1974 izv^-den interni natečaj. Pričujoči zazidalni načrt temelji na izbrani zazidalni varianti (rešitev LUZ). 2.3. Izvršni svet Sob Center je na 60. seji, 17. 12. 1975 sprejel sklep o zgostitvi stanovanjskega fonda in o ohranitvi objektov ob Koblarjevi ulici. 2.4. Izgradnja dela stanovanjske soseske CS-6 je uvrščena v srednjeročni program občine Center (1976-80) na osnovi odloka o izboru prioritetnih zem-Ijišč za stanovanjsko gradnjo (Uradni list SRS št. 45/1973) na ureditvenem območju Ljubljane. : 2.5. Sprememb in dopolnitev programskega delaza-zidalnega načrta za CS-6 iz I. 1974, ki jih je izdelal LUZ pod šifro 2105/76 v juliju 1976. 2.6. Pogodbe za izdelavo tehničnega dela ZN za de! zazidalnega otoka CS-6 - naročnik SSS Ljubljana Cen-ter, št. 14/92-74 BF/SF z dne, 15. 11. 1976, šifra pro-jekta 2242. 2.7. NaročiloSobCenteršt. 351-94/72 29.3.1978, za obdelavo predela med Povšetovo ulico, železniško progo, Glonarjevo ulico. 3.0. ZAZIDALNA ZASNOVA 3.1. Zazidalni načrt ohranja obstoječe individualne pretežno PT + 1 etažne objekte: - ob Ljubljanici št.: 4, 6, 8, 10, 12, 14 a, b, c -Koblarjeva št.: 3, 5, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23 - Povšetova: 12, 14, 16, 18, 31, 33, 33 a, 35, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 48. Ohranjene objekte je možno notranje adaptirati in modernizirati in redno vzdrževati, dozidave in nadzi-dave objektov niso možne, možna je izraba podstrešja v okviru obstoječega gabarita strehe. 3.2. Zazidalni načrt ruši naslednje individualne, pre-težno PT + 1 etažne objekte: - ob Ljubljanici št. 16 - ob Koblarjevi št. 7, 7 a in 9 - Povšetova 19 objekte podjetja »Univerzal« ter vse skladiščne ob-jekte - vse zidane in ostale vojaške objekte med Ljublja-nico, Grablovičevo, Povšetovo in Koblarjevo ulico. Programirane objekte za rušenje je možno redno vzdrževati, možne so le manjše notranje adaptacije in modernizacije, dozidave, nadzidave niso možne, izraba podstrešij ni možna. 3.3. Objekte Koblarjeva št. 3, 5,11 je možno iz stano-vanjske dejavnosti spremeniti v nestanovanjsko, ven-dar le za dejavnosti za potrebe stanovanjskega naselja nove Poljane. 3.4. Nova zazidava obsega: - pet stanovanjskih blokovnih nizov v smeri S^J z orientacijo stanovanj V-Z, na koncih objektov možno predvsem J ali S, kjer to odmiki od sosednjih objektov dopuščajo. V nizih A, B, C, D, E so bloki B 1, B 2, B 3, B 4, B5, - pet lomljenih stanovanjskih stolpnic v smeri S-J, V-Z z orientacijo stanovanj deloma V-Z, deloma S-J, v nizih A, B, C, D, E so stolpnice S 1, S 2, S 3, S 4, S 5. 3.5. Kapacitete objektov Če želimo doseči ca. 85.000 m* stanovanjske povr- šine naj imajo objekti naslednje orientacijske kapaci- tete: B 1 -9979 m2 -. ¦ - . - - V B 2 - 3696 m2 ¦ " B 3 - 6392 m2 (1000 m2 VVU) - -. ¦• " B4- 13.300 m2 . B 5-16.632 m2 .: S 1 -6048m2 ., _,.. , , . . .:, S 2 - 8736 m2 • " , ¦ S 3 - 6720 m2 (PT + 1 nadstr. javni program) S 4 - 6048 m2 S 5 - 6048 m2 ¦ 3.6. Vertikalnl gabarit objektov: ¦. . B 1 - K + p + 8 etaž (klet + pritličje + 8 etaž) B2-K + p + 4 etaže B3-K + p + 4 etaže B4-K + p + 8 etaž ' " ¦ -...-¦ B5-K + p + 8 etaž S 1 -K + p + 8etaž ¦ S2-K + p + 12etaž S3-K + p + 12etaž S4-K + P + 8 etaž S5-K + P + 8 etaž Pri stanovanjskih stolpnicah je obvezno terasno spu-ščanje zadnjih dveh etaž. 3.7. Nivo pritličja vseh objektov je dvignjen za 1,35 nad raščenim terenom. Orientacijska niveleta terena za nize A, B, C, D, E znaša 288,50 m; 4.0. HORIZONTALNI GABARIT OBJEKTOV - Osne razdalje med stanovanjskimi nizi znašajo 60,00 m. - Širina stanovanjskih objektov je računana s 14,00 m. Horizontalni gabarit objekta - brez balkonov, lahko odstopa 0,50 m. - Minimalni odmik objektov znaša 1,8 višine (H = 25,65 m) ali okrog 46,00 m. - Dolžine objektov znašajo: B 1 = 79,20 B 2 = 52,80 B 3 = 105,60 B4 = 105,60 B 5 = 132.00 Navedene dimenzije objektov so maksimalne. 4.1. Odmiki stolpnic od blokov znašajo načeloma minimalno 6 m, oz. 15 m med blokom B 4 in S 3. Lomljene stolpnice so zamaknjene od blokov, razen S 1 in S 3, ki ležita v osi. 4.2. Horizontalni gabariti lomljenih stolpnic so razvi-dni iz zazidalnega načrta. Dolžinski gabariti so maksi-malni, širinski gabariti so orientacijski. 4.3. Stolpnica S 3 ima v vznožju objekt centra. 4.4. Blokovni nizi in stolpnice imajo v pritličju ob-, vezne pasaže v smeri V-Z za pešce. Ob pasažah so skupni prostori objekta: kolesarnice, prostori za vozičke, prostori hišnih svetov, igralnice otrok in evt. servisni lokali in prostori. 4.5. Južni deli blokov B 3, B 4 in B 5 imajo v pritličjih javni program kot sestavni del centra naselja. 4.6. Pritličja blokov imajo podaljške v atrije do peš-poti S-J, in sicer: B 1, B 4 na vzhodu B 2, B 3, B 5 na zahodu. 4.7. Pritličja naj bodo namenjena prvenstveno za večja družinska stanovanja ž otroki in za stanovanja za starejše občane. 4.8. B 1 ima 3 taktne enote in 3 pasaže B 2 ima 2 taktni enoti in 2 pasaži B 3 ima 4 taktne enote in 4 pasaže B 4 ima 4 taktne enote in 4 pasaže B 5 ima 5 taktnih enot in 5 pasaž. 4.9. Izhodiščna os zazidalnih nizov v smeri S-J po-teka skozi vzhodni vogal objekta Koblarjeva 11 v smeri V-Z. 4.10. Stanovanjskj nizi vsebujejo predvidoma 1 klet. 5.0. SPREMLJAJOČI PROGRAM IN OBJEKTI V OKVIRU STANOVANJSKEGA NASELJA CS-6 5.0. L 1 Pokrita parkirna mesta: Med blokovnima nizoma B 1 in B 2 ter stolpnico S 2 mora biti urejena dvoetažna parkirna površina L 1 s kapaciteto ca. 300 parkirnih mest. 5.1. Horizontalni gabarit: gabarit dvoetažnih parkir-nih površin seže na V in Z lahko delno v kletne prostore blokovnih nizov B 1 in B 2. - Severna zazidalna črta je enaka severni zazidalni črti blokov B 1 in B 2. - Južna zazidalna seže lahko do severnega roba pločnika ob Povšetovi ulici. 5.2. Vertikalni gabarft: strešna površina + 1,35 m, 1 klet - 1,35 m nad terenom, 2 klet - 4,05 m .... ... Svet/a višina ca. 2,20 m. 5.3. Strešna površina garaže je pohodna ploščad za pešce opremljena z zelenicami (trava, grmovnice) pe-skovniki in igrala ter klopmi zasedanje, javno razsvet-Ijavo, koši za smeti ipd. Ureditev ploščadi opredeljuje dokumentacija za realizacijo. 5.4. Garaža mora biti prezračevana po predpisih. 