Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 19, št. 1, s. 199 - 204, Ljubljana 1981 UDK 712,025:622,271 VARSTVO ZEMLJIŠČ IN SANACIJA ODPRTIH KOPOV (DEGRADIRANIH POVRŠIN) PRI POVRŠINSKEM PRIDOBIVANJU SUROVIN (problemi, spoznanja in priporočila) Marta DEBELAK* IZVLEČEK Kopi mineralnih surovin (peska, gramoza, kamna ••• ) za potrebe grad- beništva in industrije povzročajo zaskrbljujoče procese ekološke in vizualne degradacije okolja. Med posebno škodljive vplive površins- kega pridobivanja surovin uvrščamo pogostokrat trajne izgube kvali- tetnih kmetijskih zemljišč večjih razsežnosti, vplive na pitno vodo in spremembo celotne krajinske podobe. čeprav srno v zadnjem času že priča nekaterim primerom načrtnega ob- . ravnavanja te tematike pa velik del dosedanjih posegov še ne teme- lji na strokovno zadovoljivi načrtovalski ravni, Problematiko pridobivanja surovin je možno reševati le ob celovitem obravnavanju vseh odločujočih dejavnikov, z usklajevanjem številnih uporabnikov prostora - v okviru družbenega planiranja in z ustrezno organiziranostjo. Pri tem mora biti rekultivacija poškodovanih zem- ljišč obravnavana kot sestavni in obvezni del celotnega procesa pri- dobivanja surovin. ABSTRACT Gravel pits and stone quarries for construction and industries are causing serious ecologic and visual degradation of the environrnent. Especially noxious influences of the mineral extraction are frequen- tly the loss of high quality agricultural surfaces, influences on the potable ground water and landscape transformation, Although in the last tirne these problerns are in some cases more corn- prehensively planned, the majority of mineral deposits extraction cases is not appropriately dealt with from the planning point of view. The problems of open pits could be solved only with the comprehen- sive analysis of all the basic factors, with coordination of diffe- rent land users in the frame of societal planning and corresponding organization. Recultivation of the darnaged land surfaces should be an obligatory cornponent part of the whole process of mineral extra- ction. * Dipl. inž.arh,, višji raziskovalni sodelavec, Urbanistični inšti- tut SR Slovenije 199 UVOD Namen prispevka je opozoriti na širino problematike površinskega pridobivanja gradbenega materiala in drugih surovin ter s tem pove- zane vplive na zemljišča. Te problematike namreč v okviru načrtovanja razvoja in urejanja pro- stora v splošnem še ne rešujemo zadovoljivo, tako na ožji strokovni, kot na širši družbeni in upravni ravni. Rastoče potrebe gradbeništva in industrije po gradivu in surovinah so vzrok vedno večjemu razmahu površinskih kopov. Pri tem predstav- ljajo tipično skupino predvsem materiali, kot so pesek, gramoz, ka- men, ilovica, kreda •..• To so tiste surovine, katerih kopi so v Sloveniji številčno najbolj razširjeni jn katerih pridobivanje na dosedanji način povzroča zaskrbljujoče procese ekološke in krajins- ke degradacije okolja, ob tem pa tudi znatne, pogostokrat trajne iz- gube kmetijskih zemljišč večjih razsežnosti. Za to dejavnost še ved- no velja mnenje, ki mu sledi praksa, da so te surovine neomejene in da se lahko črpajo brez motenj na okolje in brez ovir za nadaljnji razvoj. KRITIČNA OCENA DOSEDANJEGA NAČINA PRIDOBIVANJA SUROVI~ se nanaša predvsem na večinski del dosedanjega delovanja na tem po- dročju. Ob tem pa seveda ne smemo prezreti nekaterih primerov dobro organiziranih in načrtnih posegov na zemljišča ter tudi že uspešnih rezultatov, tako glede pridobivanja surovin kot sanacije kopov. Za dosedanje površinsko pridobivanje surovin so značilne na splošno naslednje lastnosti: l. nenačrtnost in pomanjkanje zakonskih določil, 2. slaba gospodarnost, 3. neorganiziranost, 4. škodljivost. (1) Nenačrtnost in pomanjkanje zakonskih določil Za obravnavano področje-razen zakona o rudarstvu in nekaterih, pre- malo obvezujočih določil v okviru drugih "zakonov" ne obstajajo po- sebni zakoni in ni