Leto XXXVII Št. 15
Murska Sobota 17. APRIL 1986
CENA 80 DIN
Po zimski še spomladanska pozeba?
NASLOV
Na hidrometeorološki postaji v Murski Soboti so v torek namerili —4 stopinje Celzija. Še hladneje je bilo pri tleh, saj se je 5 centimetrov nad zemljo temperatura spustila kar na 7 stopinj pod ničlo
Posevki ozimnih žit niso prizadeti, prav tako pa tudi ne spomladanske kulture, ki zaradi pozne setve še niso vzklile. Nepoškodovani pa niso ostali vinogradi in sadovnjaki, zlasti na izpostavljenih legah in pa zgodnejše sorte. Stro-
IZVOLJENA NOVA VODSTVA
Na ločenih sejah novoizvoljenih skupščinskih zborov v Murski Soboti so delegati najprej obravnavali poročilo o izidu volitev članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor. Izredno ugodna udeležba — od skupnega števila 46.542 volilnih upravičencev jih je glasovalo 97,89 odstotka — dokazuje, da so delovni ljudje in občani soboške občine dokazali visoko politično zrelost. Zatem so opravili volitve predsednikov in podpredsednikov zborov. Za predsednika zbora združenega dela je izvoljen Drago Ružič, 30-letni pravnik iz tozda Gradbeništvo Pomurje, za podpredsednico pa 29-letna Cvetka Rogan, dipl, ekonomistka iz tozda Oblačila Mura. Predsednik zbora KS je postal 52-letni Štefan Antolin, predmetni učitelj z OŠ Bakovci, podpredsednik pa 39-letni Alojz Kozar, zasebni kmetovalec iz Martinja. DPZ bo vodil 65-letni Ivo Orešnik, upokojeni predmetni učitelj iz Murske Sobote, podpredsednik pa je Evgen Koša, 38-letni predmetni učitelj na OŠ Prosenjakovci.
Delegati so nato razrešili družbenega pravobranilca samoupravljanja, 45-letnega Andreja Gerenčerja, diplomiranega ekonomista iž Murske Sobote, ki je postal novi predsednik skupščine občine. Za podpredsednika skupščine občine so izvolili Boža Kuhariča, 46-letne-ga dipl, ekonomista, glavnega direktorja Mure. Izvolili so tudi novega predsednika izvršnega sveta, kar bo naslednje štiri leta 37-letni dipl, ekonomist Janez Štotl iz ZGEP. Pomurski tisk. Za sekretarja SO pa so imenovali 55-letnega dipl, pravnika Martina Vinčeca. Na skupnem zasedanju so izvolili tudi nove člane občinskega izvršnega sveta ter
predsednika in člane predsedstva zbor skupščine SFRJ.
Prva dolžnost novoizvoljenih delegatov vseh treh zborov občinske skupščine v Ljutomeru je bila, da so izvolili novo vodstvo. Na ločenih sejah so za predsednike in podpredsednike posameznih zborov izvolili: za predsednika zbora krajevnih skupnosti Antona Hvalca, za podpredsednico pa Anico Juranovič, za predsednika zbora združenega dela Majdo Kristl, za podpredsednika pa Zvonka Lovrenčiča, za predsednico družbenopolitičnega zbora Angelco Fras, za podpredsednika pa Oskarja Likarja. Vseh šest je podpisalo tudi slovesno izjavo. Na ločenih sejah so izvolili tudi predsednika in podpredsednika skupščine občine. Novi župan je Matija Sever, diplomirani inženir agronomije, dosedaj direktor DO Ljutomerčan, njegov namestnik pa je Miro Steržaj, pravnik, direktor DO Mlekopromet.
Delegati so na seji izvolili tudi predsednika izvršnega sveta. To
SR Slovenije in delegate za zvezni funkcijo so zaupali Ozvaldu Tu-čiču, profesorju, doslej ravnatelju Viza Veržej.
Potrdili so tudi sekretarja skupščine občine Mirana Blago-viča. Na skupnem zasedanju sta nova predsednik in podpredsednik podpisala tudi slovesni izjavi, delegati pa so izvolili še člane novega izvršnega sveta, kot jih je predlagal dosedanji mandatar. Ti člani so: Janez Kuhar, Boris Šunko, Vida Hojnik, Rudi Sever, Anton Slavič, Janez Godec, Branko Zidar, Zdenka Cmrekar, Edo Ljubeč, Stanko Ivanušič in Marija Gjerkeš-Dugonjik. Poleg naštetih so delegati izvolili tudi nekaj komisij ter dali pooblastila za sklepanje zakonskih zvez. Na koncu zasedanja pa so glasovali tudi o delegatih, ki bodo občino Ljutomer zastopali v republiških delegacijah ter dali soglasja za delegate republiških zborov in predlagane za najvišja republiška vodstva.
Dvojezični pouk — dobra rešitev
Potem ko je delegacija Domovinske ljudske fronte Madžarske, ki jo je vodil generalni sekretar dr. Imre Pozsgai, obiskala Beograd, Ljubljano in Koper, je v četrtek prispela še na obisk Pomurja. Najprej so madžarske goste sprejeli v Lendavi, kjer so jih predstavniki družbenopolitičnih organizacij in narodnostni aktivisti seznanili z življenjem in delom pomurskih občin, predvsem pa z vlogo družbenopolitičnih organizacij in uresničevanjem narodnostne politike.