5.5 Uvoz in izvoz v garažni objekt je iz križišča Povše-tova-Glonarjeva po rampi. Maksimalni naklon rampe 5.6. L 2 Med blokovnima nizoma B 4 in B 5 mora biti urejena dvoetažna parkirna površina L 2 s kapaciteto ca. 400 parkirnih mest. 5.7. Horizontalni gabarit: vzhodna in zahodna zazi-dalna črta sega delno v kletne prostore blokovnih nizov B 4 in B 5 i- - ' ' »* ¦ - - Severna zazidalna črta je enaka severni zazidalni črti blokovnih nizov B 4 in B 5. - Južna zazidalna črta je enaka južni zazidalni črti blokovnih nizov B 4 in B 5. 5.8. Vertikalni gabarit: strešna površina + 1,35 m nad terenom, 1 klet - 1,35 m, 2 ktet - 4,05 m ¦: Svetla višina ca. 2,20 m. 5.9. Strešna površina garaže je pohodna ploščad za pešce opremljena z zelenicami (trava, grmovnice) pe-skovniki in igrali za otroke, klopmi za sedenje, javno razsvetljavo, koši za smeti ipd. Ureditev ploščadi opre-deljuje dokumentacija za realizacijo. 5.10 Uvoz in izvoz v garažni objekt je s Povšetove ulice po obojestranski rampi. Maksimalni naklon rampe 10%. 5.11. Garaža mora biti prezračevana po predpisih. 5.12. L 3 V trikotniku med Povšetovo, železniško progo Ljubljana-Novo mesto in Koblarjevo ulico mora biti urejena večetažna parkirna površina s kapaciteto ca. 500 parkirnih mest. 5.13. Horizontalni gabarit: trikotna oblika omejena s Povšetovo, železniško progo (minimalni odmik 8,00 m od tira) in Koblarjevo ulico. 5.14. Vertikalni gabarit: pritlična površina + 1,35 m nad terenom, 1 klet - 1,35 m, 2 klet -4,05 m, pritličje, 3 etaže Svetla višina ca. 2,20 m. 5.15. Garažni objekt je možno graditi etapno v skladu s potrebami v naselju. Gradnja kletnih etaž }e , obvezna vzporedno z dograditvijo vseh stanovanjskih objektov v naselju. 5.16. Uvoz in izvoz v garažni objekt je s Povšetove ulice po rampi. Maksimalni naklon rampe znaša 10%. 5.17. Garaža mora biti prezračevana po predpisih. 5.18. V trikotniku med železniško progo - Glonar-neva ul. na sedanji lokaciji podjetja »Univerzal« je parkirna hiša (PH) s ca. 637 parkirnimi mesti v etažah (klet, pritličje + tri etaže). Poleg parkiranja je v sklopu parkirne hiše predvi-dena še avtopralnica, mehanična delavnica za manjša popravila, uprava ter poslovni prostori v severnem delu. KotaX),00 je na niveleti 287,50. 5.19. Horizontalni gabarit: trikotna oblika s poreza-nimi vogali, omejena z železniško progo (minimalni odmik 8 m od tira), Glonarjevo (odmik od notranjega roba pločnika 5,5 m) in novo pešpotjo ter dvovrstnim drevoredom. 5.20. Uvoz in izvoz v PH je iz Glonarjeve ulice. Peš dostop je iz Glonarjeve ali iz pešpoti ob železnici. 5.21. Parkirne etaže so za polovico etažne višine zamaknjene (krajše rampe). 5.22. Streha parkirne hiše naj bo oblikovana tako, da ne bo delovala kot enotna površina. 5.23. Garaža mora bfti prezračevana po predpisih. 5.24. Uporabniki parkirne hiše: - za potrebe stanovalcev naselja »Nove Poljane«, ter obiskovalcev 428 parkirnih mest (dosežen normativ 1,2 parkirno mesto na stanovanje), - za obiskovalce športno-rekreacijskega parka »Ko-deljevo«, . . .. - za Klinični center, ' ¦ - za obiskovalce mestnega središča (ena izmed lo-kacij na robu mestnega središča). 6.0. Družbeni, trgovski, servisni center naselja: V vznožju stanovanjske stolpnice S 3 je programiran lokalni družbenopolitični, kulturni, trgovski in servisni center naselja. Orientacijska kapaciteta centra znaša ca. 4700 m2. Center se lahko gradi v dveh etapah in sicer vzhodni del in zahodni del. Prednost imajo pro-stori za družb.enopolitično delovanje naselja in osnovna preskrba. 6.1. Horizontalni gabarit: na Koblarjevo ulico - v odmiku 21,0 m od objekta Koblarjeva 21 in 23. Na Povšetovo ulico v odmiku 20,00 m od severnega roba obstoječega pločnika; severna stranica v odmiku 12,00 m od zazidalne črte blokovnega niza B 4. Dimenzije horizontalnega gabarita so maksimalne. 6.2. V pritličju mora imeti objekt centra obvezen nadstrešek 2,0-3,0 m znotraj maksimalnega gabarita. Objekt mora biti obvezno prehoden s pasažami v smeri S-J. 6.3. Vertikalni gabarit: 1-2 kletni etaži, pritličje -višina 4-5 m, etaža 6.4. Orientacijska višina pritličja centra znaša + 288,50 m = L 0,00 m. 6.5. Dostava v skladišča trgovskega dela objekta je s kanaliziranega križišča na Povšetovi na severovzhodni strani centra. Za zvezo v klet je treba predvideti tovorno dvigalo in ne rampe. 7.0. Vzgojnovarstvena ustanova: V severozaho-dnem delu novega naselja na vzhodni strani Koblarjeve ulice je programiran novi objekt otroško-varstvene uetanove st kapaciteto ca. 294 otrok (vključenih 60% otrok naselja) s skupno kapaciteto ca. 1600 m2 v novem objektu in 1000 m2 v pritličju objekta B 3. 7.1. Horizontalnl gabarit objekta: 60,0 m v smeri V-Z, 18,0 m v smeri S-J; minimalni odmik od blokovnega niza B 3 znaša 10,00 m. 7.2. Vertikalni gabarit objekta: pritličje skupaj ca. 1600 m2, etaža, klet 7.3. Prostori VVU so orientirani na jug, pomožni prostori na sever. 7.4. Zunanje površine VVU ležijo neposredno ob ob-jektu med Koblarjevo ulico in blokom B 3 in znašajo ca. 2500 m2. - Dovozna pot za VVU je s Koblarjeve ulice na se-verni strani objekta. Svetla širina vozišča je 6,00 m. 7.5. Rekapitulacija površin stan. podj. 85.000 m2 VVU 2500 m2 Center 4700 m2 92.200 m2 8.0. Površina naselja 8.1. Koblarjeva ulica je osrednja peš hrbtenica nase-Ija, urejena je v tlaku in ureditvi tako, da je tak njen karakter poudarjen in podrejena funkcija dovozov do obstoječih objektov in za dostop urgentnega prometa. Širina znaša od 6-7,0 m. Koblarjeva ulica se preko Povšetove ulice proti jugu nadaljuje v pešpodhod pod železnico, ki je obvezen element prometne ureditve naselja (šolski otroci!) dostop do športnih in rekreacij-skih površin za novo naselje. 8.2. Cesta ob Ljubljanici je primamo sprehajalna pot za pešce, sekundarno dovozna cesta za obstoječe ob-jekte in za urgentni promet. Tak njen karakter se mora izražati v talni ureditvi. širina ceste znaša od 6-7,0 m. - Ob Ljubljanici je programiran urejen dostop do Ljubljanice. 8.3. Površine nad garažnimi objekti v suterenu so v načelu izrazito peščeve površine z zelenicami (trava, grmovnice) in otroškimi igrišči, klopmi, javno razsvet-Ijavo in koši za smeti. 8.8. Koblarjeva ulica se organsko razširja v peščeve tlakovane površine ob centru naselja, ob vzgojnovar-stveni ustanovi, in v amfiteatralnotržno površino. 