tovrstne politike, ki bi hkrati uravnavala gos- podarjenje s podzemskimi in ob tem tudi s površinskimi surovinskimi viri. Pridobivanja surovin do nedavnega nismo niti poskušali reševa- ti plansko, na širšem - regionalnem in občinskem nivoju, ki bi te- meljilo na analizi potreb ter sočasnem vrednotenju površin, niti podrobno - krajinsko načrtovalsko, s čimer bi dali osnove za izkop in bodoče urejanje. Prav tako pa ni bilo v posameznih dovoljenjih za izkop surovin zahtevanega poroštva za bodočo ureditev izrablje- nega kopa. (2) Slaba gospodarnost se kaže v številnih in razdobljenih obstoječih, to je še aktivnih ali opuščenih kopih (v Sloveniji je le-teh približno 700). To je imelo za posledico nesmotrno pridobivanje surovin in velike izgube zemljišč. V mnogih primerih se na~reč žal še vedno ocenjuje celotni (ekonomski) učinek zgolj po kriterijih uporabnosti materiala in ne tudi ob upoštevanju realne "cene" zemljišča, ki jo le-to stvarno predstavlja. ("Pravična odškodnina" še ni ustrezno opredeljena). Gospodarnost bi morala v tem primeru pomeniti torej največji "pro- izvodni" učinek ob najmanjših posledicah izmerljive in neizmerlji- ve narave (npr. vizualana degradacija krajine). 200 (3) Slaba organiziranost je tipična lastnost dosedanje izvajalske prakse, ki v posamičnih in ozkih podjetniških interesih ne vidi potreb po organiziranosti in po skupni strategiji pridobivanja surovin. (4) Druge posledice Za površinsko pridobivanje surovin so žrtvovana velika območja; po- gosto najboljših kmetijskih zemljišč. Poleg tega uvrščamo med škod- ljive vplive in spremembe okolja tudi vplive na pitno vodo (zaradi neustreznega tehnološkega procesa odpiranja kopov) i~ onesnaževanje okolja nasploh. Sicer pa se posledice kažejo v spremembah geomorfoloških razmer, hi- drologije, topografije, v spremembi krajine ter v spremembah social- ne in materialne narave. Stopnjo škodljivosti ali ustreznosti kopov na zemljiščih bi morali ocenjevati glede na to, v koliki meri lahko poškodovana zemljišča koristno uporabimo za funkcije, ki hi sicer zahtevale uničenje ali razvrednotenje drugih zemljišč (npr. predhodni izkop gramoza na pred- videnih stavbnih ze~ljiščih) in v koliki meri je možno zemljišča z rekultiviranjem ponovno usposobiti za prvotno rabo ali ustrezno dru- go rabo. SPOZNANJA IN PRIPOROČILJl ZA NAČRTOVANJE PRIDOBIVAl!JA SUROVIN Pridobivanje gramoza in peska (ter kamna in drugih gradbenih mate- rialov) je zaradi njihovih primarnih odvisnosti oa površinskih na hajališč posebna dejavnost. Poleg že naštetih značilnosti je pot- rebno opozoriti še na več stvari. ( 1) Nemogoče je prirak0vati dvojni ekonomski učineJr na isti površini kot je to pri premogovniindustriji, kjer podzemska eksploatacija materiala omogoča tudi površinsko izrabo. (2) Ker so nahajališča kamnitih materialov često v tenkih slojih, so izkopi eksten~ivni; vsako leto je potrebnih vedno več površin. (3) Koncentracija pridobivanja gramoza in peska v območjih z viso- ko talno vodo povzroča širjenje pojava zalitih gramoznic, katerih bodoča raba je omejena. (4) Posebna zakonJtost tal, da se pojavljajo na istem območju naj- boljša kmetijska zemljišča, pitna voda in večja nahajališča kvali- tetnega gramoza, je vzrok številnim neskladjem v prostoru glede prevladujoče rabe, kjer je še posebej izrazito neskladje med dnev- nimi kopi (gramoznice) in kmetijstvom. Problematiko površinskega pridobivanja surovin je pbtrebno reševa- ti le v okviru celovitega obravnavanja prostora oziroma tal. Uskla- diti je treba interese številni.h porabnikov prostora v obMočju na- hajališč, tako dobljena optiMalna rešitev pa bi morala hiti vgraje- na v okvir družbenega plana občine. Vendar pa dosedanja preučevanja te tematike in izkušnje pri pripravi družbenih planov občin opozar- jajo še na vrsto odprtih metodoloških vprašanj in nedorečenosti, na katere bo potrebno odgovoriti predvsem s strokovnim planerskim de- lom. ~ed temi izstopajo kot nedorečenosti: - problematika ozkega "sektorskega" in kratkoročnega načrtovanja razvoja posameznih dejavnosti, - pomanjkljivo temeljno raziskovanje nahajališč naravnih virov in - še nezadostno razvito sodelovanje na vseh področjih (zapiranje v ozke interesne skupnosti podjetij, občin ipd.). 