Predsednik Pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac je v oceni sodelovanja z Madžarsko posebej poudaril vlogo, ki jo imata madžarska narodnostna skupnost v Pomurja in slovenska v Porabju. Omenil je tudi željo naše strani, da bi madžarski carinski organi ukinili obvezno menjavo dinarjev v forinte ob prestopu meje in po skorajšnjem odprtju maloobmejnega prehoda Martije— Gornji Senik, da bi tako omogočili neposreden stik porabskih Slovencev z matičnim narodom.
Imre Pozsgai pa je med drugim dejal, da so mu povsod, kjer je bil na obisku, postregli s številnimi informacijami in izkušnjami, ki utegnejo biti koristne tudi za njihovo družbenopolitično aktivnost. Posebej ga je zanimalo tudi odločanje na referendumu.
O narodnostnem življenju pa so podrobneje spregovorili predstavniki samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti.
Drugi dan obiska v Pomurju pa so gostje najprej obiskali dvojezično osnovno šolo Drago Lugarič v Lendavi, kjer so jim pripravili prisrčen sprejem
— dobra rešitev
in jih podrobneje seznanili z dvojezi-čnim delom. Nato je madžarska^Je-gacija obiskala lendavsko tovarno Lek si ogledala proizvodnjo in vmes je stekel tudi pogovor o izvozu Lekovih izdelkov na Madžarsko. V zadnjem času, predvsem pa pred novim letom, dobiva lendavska tovarna od tam precejšnja naročila za kozmetične izdelke.
Iz Lendave je goste vodila pot še v Prosenjakovce, kjer so si prav tako ogledali dvojezično osnovno šolo, predstavniki krajevne skupnosti pa so lih seznanili s položajem pnpadmkov madžarske narodnosti, njihovim so-
delovanjem z matičnim narodom in nasploh z razvojem tamkajšnjega območja.
Dr. Imre Pozsgai je v pogovoru med drugim dejal, da je imel prvič priložnost spoznati naš dvojezični pouk, ki je po njegovem zelo dobra rešitev. Dotaknil se je tudi problema obvezne menjave ob potovanju na Madžarsko in dejal, da je to njihov gospodarski ukrep, ki nima namena zavirati obmejnih stikov, da pa kljub vsemu razume problem naših potnikov in da si bo Domovinska ljudska fronta prizadevala, da bi to zadevo primerno rešili.	Jože GRAJ
J- i,„ a.iooaciia ki io je spremljal tudi sekretar RK SZDL Geza RaNč^rihafa na8oglei lendavske tovarne LEK. Generalni sekretar Domovinske ljudske fronte LR Madžarske Imre Pozsgai je drugi z desne
(rOtO Z J. Gr.)
kovnjaki pravijo, da nasadi ob tem času še prenesejo mraz do minus 2 stopinji Celzija, kjer je bila temperatura nižja, pa so poškodovani brsti, ki so že pognali. V sadovnjakih so najbolj prizadete predvsem breskve in marelice, pa tudi ribez, v vinogradih pa ranejše sorte trte.
Nevarnosti pred zmrzaljo pa še vedno ni konec, saj meteorologi napovedujejo ponovne ohladitve.
L. Kovač
Novoizvoljeni delegati skupščine občine Lendava šo bili v ponedeljek najprej informirani o udeležbi na zadnjih volitvah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, nato pa so izvolili predsednike posameznih zborov. Predsednica družbenopolitičnega zbora je postala Marija Zver, podpredsednik pa Štefan Soš. Za predsednico zbora združenega dela so izvolili Terezijo Donka, za podpredsednika pa Štefana Horvata. Nov predsednik zbora krajevnih skupnosti je Jože Kocon, podpredsednik pa Zmago Urisk. Delegati posameznih zborov so nato izvolili Rudolfa Leinerja za predsednika in Tiborja Fiileja za podpredsednika skupščine občine Lendava. Novemu 12-član-skemu izvršnemu svetu bo predsedoval Jože Kuronja. Skupščina je nato izmed poklicnih članov izvršnega sveta izvolila predstojnike upravnih organov: Štefana
Gjerkeša za predsednika komiteja za družbeno planiranje, Zdenko Tadina za načelnico oddelka za urbanizem, Franca Žižka za sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo in Marijo Stanisavlje-vič, ki sicer ni članica izvršnega sveta, za direktorico uprave za družbene prihodke. Delegati so tudi soglašali, da ostane Marija Hajoš še naprej sekretarka skupščine občine.
Na zasedanju skupščine občine Lendava so izvolili tudi člane komiteja in sveta za SLO in DS, komisijo za volitve in imenovanja ter odbor za nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev občinskega samoprispevka. Skupščina občine je naposled izvolila še skupino delegatov za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine ter opravila volitve za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije in delegatov za zvezni zbor skupščine SFRJ.
Delegati skupščine občine Gornja Radgona, ki so se v velikem številu (manjkali so le štirje) zbrali na ponedeljkovi skupni, pred tem pa na ločeni seji, so izvolili kandidate za opravljanje najodgovornejših funkcij v občini. Prav tako so izvolili tudi predlagane delegate v razna delovna telesa skupščine občine: komisije za volitve in imenovanja, za odlikovanja in priznanja, za družbeni nadzor, za prošnje in pritožbe, za verska vprašanja, statutarno-pravno komisijo in komisijo za vprašanja borcev; izvolili so tudi člane odbora sklada stavbnih zemljišč ter odbora za spremljanje in izvajanja referendumskega programa.