8.5. Osnovni sistem pešpoti v naselju poteka pre-težno v smeri S-J ob zunanjih straneh blokov in stolp-nic. Pešpoti so obenem del urgentnih poti v naselju (ambulanta, gasilci, milica, smeti, selitev, dostava). Tla- kovana širina pešpoti znaša 3,00, utrjena površina še 2,00 m na nasprotni strani od objekta. Tlakovana in utrjena površina mora odgovarjati obremenitvi 10 ton -osno. 8.6. Sekundarni sistem pešpoti v naselju poteka pre-težno v smeri V-Z skozi pasaže v objektih. 8.7. Predlagamo utrditev 3 m pešpoti z enovrstnim drevoredom ob železnici za boljšo povezavo stano-vanjskega naselja CS 6 s parkirno hišo. 8.8. Med Glonarjevo in parkirno hišo je 2 m hodnik, ki mu sledi zelenica 5,5 m z enovrstnim drevoredom. Odmik objekta PH od križišča Glonarjeve-Poljanska je minimalen 30 m. 8.9. Površine za parkiranje na prostem so ustrezno utrjene in asfaltirane. Te površine so programirane ob Grablovičevi ulici - zahodno cca 50 parkirnih mest. 8.10. Obstoječi in ohranjeni individualni objekti ohranijo večji del pripadajočih vrtnih in zelenih povr-šin. Površine so razvidne v situaciji 1:500. 8.11. Vse ostale površine so raščene zelene površine naselja. Načelna izraba in ureditev je razvidna iz arhi-tektonske situacije naselja v M 1:500. Raščene zelene površine so načeloma urejene kot pohodna parkovna površina, intenzivno ozelenjena z drevjem, grmovni-cami in z umetno konfiguracijo terena med objekti. Ureditev zelenih površin je možna na osnovi specializi-ranega ureditvenega načrta skladnega z intencijami tehničnega dela zazidalnega načrta. 9.0. Prometna ureditev: 9.1. Naselje Nove Poljane so v načelu in ureditvi neprometna površina za pešce in prebivalce naselja in za funkcije naselja. Promet naselja vstopa v naselje z obodnih napajal-nih cest Povšetove ulice, cesti ob Ljubljanici in iz krlžišča Povšetova-Glonarjeva. 9.2. Parkirne površine za naselje so obvezno izvennivojske - ca 300 + 400 + 500 = 1200 PM v končni fazl in nivojske na robni cesti naselja, ca 55 PM. 9.3. Naselje Ima obstoječe linije mestnega javnega Pfometa na Povšetovi ulici. Avtobusno postajališče je locirano zahodno od programiranega peš prehoda Koblarjeve preko Povietove ullce. 10.0. Etapnost gradnje: ' Zazidava je zasnovana etapno in omogoča pet pro- jektnih etap in petnajst gradbenih faz. 10.1. Garažne objekte L 1 in L 2 je obvezno graditi obenem z izgradnjo blokovnih nizov B 1, B 2 in B 4, B 5. 10.2. Parkirna hiša mora biti zgrajena najkasneje ob dogradltvi zadnjega stanovanjskega objekta za kapaciteto 428 PM. 11.0. Lokacijska dokumentacija za posamezno gradbeno etapo se izdela na osnovi dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove, idejnih projektov objek-tov in idejne zasnove ureditve okolja objektov posa-mezne etape. 12. Numerični podatki zazidalnega načrta za ob-močje ZO CS 6 12.1. Pregled kapacitet Površinazazidalnegaotoka ' '_. 112.998 m2 Obstoječe bruto etaž. površine ' 20.310 m2 Obstoječa izraba FSI 20.310 --------------------------------------—0 18 112.998 Bruto etažne površine - nove: - stanovanjske površine 83.000 m2 - otroško varstvo294 vključenihotrok(60%) 2.600 m2 - trgovina 1.500 m2 - gostinstvo 500 m2 - obrt, servisi 600 m2 - kulturnedružbeneorganizacije 2.100 m2 - parkirna hiša (nad terenom) 14.000 m2 SkupaJ: obstoječe \n nove povrilne_______111.485 m2 Programirana izraba FSI 111485 TTŽ^i = °-90 Število stanovanj (novih) 1276 pri normativu 3,3 preb. / na stanovanje__________4200 Gostota (štev. preb. na ha) Obstoječi prebivalci:150 v individual. objektih _____409 v stolpičih_______________ Skupaj število prebivalcev 4759 (starl + novl)_________________________________ Gostota (štev. preb. na ha)_____________432 preb./ha Pregled parkirnlh mest: parkiranje v dveh kletnih etažah 276 L 1 = PM (med blokom B1 - B2) 380 L 2 = PM (med blokom B4 - B5) 420 L 3 = PM (na lokaciji ob Povšetovi ullci) 637 Ph = PM (od teh 428 za potrebe stanovalcev, 1613 ostala PM za park Kodeljevo, medicinski center, obiskovalce mestnega središča), Skupaj 1613 parkiranje na terenu ob Grablovičevi cesti 55 PM Skupaj 1661 Potrebna parkirna mesta za stanovalce po normativu 1,2 PM na stanovanje 1500 PM 13.0. Predlagana struktura stanovanj Velikost in struktura stanovanj naj bo usklajena z ve- Ijavnimi normativi in standardi. Struktura stanovanj naj zajema običajne odnose od garsonjer do 4-sobnih stanovanj. Kot ilustracijo prilagamo naslednje tabele: POVPREČNA KVADRATURA STANOVANJ GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV GOSPODINJSTVA ~~ 1 2 3 4 5 6 7 8 nastanovanje 28,0 44,5 58,4 70,0 87,5 101,0 113,0 123,0 na~stanovalca 28,0 22,2 19,5 17,5 17,5 16,8 16,1 15,4 M. Blejec: »Ocenjevanje stanovanjskega pri- manjkljaja« UGLI, dok. št. 15, Ul, Ljubljana 1976 ;• - «... POTREBE IN PLAN STRUKTURE (Ljubljana) ____________________________Potrebe______Plan Posebne sobe 6,2 0,4 Gars. + 1 S 26,1 26.3 2S 11,9 26,6 3 S 54,2 25,4 4 in več S 1,6 21,3 Skupaj 100% 100 Zavod za druibeni razvoj LJubljan« TOZD URBANIZEM Obrazložitev Zavod za družbeni razvoj LJubl|ane je po naročilu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine L]ub-Ijana Center izdelal tehnični del zazidalnega načrta za območje zazldalne soseske CS-6 Nove Poljane. Zazidalni načrt vsebuje vse, z zakonom predpisane elemente. Osnutek zazidalnega načrta je bil obravnavan na, seji zborov občinske skupščine januarja 1978. Pri-pombe na osnutek je sprejel tudi svet krajevne skup-nosti Poljane. Krajevna skupnost Poljane je dala po-budo za urbanistično obdelavo prostora med Glonar-jevo ulico, Povšetovo ulico in železniško progo, s čimer bl bilo rešeno tudi vprašanje namembnostl zemljišča, ki ga uporablja GP Univerzal. Na podlagi te pobude je bila pri Zavodu za družbenl razvoj Ljubljane že naročena obdelava tega območja. Zazidalni načrt je bil obravnavan na zboru delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti Poljane 22. maja 1978 in Je bil ugodno sprejet. Predlog zazidalnega načrta je bil že obravnavan na se|i zborov občinske skupščine Jullja 1978. Zbor kra-jevnih skupnostl je predlog sprejel, na zboru združe-nega dela pa je bilo glasovanje preloženo z name-nom, da strokovne službe občine Ljubljana Center in Klinični center uskladijo sporna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na podaljšek nove Glonarjeve ceste in novi most čez LJubljanico, oziroma prometno ureditev na širšem območju Kiiničnega centra. Spremenjeni predlog je usklajen z zahtevami Kli-ničnega centra in s svojo prometno ureditvijo ne bo vplival na promet v območju Kliničnega centra. Ljubljana, avgusta 1978 Izvršni svet ODLOK O REJI, REGISTRACIJI IN OZNAČEVANJU PSOV TER REJI OSTALIH DOMAČIH ŽIVALI .,HUTm Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78 In 173. člena statuta občlne Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2-74/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na... seji zbora združenega dela, dne..........in na . . . seji zbora krajevnih skupnosti, dne..........sprejela ODLOK o rejl, reglstraciji In označevanju psov ter rejl ostalih domačlh živali * 1. člen , Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Center. 