201 Planiranje pridobivanja kamnitih materialov je v naši gradbeni prak- si, poleg že navedenih značilnosti - naravnano kratkoročno in zgolj ozko sektorsko. To pomeni, da se iščejo predvsem največji - prido- bitniški učinki, ne glede na povzročene neugodne posledice "trenut- no koristnih ukrepov". To stanje in miselnost se nadaljujeta tudi v srednjeročnih planih, ki kažejo "rešitve" v podaljševanju obstoječih trendov, npr. v ve- čanju gramoznic na kmetijskih zemljiščih, brez iskanja in tehtanja tudi drugih možnosti. Družbeni plan kot razvojno-usmerjevalni dokument je okvir, ki mora dati .dolgoročno usmeritev tudi pri rabi površin. To pa pomeni, da bi bilo treba predhodno spoznati nahajališča ne samo glede na povr- šinske razsežnosti, temveč tudi glede na količine, kakovost in gos- podarsko-tehnične primernosti. To bi bila strokovna osnova za: - zavarovanje območij nahajališč surovin v poplanskem odobju (tudi za bodoče generacije) in za - primerjalno vrednotenje posameznih območij nahajališč (kot tehta- nje učinkov in posledic) ter izbor prednostnih območij za eksplo- atacijo oz. "kombiniranih" rab (npr. predhodni izkop materiala + gradnja). Le v primeru, če so problemi zadovoljivo raziskani in spoznanja na zadovoljivem nivoju, lahko pričakujemo tudi zadovoljive rezultate pri odločanju. Vendar so žal za večino občin ta spoznanja še nedo- segljiva, bodisi zradi pomanjkanja sredstev ali zavesti o potreb- nosti teh osnov. Medobčinsko sodelovanje pri pridobivanju surovin, varstvu zemljišč in varstvu okolja nasploh še ni zaživelo. Pri tem mislimo na obli- kovanje skupne regionalne politike za raziskovanje nahajališč, pla- niranje in organizacijo pridobivanja surovin in potrošnje. To bi znatno vplivalo na gospodarnost rabe zemljišč in olajšalo mnogokrat prerazhurljivo usklajevanje posameznih interesov. Pri površinskem pridobivanju surovin se srečujemo tudi s strmo se vzpenjajočo krivuljo potreb po surovinah, na drugi strani pa spre- bujenim interesom za ohranitev osnovnih kvalitet okolja ter z zao- strenim čutom za najširšo družbeno ekonomiko na vseh področjih naše- ga gospodarstva. Prizadevanja za vsestransko varstvo in izboljševanje našega okolja pa v tem primeru ne moremo in ne smerno pojmovati kot splo~no prepo- ved odpiranja kopov, temveč kot pomoč pri usklajevanju in doseganju teh - na pogled protislovnih ciljev, da bi z razumnim načrtovanjem in delovanjem na tem področju zagotovili vsestransko optimalen in usklajen razvoj. Za zmanjšanje negativnih posledic površinskih kopov na okolje in za dosego dveh ciljev: pridobivanje surovin in varstvo zemljišč, bi bi- lo potrebno: - vzpostaviti sistematično raziskovanje naravnih virov, vključno z raziskovanjem omejitev (t.j. vseh eko-dejavnikov in predvidevanj o pričakovanih spremembah pri izrabi surovin) z namenom, da plan- sko opredelimo čas in način pridobivanja in da zavarujemo nahaja- lišča surovin tudi za bodoče generacije, - razviti organizacijo pridobivanja surovin s sporazumi in dogovo- ri na širši, medobčinski ravni; - razviti najustreznejše tehnologije za večjo gospodarnost in zmanj- šanje negativnih posledic na okolje; 202 - oblikovati in sprejeti zakonske in druge učinkovite ukrepe za preprečevanje nepravilnosti pri koriščenju in pri obnovi opušče­ nih kopov, - racionalizirati gospodarjenje s kamnitimi materiali, kar pomeni čim večjo izrabo vseh izčrpanih produktov (tudi drobljenje)- - omejevati gramozne kope na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, za kar je treba sprejeti družbene cilje o varovanju kmetijskih zem- ljišč in preusmerjati pridobivanje kamnitih materialov v kamno- lome, na manj kvalitetna zemljišča, v gramozne