Za predsednika skupščine občine so izvolili Petra Fridaua, ža podpredsednika Vinka Rousa ter za sekretarja še nadaljnja štiri leta Feliksa Petka. V zborih pa bodo najodgovornejše funkcije opravljali: v zboru združenega dela bo predsednik Tomaž Petrnelj, podpredsednik pa Jože Dunaj, družbenopolitičnemu zboru bo predsedoval Dušan Zagorc, podpredsedniško funkcijo pa bo opravljala Irena Petek-Ferenc, v zboru krajevnih skupnosti bo predsednik Jože Ivačič, podpredsednik pa Ivo Vuk.
V radgonski občini pa so še vedno brez novega izvršnega sveta. Izvolili ga bodo šele na naslednji seji skupščine, ki bo 12. maja, do takrat pa bo to odgovorno delo opravljal izvršni svet s sedanjo sestavo delegatov in predsednico Dano Sukič.
Bernarda Peček
Dušan Loparnik
Milan Jerše Štefan Sobočan
KAM VODI ŽELEZNA CESTA — S to prispodobo se spominjamo 15. aprila — dneva železničarjev, ki ga praznujemo v spomin na veliko železničarsko stavko pred 66 leti na Zaloški cesti v Ljubljani. Letos pomurski železničarji ne slavijo kake večje pridobitve, kot je bila lanskoletna ob posodobitvi industrijskih tirov na železniški postaji v Murski Soboti (na sliki). Pomembno pa je vsekakor, da so letos začeli s posodobitvijo proge Ormož—Murska Sobota, ki bo končana do leta 1990. Ob prazniku se je delegacija železničarjev udeležila osrednje proslave v Ljubljani, ob tej priložnosti pa so imeli tudi nekaj športnih srečanj. Srečno, železničarji! M. Jerše.
Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 10. kongres Zveze komunistov Slovenije. Iz Pomurja se ga udeležuje 25 delegatov in nekaj gostov, ki so pripravili kar 16 razprav. O pomurskem deležu na kongresu podrobneje poročamo na tretji strani.
Ne iščimo bližnjic
V teh dneh so v skupščinske klopi prvič sedli delegati četrte delegatske izmene.
Kakšna je njihova popotnica in kakšna bo njihova pot, se nam ob izmeni samoumevno postavljajo vprašanja.
Lahko zapišemo, da so sestavni del njihove popotnice izkušnje dosedanjega delovanja delegatskega sistema — pozitivne in negativne — visoko izraženo zaupanje volilcev in lastna pripravljenost ter odgovornost delegatov za opravljanje te pomembne družbene funkcije-
Vsebina te popotnice je vsekakor nadvse pomembna, kajti razmere, v katerih nova delegatska izmena prevzema odgovorne družbene naloge, so takšne, da ne dopuščajo časa za privajanje na reševanje vprašanj našega gospodarskega in družbenega razvoja. Iz tega sledi, da pot delegatov nikakor ne bo lahka.
Toda bolj kot kadarkoli doslej se moramo zavedati, da delegati po tej zahtevni poti pretežno ne morejo hoditi več sami, kot se nam je to večkrat še dogajalo. Čas in razmere zahtevajo, da moramo pot razvoja hoditi skupaj in da na tej poti nehamo iskati bližnjice za dosego včasih tudi ozkih lokalnih interesov. Takšno iskanje bližnjic — ob delegatskem sistemu — bi nas v razvoju vedno porivalo samo nazaj.
Prav iz teh razlogov je potrebno v mandatnem obdobju, ki ga pravkar začenjamo, vse sile nameniti prizadevanjem, da mesto usklajevanja naših resničnih trenutnih, kratkoročnih in dolgoročnih samoupravnih interesov in odločanja o njih resnično še bolj postajajo delegatske skupščine. Temu cilju pa je nenehno potrebno prilagajati tudi vsebino, oblike in metode delovanja družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov, organov skupščin vseh izvršilnih organov in strokovnih služb.
Ob koncu dodajmo k temu še dejstvo, da se bomo večji učinkovitosti delegatskih odnosov približali tudi toliko bolj, kolikor bolj se bomo občani, organizirani v vseh konstitutivnih delih našega političnega sistema svoje odgovornosti do delegatskega sistema in delegatov zavedali tudi kot volilci. Plebiscitarno izražena podpora na volitvah nam volilcem namreč pomeni dolžnost, da dajemo delegatom pri uresničevanju njihovih zahtevnih nalog vsebinsko in moralno podporo ves čas mandata, daje pa nam po drugi strani tudi pravico, da izraženo zaupanje delegatom v vseh okoljih tudi preverjamo.
Tudi to pa so prav gotovo vprašanja, ki jim v tekočem mandatnem obdobju moramo posvečati ustrezno pozornost.
Štefan D RAKEC j
Štafeta mladosti v Pomurju
V torek, 22. aprila, bo na naše območje prispela zvezna štafeta mladosti. To je nedvomno eden osrednjih dogodkov v dejavnosti mladih, zato se nanj skrbno pripravljajo.
Pomurci bodo štafeto prevzeli od mladincev lenarške občine, v Gornjo Radgono pa bo prispela ob 7.10, Nato bodo nosilci štafetne palice nadaljevali pot proti Murski Soboti.