2. člen '-..¦• . ,; Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, pe-rutnino in divje živali. Izvzeta so kmečka gospodarstva. Živafi iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na območju občine Ljubljana Center samo z dovolje-njem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inspekcije. 3. člen Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev, se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristoj-nega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veteri-narske inšpekcije. 4. člen V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanoval-cev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe. Posamezno gospodinjstvo ima lahko največ dva psa in dve mački. To določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstavitve. Za bivanje in vzrejo več živali si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oz. lastnika stanovanjskega objekta. 5. člen Posestnik psa mora psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8 dneh. Ce se posestnik psa s psom začasno zadržuje ali . pusti psa v reji na območju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu. 6. člen Posestnik prijavi psa Veterinarski postaji Posavje, p.o. Ljubljana Polje, Polje 350 (v nadaljnjem besedilu pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evi-denco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa. 7. člen V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše tastništvo in identiteta psa ter se določi njegova regi-strska številka. V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisu-jejo po predpisanem obrazcu podatki, ki sopomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline. 8. člen Posestnik psa mora v treh dneh prijaviti pogin, odtu-jitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji poobla-ščeni veterinarski organizaciji. Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa. '- . . 9. člen i Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezne obroke hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor. Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehu-mano uničevanje psov ter drugih živali. 10. člen Posestnik psa mora skrbeti, da pes ne ogroža Ijudi in živali ter omogočiti varen dostop uradnim osebam, ki opravljajo družbeno pomembna dela. Popadljivj psi, ki jih imajo lastniki izven stanovanja, ' morajo biti v ograjenem, svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi. Ce je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov. Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora po-sestnik namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«. 11. člen Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nad-stropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče. 12. člen Prepovedano je puščati pse na otroška igrišča, zele-nice in parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo. 13. člen Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče za-dostno zavarovati, ali če posestnik ravna s psom v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu, se psa odvzame, odda primernemu drugemu posestniku ali humano pokonča na posestnikove stro-ške. Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka tega člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in društvo proti mučenju živali. Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristo-jen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in . vzrejo psa. Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva. Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke. 14. člen Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Po ulicah in trgih v občini se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik. 15. člen Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, Če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi morajo nositi tudi nagobčnik. Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, Če ima lastnik ustrezno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici. Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo na način, ki onemogoča onesnaževanje okolice in preprečuje mučenje živali. 16. člen „ Pristojna veterinarska inšpekcija odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kuž-nih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se fahko gibljeno le z nagobč-nikom in na vrvici. Če je pes prenašalec nevamih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške. 17. člen Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini. Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora po-sestnik psa pripeljati na določeno zbiralno mesto. 18. člen Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki zbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje - močna razdraženost ali potr-tost, napadi brez vzroka na druge živali ali Ijudi, ohro-melost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od Ijudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinar-ski organizaciji ali veterinarski inšpekciji. 19. člen Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo in Za-vod za socialno medicino in higieno, Ljubljana, Par-mova 32. Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne. Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzor-stvo živali pooblaščena veterinarska organizacija. Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je po-škodovala človeka, nosi posestnik živali. 20. člen Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občine v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti. Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa. 21. člen Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje določenih na-log iz pristojnosti veterinarsko-higienske službe tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela. «• 22. člen Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali pogi-nulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta. Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je po-trebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali. Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živaii. 23. člen Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času štirih dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa. Če lastnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov ulova in oskrbe, se pes humano po-konča ali pa izroči v last drugi osebi. 24. člen ; , ; .; 0 vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojna veterinarska inšpekcija. 25. člen Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golobnjaku. Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati. Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občin-skega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije. 26. člen Izvajanje tega odloka nadzorujejo inšpekcijske službe in uprava javne varnosti ob pomoči društev proti mučenju živali in kinoloških društev. , ' *¦'¦¦* 27. člen Z denarno kaznijo 300- do 3.000.- din se kaznuje posameznik ali pravna oseba: - če redi kopitarje, parkljarje, kunce, perutnino in divje živali na območju občine v nasprotju z določili 2. člena; - če ne upošteva določi! 12. člena tega odloka; - če ne upošteva določil 15. člena tega odloka; - če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen); - če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen); - če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala člo-veka, 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen, drugi odstavek.). Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100.- do300.- din. 28. člen Z denarno kaznijo 200.- do 1.000- din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba: - če ne upošteva določil 4. člena; - če ne prijavi psa (5. člen); - če ne upošteva 8. člena tega odloka; - če ne upošteva 9. člena tega odloka; - če ne upošteva določil 11. člena tega odloka; - če ne upošteva določil 14. člena; - če ne obvesti pristojne službe, da je pes ali mačka poškodoval človeka (19. člen prvi odstavek). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA CENTER Številka: 332-1/78 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV ¦ " .,«. Zdravstveno problematiko varstva živali in preven-tivnega zdravstvenega varstva Ijudi urejejo Zakon o varstvu živall pred kužnimi bolezniml, ki ogrožajo" državo (Ur. I. SFRJ, št. 43/76), Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. I SRS, št. 18/77) in Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. I. SFRJ, št. 2/74). Osnovno problematiko uporabe stanovanjskih hiš in stanovanj kot bivališč za domače živali pa ureja Odlok o hišnem redu na območju mesta Ljubljane (Ur. I. SRS, št. 18/77). Pravno osnovo za izdajo odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali daje zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. I. SRS, št. 18/77), ki v 17. členu določa, da je posestnik psa dolžan v osmih dneh prijaviti nabavo živali poo-blaščeni veterinarski organizaciji, ki vodi register psov, v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Vsak pes pa mora nositi predpisano znamkico, ki predstavlja potrdilo o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklini. Občinski skupščini zadnji od-stavek 17. člena tega zakona nalaga, da izda predpis o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z ne-registriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov. Predlagani osnutek odloka natančno ureja pogoje za pse, ki jih je med domačimi živalmi v občini največ in uživajo pri manjšem delu prebivalstva poseben -privilegiran položaj. Predlagani osnutek odloka ureja načelno tudi pogoje za rejo ostalih domačih živali na območju občine. Namen odloka je uvestl red v reji psov in ostalih domačih živali, pri tem pa ohraniti zdravo in normalno simbiozo človeka in živali ter preprečiti mučenje ži-vali. Pri tem je upoštevano dejstvo, da mora imeti tudi žival ob človeku svoj življenjski prostor, hkrati pa mora biti zagotovljena varnost preprečevanja poja-vov in širjenja bolezni, ki se prenašajo iz živali na Ijudi (zoonoz) in varnost človeka pred živaljo. Predlagani osnutek odloka je tudi osnova za dogo-vore med stanovalci za umestnost prepovedi reje nekaterih živali, med gostincl za prepoved vstopa živalim v gostinske lokale in komunalnim organizaci-jam za umestnost prepovedi vstopa živalim na ure-jene zelene površine. Istočasno pa predlagani osnu-tek odloka zagotavlja živalim normalne pogoje za življenje, preprečuje mučenje živali in v mejah mož-nega urejuje neregistrirano širjenje te populacije v občini. Izvršni svet predlaga skupščini, da se odlok sprejme v dvofaznem postopku. Ljubljana, avgust 1978 IZVRŠNI SVET vsoeccoeoosesoeooeoeeoooeceeoeoeoosccoco! PREDLOG SKLEPA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA V POSOČJU V skladu z 2. členom zakona o uporabi presežka vplačanega prispevka in anuitet iz posojila za odpravo . posledic potresa v Bosenski Krajini (Uradni list SRS, št. 6/78) drugega in tretjega člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic elementar- ' nih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75), ter v skladu z Družbenim dogovorom o načinu uporabe s sredstvi solidarnosti je Skupščina občine Ljubljana Center na.. . . seji zbora združenega dela, dne . . .. in na.....seji zbora krajevnih skupnosti, dne.....sprejela naslednji SKLEP Skupščina občine Ljubljana Center soglaša, da se uporabijo Še nedospele anuitete posojila za odpravo posledic potresa v Bosenski Krajini, ki letno dospe-vajo v višini 12.844.200 din za dobo šest let (1979, 1980, 1981, 1982, 1983, 1984) kar znaša skupno 77.065.200,00 din namensko za zagotovitev manjkajo-v čih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA CENTER števllka: 4O2-4/75 PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Datum: Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za od- pravljanje posledic naravnih nesreč, katerega podpi-snik je tudi naša občina, nam je poslal dopis, da se za zagotovitev manjkajočih