nanose akumulacij- skih bazenov in rečne struge - v smislu sanacije vodotokov in aku- mulacijskih jezer, - zaradi varovanja zemljišč je treba raziskati možnosti delne nado- mestitve naravnih - neobnovljivih gradbenih materialov z industrij- skimi odpadnimi materiali (reciklaža odpadkov). REKULTIVIRANJE Problem površinskih kopov izvira predvsem iz poškod zemljišč in posledic, ki so bodisi začasne ali pa trajne narave. Vsemu temu so vzrok naša dosedanja praksa, ohlapna določila v izvedbeni dokumen- taciji in pomanjkljiva kontrola nad izvajanjem. Tako je analiza ve- čjih obstoječih kopov v Sloveniji, ki smo jo izvedli v letu 1977 po- kazala, da so dovoljenja za izkop med določili za rekultiviranje zemljišča vsebovala le zahtevo po "obvezni ozelenitvi". Vendar pa v večini primerov tudi do teh minimalnih-ozelenitvenih ukrepov v praksi ni prišlo. Za razliko od ddsedanjih ozkih sanacijskih predpisov in ukrepov poj- mujemo pod izrazom "rekultiviranje" vse ukrepe za gospodarsko uspo- sobitev in ekološko vključitev poškodovanega zemljišča v krajino. Vsa dosedanja tuja in tudi domača strokovna spoznanja ter nekatere že uspele rešitve kažejo, da je potrebno načrtovanje rekultiviranja vgrajevati v celovito enotno plansko reševanje te tematike, pri če­ mer je "rekultiviranje" sestavni in obvezujoči del celotnega "pro- cesa črpanja surovin". Osnova vsakemu rekultiviranju je vnaprejšnja določitev ustrezne bo- doče rabe zemljišča. Temu morajo biti podrejena tudi vsa krajinsko gradbena določila o posegih, kot sta oblikovanje reliefa in kasnej- ša obnova tal. Bodoča raba in rekultiviranje zemljišč morata biti usklajena s pros- torsko-razvojnimi usmeritvami širšega območja, kar je potrebno do- ločiti že v fazi odločanja o črpanju surovin. Vrstni red priprave ukrepov za rekultiviranje naj bi bil praviloma naslednji: - v okviru družbenih planov in urbanističnih načrtov naj bi se op- redelila bodoča raba in osnovna določila za kop, - s podrobnimi ureditvenimi načrti za kope pa naj bi se podrobno preverile možnosti uresničitve bodoče rabe in oblikovalskih ci- ljev ter postavili konkretni ukrepi za urejanje. Ob nakazanem problemu površinskih kopov je treba poudariti potrebo po ohranjanju vrednot kulturno-krajinske dediščine, ki bi jih mora- li imeti vedno pred očmi, ko se namerava posegati v taka območja s površinskimi kopi, ter potrebo po izboljševanju poškodovanih zem- ljišč (opuščenih gramoznic in drugih posegov na zemljišču) kot "za- puščine" dosedanjega načina dela na tem področju. Medtem ko je pri obstoječih - še aktivnih kopih - potrebno in tudi možno strogo uveljavljati zahteve po rekultiviranju, ostajajo velik 203 in nerešen problem vse opuščene gramoznice ter drugi kopi iz naše preteklosti. Tega vprašanja naša zemljiška, urbanistična in grad- bena politika še niso niti dobro načele. Za dosego tega pa bi bilo potrebno: l. obdavčila (obremenila) naj bi se proizvodnja surovin in namens- ko združevala sredstva tudi za obnovo poškodovanih zemljišč, za ka- tera ni ve,: upravljalcev (realno možnost za to vidimo v organizira- nosti ustreznih organizacij in skupnosti), 2. vnaprej naj bi se zagotovila sredstva za obnovo vseh pri~etih kopov in kopov, ki so v obratovanju ter 3. pripravila zakonska določila in predpisi, ki bi zagotavljali po- roštvo za pravilno izvajanje rekultiviranja z namenom, da se ne po- škoduje krajina - to je živalski in rastlinski svet, vodne razmere, klima in tla in ne poškodujejo krajinski deli posebne vrednosti. VIRI Karlovšek-Debelak Marta: Pridobivanje kamnitih materialov v dnevnih kopih in posledice na okolje - ur SRS, 1977 Ehlers M.: Zur Folgenutzung der Abgrabungen von Steinen und Erden, Forum Stadte Hygiene - Jg 32/1981, Nr.3 Becker-Platen J.D,/Volker S.: Methodische Fragen der Rohrstoffsiche- rung in Niedersachsen; Raumforschung + Raumordnung - 1981, Nr.6. Hofman M.: Flachenbeanspruchung durch Sand-und Kiesabgrabungen; Na- tur und Landschaft, 1979, Nr.2 204