Mladinci te občine bodo zvezno štafeto mladosti prevzeli v Radencih. Po kratkem postanku na Tišini jo bodo prinesli na osrednjo občinsko prireditev, ki bo v torek, ob 8. uri, pri srednješolskem centru v Murski Soboti. Slovesnost bo na prostem, če pa bo slabo vreme, jo bodo premestili pred vhod v šolo. Mladi so si prizadevali, da bi pripravili program, ki naj bi bil izraz mladinske ustvarjalnosti. V njem bodo sodelovali pevski zbori os-
novnih šol, pihalni orkester srednješolskega centra s pevci, skupine za izrazni ples, mladi pomurski književniki, pa tudi najmlajši — otroci iz vrtca, svoje znanje pa bodo prikazali še učenci soboške glasbene šole, saj bodo na prireditvi sodelovali harmonikarski orkester in nekateri solisti. Zvezna štafeta bo prispela na osrednjo prireditev ob 8.25, slavnostni govornik pa bo sekretar soboških mladincev, Milan Fujs. Nosilci štafete bodo mladi delavci, posebej tisti, ki so se s svojimi dosežki izkazali na mladinskih festivalih dela. V soboški občini bosta že dan pred osrednjo otvoritvijo, to je v ponedeljek, krenili na pot dve občinski štafeti mladosti — ena iz Trdkove, druga pa iz Do-manjševec. Obiskali bosta Osnovne šole in nekatere delovne organizacije, ker bi mladi osnovnih šol izven Murske Sobote prav tako radi sodelovali pri štafeti mladosti, vendar je urnik zvezne štafete tako natrpan, da bodo poslanstvo opravile občinske štafete.
Iz Murske Sobote bodo ponesli štafetno palico proti Lendavi, kjer bo osrednja slovesnost mladih lendavske občine. Ta bo ob 9.30 pred restavracijo Park, kulturni spored pa pripravljajo lendavski osnovnošolci in srednješolci.
Zvezna štafeta mladosti bo svojo pot po Pomurju končala v ljutomerski občini, v središče tega območja, v Ljutomer, pa bo prišla ob 10.25.
Bojan Peček
aktualno doma in po svetu
Reagan je svoje grožnje uresničil. V torek zgodaj zjutraj po lokalnem času so bombniki ameriške vojske bombardirali libijsko glavno mesto Tripolis in Bengali.
Zbliževanje s socialdemokracijo
V Firencah je potekal minuli konec tedna 17. kongres italijanskih komunistov. Kot je dejal stari in novi voditelj Alessandro Natta, bo to popolnoma nova partija.
Ta novost je v spremenjeni osnovni usmeritvi partije, saj bodo po novem italijanski komunisti veliko bliže socialdemokratom kot doslej.
»Postavili smo si težek in ambiciozen cilj,« je v sklepnem govoru dejal Natta, »delali bomo vedno bolje, naša partija naj postane sodobna reformistična sila,
Artukovič na zatožni klopi
V ponedeljek se je v Zagrebu začel sodni proces, ki je vzbudil veliko zanimanja tako pri nas kot v tujini. Sojenje vojnemu zločincu Andriji Artukoviču spremlja kar 150 domačih in 74 tujih novinarjev.
Tako pomemben sodni proces zahteva posebne varnostne ukrepe. Zato pooblaščenim časnikarjem vsak dan izdajajo posebne dovolilnice za sodno stavbo in osrednjo dvorano. Med sojenjem so tudi prepovedali ves promet v okolici. Osrednje sodne dvorane niso posebej preurejali. Pred omizje sodnega senata, tožilcev in branilcev so postavili posebno kabino iz neprebojnega stekla, kjer sedi obtoženec. Sojenje traja dnevno od tri do štiri ure, ker so upoštevali obtoženčevo starost in njegovo zdravstveno stanje, ki je po poročilih zdravstvenega osebja ob začetku sojenja zadovoljivo.
Zaradi (pre)velikega zanimanja predstavnikov sedme sile so se odločili, da v osrednjo dvorano, kjer poteka sojenje, pustijo le po 15 domačih in tujih novinarjev, vsi drugi pa imajo na.oljo manjšo dvorano, kjer so namestili šest televizijskih monitorjev, za tujce pa tudi posebne kabine, kjer bodo lahko poslušali prevod sodnega procesa.
ŠTAJERSKI SLOVENCI IN PREDSEDNIŠKA KAMPANJA______________________________________________
Zgrešeno pogrevanje »vroče kaše«?