sredstev za odpravo posle-dic potresa v Posočju uporabijo še preostale nedo-spele anuitete posojila za odpravo posledic potresa v Bosenski Krajini, ki letno dospevajo v višini 12.844.200 din za dobo šest let, to je od leta 1979 do vključno leta 1984, kar znaša skupno 77.065.200,00 din. Na podlagi sklepov podpisnikov družbenega dogo-vora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi soli-darnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč bo Ljubljanska banka zagotovila občinama Tolmin in Nova Gorica ustrezen dolgoročni kredit za dobo šest let. Naša skupščina )e o dopolnllnem zblranju sredstev za dokončno odpravo posledic potresa v Posočju razpravljala že v mesecu juliju in sprejela sklep, da se uporabijo že likvidna sredstva iz anuitet posoji|a Bo-senski Krajini, ter da se v isti namen uporabijo preo-stala še neangažirana sredstva solidarnostl iz leta 1976, ki se zbirajo za odpravo posledic naravnih ne-sreč. S temi dopolnilnimi sredstvi bo republlka Slove-nija zbrala za odpravo posledic potresa v Posočju še v tem letu okoli 350 milijonov dinarjev, kar bo omogo-čilo odpravo posledic potresa v predvldenem obsegu do konca leta. Izvršni svet občlne Ljubljana Center je na 14. seji dne 30/8-1978 razpravljal o predlogu sklepa ter ga predlaga skupščini v sprejem. Ljubljana, avgust 1978 Izvrftni svet eooooSieeiacicaeAOGeiefieaseeAUA^SAeeasiBmu DODATNA LISTA ZA VOLITVE $' -5 ČLANOV DISCIPLINSKIH KOMISIJ \f ^#ZD PREDLOO ¦ Na podlagi 200. člena zakona o združenem delu (Ura-dni llst SFRJ, št. 58/76) in 175. člena statuta občine LJubljana Center (Uradnl list SRS, št. 2/78) je zbor združenega dela Skupščine občine LJubljana Center na......seji, dne........sprejel SKLEP o določitvi dodatne liste za volitve članov disciplinskih komisij v OZD. V dodatno listo za volitve članov disciplinskih komisij v OZD se določijo: Zap. št.: PRIIMEK IN IME________ROJ. L. POKUC_____________ 1. BRNČIČ-BEGIČ DJurdjlca 1948 ekonomski tehnik 2. BOH Stanka 1946 gimnazija 3. BOŽIČNIK Zdenka - 1951 novinar 4. BIŠČAK Darlj 1951 dipl. sociolog - 5. BERCE Ivan 1931 dipl. ekonomist 6. BERŽAN Bojan 1952 KV - rezkar 7. BAJEC Zlata 1938 administrativni tehnik 8. BAJNK Anton 1946 strojni ing. 9. BERNIK Peter 1938 elektrotehnik 10. BITENC Marija 1948 pravnik I. 11. BREJC Radoslava 1947 PTT ekonomist 12. BAJEC Marko 1939 ekonomist 13. CETINSKI Aljoša 1947 strojni tehnik 14. DEŽMAN Peter 1943 ekonomist 15. DOLENEC Dušan 1926 elektrotehnik ' 16. DORINI Dušan 1949 prometni tehnik ' 17. DERKAČ Maja 1943 ekonomist 18. DEMŠAR Majda 1929 višji upravni delavec 19. DROL Breda 1928 administrator 20. DOLGAN-CVETKOVIČNevenka1949 dipl. pravnik 21. GORŠE Nevenka 1953 ekonomski tehnik 22. GORNIK Mitja 1948 strojni ing. 23. GABROVŠEK Edvard 1938 dipl. pravnik 24. HRIBAR Ivlca 1932 trg. poslovodja 25. HUDARIN Marjana 1943 dipl. pravnik 26. JAKŠIČ llija 1941 dipl. ekonomist 27. KOMAT Anton _ . , 1951 gimn. maturant 28. KRANER Vinko - 1940 VKV dimnikar 29. LJUBIČ Nevenka . 1942 višji upravni delavec 30. LUBŠINA Franc . 1931 dipl. pravnik 31. MIHEVC Androj 1944 pravnik 32. MAČEKJanko - 1931 prodajalec 33. MUHIČTilka . - 1938 dipl. pravnik 34. MAROLTJanez 1939 varnostni ing. 35. MASTNAK Martin 1943 astronom 36. NOVAK Franc 1934 VŠ sanitami tehnik 37. NOVAKSašo 1952 gimnazija 38. NOVAK Martja 1953 dipl. pravnik 39. OBRENOVIČ Zvonko ' 1940 gimnazija ' 40. PLANKO Stanka 1958 prodajalka 41. PETROVČIČ Jože 1948 novinar 42. PAJKSilvo ¦ 1920 elektromonter 43. PAHOR Dana ' 1921 trgovska šola 44. POGORELEC Meta 1936 višji upravni delavec 45. POTOKAR Zvonka 1951 višji upravni delavec 46. PLUT Martin 1946 poslovodja 47. PREŠAAna 1933 dipl. pravnik 48. PRELOVŠEK Stane 1930 VKV krojač 49. REGOVC Milan 1927 višji upravni delavec 50. RIJAVEC Mojca 1946 dipl. pravnik 51. RUS Janez 1944 farmacevtski tehnik 52. SOJER Marlja 1949 srednja politična šola 53. SNOJ Sonja 1932 pedaqoq ZAPOSLITEV Alpe-Adria, TOZD Gostinstvo in hotelirstvo Težmer ČZP Kmečki glas : • * ~ l. LB Združena banka ".,-¦. DZS ¦ . . ' , Tiskarna Ljudske pravice • ČP Pavliha Avtocommerce Elektro Ljubljana mesto Medex Podjetje za PTT promet Ljubljana Kemija impex ŽG Sekcija za vleko Kompas TOZD Hertz-rent-a-car DES Ljubljana, Skupnost TOZD " : KO-TO- TOZD Surovine : DOM Gostinski šolski center Inštitut za zgodovino delavskega gibanja SOK Podružnica Ljubljana Elektro Ljubljana okolica IPK TOZD Mestni vodovod . ¦"¦•.?.,.¦ Contal TOZD Conimex ' ! ABC Pomurka TOZD Drogerija ^ ~ ; Tiskarna Ljudske pravice Gruda DSSS Kompas DSSS .? , . KP Ljubljana, TOZD Dimnikarstvo /"'' • Gruda DSSS ŽGDSSS ' • . ABC Pomurka DSSS Ljubljanske mlekarne, TOZD maloprodaja SOZD Emona DSSS Metalka DSSS Jugotehnika DSSS Komunalno podjetje Ljubljana Tiskarna Ljudske pravice ČZP Kmečki glas ABC - Manufaktura Semenarna ČGP Delo, TOZD Dnevnik Delo TOZD Elektro Ljubljana okolica VDO Biotehniška fakulteta Elektrotehniška šola ŽG Sekcija za JV in TK naprave Chemo Petrol DSSS Elitna konfekcija NOVOST ZP Iskra DSSS LB podružnica Ljubljana Kemofarmacija GP Ljubljana Emona Maximarket 54. SAVANOVIČ Stevo 1933 ing. org. dela 55. ŠTRUKEU Miro 1952 lesni tehnik 56. ŠTER Milan 1943 tekstilni tehnik 57. TRILLER Mirko 1952 carinski referent 58. TRATNIK Maja 1945 administrativni tehnik 59. TURK Ivan 1937 ekonomist I. 60. TREBUŠAK Alojz 1940 ekonomist I. 61. VILFAN Jože 1947 profesor 62. VUKADINOVIČ-LEVSKI Danjel 1951 novinar 63. VALENTINČIČ Miro 1952 gimnazijski maturant 64. VOGRINČIČ Miha 1949 KV avtomehanik 65. ZEVNIK Tomislav 1933 gradbeni tehnik 66. ZORE Pavel 1944 arhivar 67. ZAVRŠNIK Miro 1921 strojni tehnik 68. ŽAGAR Ivan - 1947 elektrotehnik IPK TOZD Mestni vodovod Staninvest, TOZD za obratovanje objektov Agrotehnika, TOZD Kemo-invest TRANSJUG-Rijeka, TOZD Ljubljana Viator, TOZD Turistična agencija GP Turist, TOZD Hotel Turist ŽG Šekcija za JV in TK naprave MK TOZD Založba ČGP Delo, TOZD Edicije Metalka, TOZD Nabava Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Mehanizacija Komunalno podjetje Kanalizacija ŽG Projektivno podjetje Avtocommerce, TOZD Trgovina Elektronabava SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA CENTER Stevilka: Zbor združenega dela PREDSEDNIK ZBORA Datum: , -- Marjan Likar OBRAZLOŽITEV Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Ljubljana Center je na seji dne 7.9.1978 obravnavala predlog dodatne liste za člane dlsciplinskih komisij, ki jih v skladu z 200. členom zakona o združenem delu volijo delavci v organizacijah združenega dela. Predlog dodatne liste je pripravil občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Center. O predlogu liste je raz-pravljal tudi koordlnacijski odbor za kadrovska vpra-šanja pri OK SZDL Ljubljana Center na seji 25.8.1978 in se je s predlogom liste strinjal. Dodatna lista je potrebna, ker je bllo na 35. seji zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 27. 