Pisal se je 4. junij 1959, ko je pokojni štajerski deželni glavar Josef Krainer pred graškim deželnim zborom izjavil: »Štajerci imamo srečo, da nam ni treba izpolniti obvez državne pogodbe, saj je število tistih, ki še govorijo slovensko, postalo tako majhno, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke.«
Da smo se spomnili dogodka, ki se sicer v zgodovini naših rojakov ob severni meji večkrat omenja, je »kriv« -fzlasti nedavni pogovor s predsednikom štajerskega deželnega parlamenta in dolgoletnim visokim funkcionarjem ljudske stranke v Gradcu Franzem Wegartom. Ta je glede manjšinskega vprašanja v okrajih Radgona, Lipnica in Deutschlandsberg povsem jasen. »Na Štajerskem ni slovenske manjšine. Odraščal sem v Radgoni in okolici (v Stari novi vasi — op. B. Ž.) ter tam obiskoval šolo in mislim, da si smem dovoliti sodbo, da bi bilo zgrešeno pogrevati to vročo kašo. To bi samo zastrupilo ozračje ali povzročalo nesporazume.«
Tako torej Franc VVegart, desna roka zdajšnjega deželnega glavarja Štajerske, sina preminulega Josefa Krainerja, ki je kar nekajkrat ponovil, da na Štajerskem ni slovenske narodnostne skupnosti, je pa na Koroškem in hrvaška na Gradiščanskem. Da gre za sprenevedavo zatiskanje oči pred očitnimi dejstvi, kar je v skladu z asimilacijsko tradicijo uradne avstrijske politike iz preteklih let, ni treba posebej na-glašati. Tako imenovana leva alternativa (opozicija), ki jo ta čas — v vročici predvolilne kampanje — pooseblja novinarka in aktivistka zelenih Freda Meissner-Blau, četrti kandidat za predsednika avstrijske republike — volitve bodo 4. maja — o Slovencih v Zvezni deželi Štajerski nič ne ve. Po zadnji množično obiskani tiskovni konferenci, ki jo je s štabom simpatizerjev pripravila v prostorih graških minoritov, nam je zatrdila, da o položaju štajerskih Slovencev ni seznanjena. »Zelo me zanimajo Slovenci na Koroškem, ki so moji prijatelji, toda o štajerskih vem zelo malo. Imate morda konkretne številke? Ali imajo dvojezične napise?« nas je spraševala; nato pa dodala: »Čemu se ne povežejo z rojaki na Koroškem?«
Po povojnih uradnih ljudskih štetjih Slovencev v okrajih Radgona, Lipnica in Deutschlandsberg takorekoč ni več, čeprav jih je tudi avstrijska statistika na začetku tega stoletja in med obema vojnama zabeležila več tisoč. Prepričani smo, da se jih najmanj sto danes popoldne (17. aprila) od 17. uri zbere na glavnem trgu v avstrijski Radgoni, kjer bo po uvodni besedi Franza Wegarta nastopil predsedniški kandidat ljudske stranke dr. Kurt Waldheim.
B. Žunec
pomemben del levice, sposobna naj bo vladati in razumejo naj jo kot alternativo.«
Natta, oziroma italijanski komunisti so torej prišli do spoznanja, daje edina možna oblika delovanja komunistov v zahodni Evropi reformacijska in koalicijska. Združena levica (socialdemokrati in komunisti) je namreč močnejša in si lahko prizadeva za spremembe znotraj parlamentarnih političnih sistemov.
Natta je poudaril tudi vlogo neuvrščenosti, katerega izvorna načela in cilji so v sodobnosti za
radi nakopičenih mednarodnih problemov in splošne recesije v svetu dokaj zamegljeni. Po Nat-tovem mnenju imajo jugoslovanski in alžirski komunisti odločilno vlogo pri oživljanju gibanja neuvrščenih.
Po sklepnem govoru so se zavzeli za akcijsko enotnost partije, izvolili pa so tudi nov centralni komite, ki po no /em šteje 205 članov, dvajset več kot dosedanji. Centralni komite ima dolžnost, da takoj na prvi seji izvoli novega generalnega sekretarja, in spet bo to Alessandro Natta.
Z BOMBAMI PROTI NASILJU
Pod pretvezo, da se brani pred terorizmom, je ameriški predsednik Reagan ukazal bombni napad na Libijo, ki naj bi bila krivec za nedavno eksplozijo v zahddnonemški diskoteki La belle. Pentagon je po napadu na Libijo zatrdil, da je Gadafi s terorističnimi akcijami želel nadaljevati in da so samo v Afriki preprečili 10 terorističnih napadov. Zdi se, da je to le ameriški izgovor za napad. V torek zgodaj zjutraj je 18 bombnikov tipa Phantom 111 začelo bombardirati Bengazi in libijsko glavno mesto Tripolis, napadu pa se je priključilo 15 lovcev z ameriških letalonosilk.
Ob tovrstnem početju, ki mu Reagan pravi prizadevanje za mir, se je moč vprašati, koliko je sploh vreden vsesplošni »napredek«, ki naj bi ga človeštvo doseglo s civilizacijo? Morda se je treba sprijazniti z dejstvom, da je človek brez agresivnosti in sle po ubijanju le utvara, v katero (kljub vsemu) še vedno verjame veliko ljudi.
BoP
Čeprav je olja dovolj, ga uvažamo
Za prehrano Jugoslovanov zadošča letno 320 tisoč ton jedilnega olja. Od prvega oktobra lani smo uvozili 1213 tisoč ton tega živila, kar je veliko preveč, saj jugoslovanski oljarji že lep čas opozarjajo, da bodo sami izdelali dovolj olja in da bo morebitni nadaljnji uvoz ustvaril nepotrebne zaloge v tovarnah. V načrtu je namreč, da 28 jugoslovanskih oljarn izdela 251 tisoč ton jedilnega olja, kar pomeni, da bomo imeli skupaj z uvoženim dovolj zalog do prvega oktobra letos. In kje so vzroki uvoza? Obstaja le eden — to je velik padec cene jedilnega olja na svetovnem tržišču, saj je še lani tona stala 700 dolarjev, tačas pa stane le še 380 do 390 dolarjev.
Z inovacijami do denarja za državni proračun
Nova spoznanja, odkritja in izumi nastajajo praviloma in v največji meri v krogu dobro organiziranih, opremljenih in vrhunsko usposobljenih strokovnih, raziskovalnih in znanstvenih delavcev. Uporaba teh spoznanj v praksi pa ni več zgolj njihov problem, pač pa je povezana z ustvarjalnim delom najširšega kroga delavcev. Tekoče in sistematično zboljševanje delovnih procesov v vseh njihovih sestavinah omogoča, da se sproti uvajajo vse koristne novosti.
V ZDA dosegajo na 100 delavcev 40 predlogov izboljšav, v najuspešnejših tvrdkah na Japonskem pa je teh predlogov na 100 delavcev celo čez 1000. V Sloveniji, kjer smo v inovacijski dejavnosti na Jugoslovanskem vrhu, pride na 100 delavcev en sam predlog letno. Vseeno pa imamo nekaj izjem, največja pa je mariborski TAM, kjer so od 1983. do 1985. predlagali kar 35 izboljšav letno — seveda spet na 100 delavcev. Le malo zaostajajo delavci Iskre Delte — 21 predlogov. To je povprečje, ki ga ne presegajo niti v najbolj razvitih zahodnoevropskih državah.
Po deklariranih načelih in dokumentih v naši družbi bi lahko sklepali, da je naša družba ustvarjalnemu in inovativnemu delu zelo naklonjena in ga spodbuja. Tako v Sloveniji ni ozda, kjer ne bi imeli pravilnika o spodbujanju in usmerjanju ustvarjalnosti pri delu, prav tako o tem govorijo tudi določbe v Zakonu o združenem delu in Zakonu o delovnih razmerjih. Zakaj torej stanje ni boljše? Dohodek v ozdih se dosega z drugimi, manj napornimi in zahtevnimi posegi in prijemi (med temi neupravičeno dvigovanje cen vsekakor ni na zadnjem mestu).
Mogoče je trditi, da sedanje razmere gospodarjenja niso take,
žarišču dogodkov
BULATOVIC
Kar nekaj vzporednic je, ki so nas navedle k tovrstnemu naslovu: tako Kurt Waldheim kot Miodrag Bulatovič sta kandidata za predsednika, obema vse več ljudi očita neutemeljenost kandidature, obe »zadevi« sta bili deležni velike publicitete in polarizirali sta javnost, konec koncev pa imata obe osebnosti »za sabo« vrsto vplivnežev, ki jima omogočajo kandidaturo.
Ne smemo pa mimo razlik, ki ločujeta avstrijsko in jugoslovansko afero — Bulatovič se poteguje »le« za položaj predsednika Zveze književnikov Jugoslavije, Waldheim pa za voditelja države. »Primer Waldheim« je prerasel v mednarodno okolje, medtem ko je Bulatovič »zgolj naš« — čeprav je tudi vanj vpletenih več narodov. Razlika je tudi v tem, da Waldheimu očitajo preteklost, Bulatoviču pa tudi sedanje javno nastopanje. Navsezadnje pa so zelo pomembne tudi razlike v političnih sistemih obeh držav, saj je Jugoslavija socialistična skupnost in večnacionalna država, kjer tovrstni zapleti, posebej v današnjem kriznem obdobju, velikokrat prerasejo v mednacionalni spor, Avstrija pa je tipična zahodnoevropska država s parlamentarno demokracijo, kjer so zapleti, podobni temu, več ali manj vsakdanjost.
Pa poglejmo v zgodovino primera Bulatovič. Po paritetnem načelu je leta 1986 SR Srbija tista, ki naj bi iz svojih vrst predlagala predsednika zveznega Društva. Srbski književniki so predlagali Miodraga Bu-latoviča, pisatelja, ki živi in dela v Ljubljani in ki je s svojimi literarnimi stvaritvami v jugoslovanskem prostoru dosegel vidno uveljavitev. Toda spori
da bi ozde prisiljevale k posodabljanju delovnih procesov in še manj k uporabi lastnega znanja in tehnologije. Sedanji splošni družbeni položaj in tržne razmere omogočajo (relativno uspešno) delovanje zastarelih tehnologij, visokih proizvodnih stroškov in dopuščajo slabo kakovost izdelkov in storitev.
Vrnimo se k nekaterim »svetlim točkam« v našem gospodarstvu. V letu 1984 je znašala čista gospodarska korist izboljšav v Tamu 530 milijonov dinarjev, kar je takrat pomenilo vrednost 230 avtobusov, ki jih ta tovarna izdeluje. Če te podatke primerjamo s slovenskimi in jugoslovanskimi razmerami, dobimo številke, ob katerih osupnemo. Če bi 750 tisoč delavcev v slovenskem gospodarstvu predlagalo toliko izboljšav kot v Tamu, bi to leta 1984 pomenilo 53 milijard, lani pa že 95,4 milijarde dinarjev. Ob tem se ponuja zanimiva primerjava: prispevek Slovenije za zvezni proračun v letu 1986 znaša 76,5 milijarde dinarjev, kar pomeni, da bi ga inovacijska zagnanost, kakršno so pokazali delavci Tama, v celoti pokrila — in še nekaj denarja bi ostalo!
V jugoslovanskem merilu bi ob taki uspešnosti kot je v Tamu 5 milijonov delavcev v gospodarstvu vsako leto predlagalo 2 milijona izboljšav delovnih procesov — s tem bi prihranili v letu 1985 kar 639 milijard dinarjev, kar je le malo manj od predvidenega letošnjega zveznega proračuna. Ker delovni proces v mariborski tovarni ni bil nikoli posebej naklonjen inovacijam, bi podobne rezultate z lahkoto dosegali tudi delavci v vseh drugih ozdih, kar bi naenkrat pomenilo konec sedanjih gospodarskih in družbenih težav.