12. 1977 določenlh premajhno število članov. Komisija za volltve in imenovanja predlaga zboru združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, da sprejme predlagano dodatno listo za volitve čla-nov disciplinskih komisij v OZD. Komisija za volitve in imenovanja ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV * c 1. VPRAŠANJE Zakaj je potrebno zamenjati plinomere, ne da bi se preverila njihova dotrajanost? All je doblla Plinarna pismeno zahtevo IKOMA na podlagi odloka o pogo|ih za oddajo plina iz Plinarne LJubljana, da morajo zamenjati pllnomere? All je preventivni ukrep na stroske lastnika, predno začne Plinarna pobirati nov prispevek za zamenjavo dotrajanega plinomera, v skladu s sprejetim odlokom mestne skupščlne? Kako se odmerja in kakšen je namen pristo|bine, ki se sedaj plačuje? ODGOVOR: V dopisu, ki ga je Plinarna dne 12. 12. 1977 poslala vsem etažnim lastnikom stanovanj, ki posedujejo pli-nomer, ni bila mišljena dobesedna zamenjava plino-mera, temveč najprej pregled in za tem zamenjava, če je to potrebno. Večina etažnih lastnikov ima oz. je imela plinomere tipa IKOM, ki so v glavnem dotrajani in za katere ni rezervnih delov. V slučaju, da ne bi prišlo čo zamenjave plinomerov, bi stroške pregleda finansi-rala plinarna. Z zbiranjem prispevkov za pregled in vzdrževanje plinomerov 10 din mesečno in prispevka zazamenjavo plinomerov 11,80 din mesečno, ki jih plačuje potrošnik neposredno, se opravljajo petletni pregledi in popra-vilo plinomerov ter zamenjavo dotrajanih plinomerov od 1976. leta dalje. Odprta je ostala sanacija oz. zame-njava dotrajanih plinomerov iz preteklih let, ki je tast-niki niso hoteli financirati, čeprav so bili po odloku dolžni. Zato je skupščina mesta Ljubljane, ko je sprejela Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o pogojih za oddajo in prodajo plina iz plinarne Ljubljana s posebno obrazložitvijo, sanacijo plinomerov naložila stanovanj-skim skupnostim, etažnim in drugim lastnikom stano-vanj in zgradb. V postopku se je ugotovilo, da sanacija plinomerov nima zadostne pravne podlage, zato je Izvršni svet SML predlagal plinarni, da sanacijo opravi na svoje stroške z najetjem kreditapri Ljubljanski banki. Ta naloga jeza plinarno veliko finančno breme, saj je znano, da po-sluje na meji rentabilnosti. Plinarna že vrši sanacijo plinomerov in bo dokončno opravljena do konca leta 1980. ¦ 2. VPRAŠANJE: Z Izgradnjo Karlovškega mostu je ogrožen obstoj Botaničnega vrta. Zaradi splošne izobraževalne po-tnembnosti za SR Slovenijo, ki |o ima ta institucl]a že več kot 150 Iet, sta Biotehniška fakulteta In uprava Botaničnega vrta sprožlla akcljo za preselitev prl na-slednjih institucijah: Republlškem komiteju za vzgojo in izobraževanje, Izobraževalni skupnosti Slovenlje, Ljubljanskem urbanlstičnem zavodu, ki je že odo-bril novo lokacijo, ter pri Skupščlnl občine Vič-Ru-dnik. Do razgovora z izvršnim svetom skupščlne me-sta Ljubljana še ni prlšlo, čeprav je bilo precej pobud. Proslmo, da Skupščina občine Ljubljana Centerpo-sreduje pri SML glede tega, kakšno stališče bo zav-zela v zvezi s preselitvijo Botanlčnega vrta, In ali je upatl na finančno pomoč mesta LJubljane? ODOOVOR: Izvršni svet SML podpira prizadevanja Biološkega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani za pridobitev lokacije za ureditev biološkega središča z novim bota-ničnim vrtom, saj je predlagana lokacija identična z lokacijo, ki je predvidena v GUP Ljubljane. Izvršni svet SML predlaga Biološkemu oddelku Bio-tehniške fakultete, da čimprej sproži pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane postopek za pridobitev loka-cijske dokumentacije ter pridobi zemljišče. Pri SOB Vič-Rudnik in SOB Šiška naj nosilec pro-grama sproži postopek za pridobitev lokacijskega do-voljenja in podvzame druge akcije, ki bodo omogočile preselitev botaničnega vrta na novo zemljišče ter v dogovoru z njimi rešili še druga odprta vprašanja. 3. VPRAŠANJE: Ker je javno stranišče na živilskem trgu pri Zmaj-skem mostu že od leta 1975 izvzeto iz uporabe, spra-šujemo, ali bodo zagotovljena sredstva za njegovo uporabo In ali se lahko, če sredstev ni, prenese pra-vica z razpolaganjem na TOZD Žlvilski trgi? ODGOVOR: Sanitarije pri Zmajskem mostu so od nedavnega zopet usposobljene in odprte za javno uporabo. Ob-novo je opravilo KP, TOZD »Javna higiena« kot uprav-Ijalec vseh javnih sanitarij v Ljubljani in to s sredstvi, ki jih komunalne skupnosti Ijubljanskih občin združujejo v okviru Zveze komunalnih skupnosti Ljubljana. Pre-nos pravice razpolaganja s temi sanitarijami na TOZD »Živilski trg« ni možen, ker ta TOZD nima potrebnih sredstev za redno vzdrževanje. . . 4. VPRAŠANJE: Stanovalci in uporabniki hiš na Karlovškl cesti 3, 3 a in 3 b (nad Tunelom) vprašujejo, kda| bo tlakovana uvozna pot, ki je seda) makadamska? ODGOVOR: Tlakovanje uvozne poti k objektom Karlovška cesta 3, 3 a in 3 b ni v srednjeročnem programu do leta 1980. V jeseni letošnjega leta bo Komunalna skupnost ob-čine Ljubljana Center izvršilapopisvseh makadamskih vozišč in hodnikov in skupaj s krajevnimi skupnostmi določila prioritetni red tlakovanja, upoštevajoč obre-menitve posameznih vozišč in hodnikov in razpolož-Ijiva finančna sredstva. 