(po Naših razgledih)
so se začeli že v samem srbskem Društvu, saj je bilo nekaj književnikov proti Bulatovičevi kandidaturi. Kasneje so se hrvaško, bosansko, črnogorsko in slovensko društvo književnikov opredelili proti Bulatoviču kot kandidatu za enoletno opravljanje nalog predsedujočega Društvu jugoslovanskih književnikov. Ker statut Društva zahteva konsenz vseh republik in pokrajin — torej je tudi pri književnikih tako kot v jugoslovanskem političnem življenju — je seveda prišlo do spora, ki že vedno ni rešen.
Kaj očitajo Bulatoviču? Očitkov je veliko, strnili pa bi jih lahko po’d skupni imenovalec »nedemokratično, avtokratsko javno nastopanje«. Bulatovič ie namreč ob nekaterih prilož-^listih »dokazal«, da je oseba, ki se zavzema za svoja stališča in nekritično zavrača vsa druga, pri čemer ne izbira sredstev za »odstranitev« svojih idejnih (ali že kar ideoloških?!) nasprotnikov. Profesor Nikola Miloševič, srbski književnik, ki je zavoljo Bulatovičeve kandidature izstopil iz Društva književnikov, je v intervjuu za Mladino izjavil, da je Bulatovič že, ko je postal predsednik srbskega Društva, na nedemokratičen način izpodrinil Gojka Djoga, skrajno nelojalno pa je nastopil tudi v primeru književnika Milana Mladenoviča, ki so ga zaprli. Ker je bil član Društva, je bilo pričakovati, da bodo srbski književniki njegov primer vsaj obravnavali, vendar je bil Bulatovič odločno proti temu — celo nasprotno: »dokazati« je želel Mladenovičevo krivdo . . . Vrhunec Bulatovičeve avtokratske dejavnosti pa je bil po Miloševičevih besedah Kongres miru na Poljskem, kamor je odpotoval kot eden referentov. Opredelil se je na-
globus
NEW YORK - Anatolij Do-brinin, dosedanji sovjetski veleposlanik v ZDA, je ob izteku svojega mandata obiskal Belo hišo, kjer se je pogovarjal z Reaganom. Čeprav sta za sestanek namenila skopih 15 minut, sta se pogovarjala dobro uro. Po tem srečanju spet kaže, da se bosta voditelja obeh velesil letos vendarle srečala, čeprav datum še ni določen.
BEJRUT — Nasilje v Libanonu ne pojenjuje. Na predvečer obletnice državljanske vojne je v spopadih umrlo 36, ranjenih pa je bilo 116 ljudi.
BONN — Zahodni Nemci so izgnali dva libijska diplomata, ker se nista držala »predpisanih pravil diplomatskega obnaša nja«. Verjetno je prišlo do izgona na zahtevo Washingtona.
PARIZ — Zapleti z zastrupljenim italijanskim vinom se nadaljujejo. Tako so francoske oblasti sporočile, da bodo uničile več kot pet milijonov litrov italijanskega vina, ki so ga zaplenili cariniki zaradi večje količine metilalkohola. Skupaj so v Franciji umaknili iz prodaje že 17 milijonov litrov »žlahtne kapljice«, zaradi katere je v Italiji umrlo že čez 20 ljudi.
CAPE CANAVERAL - Po večmesečni preiskavi so uradno sporočili vzrok eksplozije ameriškega vesoljskega plovila Challenger. Do napake je prišlo na spojki med spodnjima sekcijama desne štartne rakete.
BRASILIA — Brazilci so dosegli neverjeten uspeh pri ustalitvi svojega gospodarstva. Potem ko je bila še lani inflacija kar 250-od-stotna (po nekaterih virih celo 500-odstotna), je vladni urad za trgovino objavil, da je inflacija v marcu popolnoma »izginila«, da je torej 0-odstotna.
ISLAMABAD — Benazir Bu-to, voditeljica pakistanske ljudske stranke, se je po dveh letih izgnanstva vrnila v Pakistan. Hčerka Alija Buta, ki so ga strmoglavili in ubili 1977., je doživela veličasten sprejem.
globus
NAS WALDHEIM
mreč .za vojaški režim na Poljskem, poleg tega pa ni želel podpisati peticije, ki jo je sicer podpisalo 200 intelektualcev, s katero so poklicali udeležence Kongresa, naj se omejijo od represivne politike vojaškega režima.
Če k tem obtožbam dodamo še nekatere Bulatovičeve ideje, ki jih lahko označimo najmanj za čudne (npr. Bulatovičev koncept »jugoslovanstva«, po katerem naj bi vsi narodi in narodnosti sčasoma postali en sam, »jugoslovanski« narod, z enim, to je »jugoslovanskim« (!?) jezikom), nam postane jasneje, zakaj je ob Bulatovičevi kandidaturi prišlo do tako ostrih nasprotij, celo množičnih groženj z izstopom iz Društva — Janez Menart je na primer dejal, da »v Sloveniji nočemo gostov Bulatovičeve sorte«.
Če smo začeli z vzporednicami med Waldheimom in Bula-tovičem, pa še končajmo tako. Kakšen bo epilog obeh »primerov«? Zadnje raziskave javnega mnenja v Avstriji kažejo, da Waldheim ob aferi ni izgubil svojih volilcev in bo verjetno prav on postal predsednik republike (čeprav bo zaradi predvolilnih zapletov udeležba na volitvah vsaj za 30 odstotkov manjša). Bulativič pa bržkone ne bo postal predsednik Zveze književnikov Jugoslavije. Ni pričakovati, da bi si književniki posameznih republik na lepem premislili in podprli njegovo kandidaturo, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo naši literati še lep čas brez predsednika. Umesten pa je tudi premislek o demokratizaciji izbornega postopka, saj izbira »med enim kandidatom« ni nobena izbira!