5. VPRAŠANJE: Pomične stopnice v podhodu Ajdovščina še vedno ne delujejo. Kdo je odgovoren za tako stanje in kaj je storil, da bi zagotovil njihovo normalno delovanje? ODGOVOR: Investitor podhoda Ajdovščina je bil Sklad za ureja-nje mestnega zemljišča občine Ljubljana Center pri DO »Staninvest«. V mesecu marcu 1977 je DO »Rade Kon-čar« iz Zagreba kot dobavitelj in izvajalec montaže tekočih stopnic posredoval pogodbo za redno servisno vzdrževanje tekočih stopnic, ki pa jo DO ¦> Staninvest« ni podpisala. Redno vzdrževanje tekočih stopnic, koli-kor je bilo izvajano v letu 1977 se je izvajalo le na vsakokratno naročilo. januarja letos je DO »Staninvest« zaradi ukinitve Sklada za urejanje mestnega zemljišča dokumentacijo o vzdrževanju tekočih stopnic prenesla Oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Ljubljana Cen-ter. Marca letos pa je ob konstituiranju delovne skup-nosti strokovne službe Komunalne skupnosti občine Ljubljana Center vzdrževanje tekočih stopnic prene-šeno v delovno področje Komunalne skupnosti občine Ljubljana Center, ki ima za ta namen zagotovljena potrebna sredstva. Komunalna skupnost je takoj ob prevzemu obvezno-sti vzdrževanja tekočih stopnic, v želji, da bi bil podhod usposobljen pred pričetkom VIII. kongresa ZKS, brzo-javno naročila servisiranje stopnic DO »Rade Končar« v Zagrebu, ki pa na njihovo naročilo ni reagirala. Kasneje je Komunalna skupnost praktično tedensko urgirala servisiranje in uspela šele v mesecu juliju, ko je predstavnik Komunalne skupnosti osebno obiskal odgovorne delavce DO »Rade Končar« v Zagrebu. »Rade Končar« je kot proizvajalec in dobavitelj teh tekočih stopnic namreč edina strokovno usposobljena organizacija za servisiranje tovrstnih tekočih stopnic in ima na razpolago tudi rezervne dele. Koncem meseca julija so serviserji »Rade Končar« izvršili pregled vseh štirih ram tekočih stopnic in pri obojih stopnicah pri ploščadi Figovec ugotovili v jaških večjo količino kanalizacijske fekalne vode. Šele ugo-tovljena in odpravljena kanalizacijska napaka je omo-gočila popravilo tekočih stopnic. Tekoče stopnice redno obratujejo od sredine me-seca avgusta. Začasno je dogovorjeno redno servisira-nje neposredno s strokovnjaki \z Zagreba, občinska Komunalna skupnost pa poskuša dobiti strokovnjaka primernega profila v Ljubljani, ki bi se po krajšem prakticiranju v »Rade Končarju« usposobil za vzdrže-vanje in popravilo te vrste tekočih stopnic v Ljubljani. 6. VPRAŠANJE: Delegacija postavlja vprašanje, zaka) ie ni izdano lokacijsko dovoljenje za pričetek gradnje prlzidka k Vzgojno-varstvenemu zavodu »Stari Vodmat«? Vprašuje tudi, kdo je odgovoren za tako neučinko-vito vodenje postopkov za pripravo gradnje objek-tov? ODGOVOR: Lokacijsko dovoljenje za gradnjo obravnavanega ob-jekta je bilo izdano z odločbo dne 10. 5. 1978. Glede na drugi del vprašanja, o odgovornosti za neučinkovito vodenje postopkov za pridobitev dovo-Ijenj, pa po mnenju upravnega organa leži na Ljubljan-skem investicijskem zavodu - Inženiringu za Osnovne šole in Vzgojno-varstvene zavode. Ta zavod namreč opravlja inženiring posle za Skupnost za izvedbo pro-grama izgradnje objektov družbenega standarda na območju Ijubljanskih občin. Zahtevku za izdajo lokacij-skega dovoljenja, vloženem v septembru 1977, je na-mreč priložil samo lokacijsko dokumentacijo, ni pa predložil dokazov o pridobitvi razpolagalne pravice do prizadetega zemljišča, kar mu je uspelo kasneje prido-biti šele do maja letošnjega leta. Po 22. členu Zakona o urbanističnem planiranju pa lokacijskega dovoljenja n\ možno izdati, dokler investitor ne pridobi zemljišča. S tem upravni organ ne želi prenašati odgovornosti za neučinkovito vodenje postopka na LIZ, ker mu je znano, kakšne težave nastopajo pri pridobivanju zem-Ijišča nasploh in kakšne težave je imel LIZ inženiring s prizadetimi strankami v tem konkretnem postopku. 7. VPRAŠANJE: Delegacija postavlja vprašanje, kaj namerava ukrenitl občlnska skupščina na predlog komisl|e za urbanizem in komunalne zadeve KS Stari Vodmat, kl posreduje sledeč predlog: Vse zelene površine v mestu naj prevzame v vzdr-ževanje strokovna delovna organizaci|a (Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast). Prlstojni organi mestne In občlnsklh skupščln naj pa poišče|o ustrezne rešitve, kl bodo omogočale financiranje teh storitev. ODGOVOR: Za območje občine Ljubljana Center je vzdrževanje zelenih površin urejeno na sledeči način: Zelenice so glede obveznosti vzdrževanja po odlokih skupščine mesta Ljubljane iz leta 1965 in 1966 razvrščene v tri kategorije. - V prvo kategorijo spadajo zelenice mestnega po-mena, to sta predvsem Tivoli in grajsko pobočje, ki jih vzdržuje TOZD RAST s sredstvi Zveze komunalnih skupnosti Ljubljana. - V drugo kategorijo spadajo zelenice občinskega pomena, ki jih vzdržuje TOZD RAST s sredstvi Komu- • nalne skupnosti Ljubljana Center. - V tretjo kategorijo pa spadajo vse ostale zelene površine, ki so locirane v območju funkcionalnih zem-Ijišč, bodisi stanovanjskih ali poslovnih objektov. Te zelenice so dolžni vzdrževati hišni sveti oz. upravljalci in lastniki zgradb. Vzdrževanje zelenih površin iz prve in druge katego-rije poteka v obsegu vsakoletnih programov, sedaj s sredstvi Zveze Komunalnih skupnosti Ljubljane in Ko-munalne skupnosti občine Ljubljana Center. Ob kro-ničnem pomanjkanju sredstev za to dejavnost je bilo v letošnjem letu še nekaj dodatnih težav ob prehodu iz proračunskega na samoupravno dogovorjeno finansi-ranje storitev kolektivne komunalne rabe. Pri vzdrževanju zelenih površin iz tretje kategorije pa pride nemalokrat do nerednega vzdrževanja ali se to celo opupti. Hišni sveti sami zbirajo sredstvaza vzdrže-vanje tudi zelenih funkcionalnih površin in seveda tudi sami odločajo o obsegu, intenzivnosti in izvajalcu vzdr-ževanja. Ravno tako tudi v delovnih oz. temeljnih orga-nizacijah združenega dela sami odločajo o vzdrževanju funkcionalnih zelenic ob svojih objektih in kakšen je odnos v posameznih organizacijah do teh površin, vidimo dnevno vsi občani Ljubljane. Glede predloga delegacije, da bi vse zelene površine v mestu vzdrževala ena specializirana komunalna te-meljna organizacij pa se bo nujno dogovoriti ozdruže-vanju sredstev, ki se sedaj zbirajo pri hišnih svetih. Potrebno pa bo novelirati mestni odlok o zelenih povr-šinah oz. sprejeti tudi občinske odloke. Komunalna skupnost občine Ljubljana Center bo v dogovoru s Stanovanjsko skupnostjo občine Ljubljana Center in krajevnimi skupnostmi na območju občine Ljubljana Center skušala najti primerno rešitev tega problema do konca leta 1978. BELEŽKE: dogovorl - ikupščlnska priloga I 39 BEL.EŽKE: DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sakretariat Skupščlne občine Ljubljana Center, tisk ČGP DELO, LJublJana, 7. 9. 1978