Bojan Peček
N 2
VESTNIK, 17. APRILA 1086
od tedna
GORNJA-RADGONA — Delavci Gorenja Elrad so se v torek, 15. aprila, na referendumu odločali o spremembah samoupravnega sporazuma in pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb. Cilj predlaganih sprememb je, da bi bila prednostna lista odraz dejanskih potreb, bp
MURSKA SOBOTA — Prihodnji teden (23. in 24. aprila) bo organizacijska enota Zavoda za šolstvo SRS Murska Sobota pripravila 3. republiško posvetovanje o vzgojno-izobraževalnem delu z Romi. Pričakujejo okrog 100 udeležencev iz novomeškega, kranjskega, mariborskega in murskosoboškega območja. Sodelovala bosta tudi dr. Vanek Šiftar in dr. Jože Zadravec. (JG)
GORNJA RADGONA — Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona je na seji 10. aprila obravnaval poročilo o uresničevanju ukrepov družbenega varstva v Lini Apače, informacijo o gibanju in problemih skupne porabe, predlog organiziranosti DO Komunala, predlog samoupravnega sporazuma ža varstvo pred požarom za naslednje srednjeročno obdobje, predloga zazidalnih načrtov za industrijsko območje radgonske občine ter del naselja Črešnjevci in drugo. Mandat članom izvršnega sveta je podaljšan do 12. maja, bp
LENDAVA — Komisija za narodnosti republiške skupščine je na svoji zadnji seji v tem mandatu sprejela poročilo o delu komisije in smernice za letoš in program dela do leta 1990. Predstavniki madžarske narodnosti pa so sejo komisije na svojem območju izkoristili za predstavitev problemov. Normativno zgledna narodnostna politika se vselej v praksi ne uresničuje tako. Na področju izobraževanja jih najbolj moti določilo iz zakona o usmerjenem izobraževanju, ki za učence z dvojezičnih šol opredeljuje madžarščino na srednjih šolah zunaj dvojezičnega območja kot izbirni predmet. Za učenje jezika se odloča iz leta v leto manj učencev. Del učinkovite narodnostne politike je tudi gospodarski razvoj dvojezičnega območja, saj bo ljudi mogoče le z odpiranjem novih de-l°vnih mest in urejanjem infrastrukture zadržati na avtohtonem območju. Televizijska oddaja Hidak-Mostovi je še vedno na drugem programu. Problem zase so še ceste na narodnostno mešanem območju v soboški občini. Tako imenovana obmejna cesta je kljub obljubam pred leti še vedno brez asfalta, velika večina makadamskih cest pa to pomlad niti ni bila prevozna;
MED VRSTICAMI KRITIČNE ANALIZE
Komu služi občinska uprava
Ocenjevat; direktorje še ne pomeni rezati glave — Bolj poglobljeno o javni razpravi in referendumu, na primer za gradnjo murske verige hidroelektrarn
Ob standardnih nalogah, kot so vključevanje v predkongresne priprave, zbiranje sredstev za kirurgijo, uresničevanje narodnostne politike in stalna skrb za kadre, bo frontna organizacija na medobčinski ravni (pomurski medobčinski svet SZDL) spodbujala razmah razvojno-razisko-valne in množične inovativne dejavnosti, reorganizacijo medobčinske gospodarske zbornice, razvijanje gospodarske infrastrukture, prevetritev razmer v Pomurskem zdravstvenem centru in zavzemanje za politiko skladnejšega regionalnega razvoja. Tako skuša verno slediti Kardeljevemu testamentu v Smereh razvoja, kjer je SZDL večznačno opredeljena: kot oblika demokratične koncentracije, integracije in sinteze političnih interesov, kot zborno mesto, naravnano h konkretnim problemom, kot politični izraz delegatskega sistema in kot vseljudski parlament, ki nenehno zaseda.
Sicer pa so za njo — kot smo slišali na zadnji seji sveta te organizacije — izvedba sekcijske razprave o gradnji verige hidroelektrarn na Muri v Radencih in izpeljani referendumi za občinske samoprispevke. V drugem letošnjem trimesečju jo čaka presoja slednjih, ki so bili nekakšna generalka na (statistično) izjemno uspešno opravljene volitve v Pomurju, ocena uspešnosti zbiranja sredstev za opremljanje kirurgije, razčlemba akcij Nič nas ne sme presenetiti za leto 1984/85 ter Drava—Mura 86 in preverba uresničevanja sprejetih stališč glede razvoja javnega avtobusnega prometa in ptt dejavnosti.
Javna razprava o kritični analizi je bila dokaj obsežna in poglobljena, zlasti v občini Murska Sobota. Predsednik sveta, Boris Prejac, je menil, da je velika ambicija pričakovati, da nam bo tako uspelo kmalu odpraviti neformalne oblike odločanja in vplive odtujenih centrov moči. Tu gre praksa svojo pot. Kritična analiza naj bi podrobneje razbistrila pojem javne razprave in se jasneje opredelila do referenduma, ki bi ga razpisali za usodna razvojna vprašanja, kakršno je v pokrajini ob Muri tačas gotovo gradnja niza elektrarn. (Glede javne razprave bi radi vnovič spomnili na Kardeljeve Smeri razvoja, saj v zadnjem delu preprosto in pregledno razmišlja o tem, kaj je javna tribuna in kaj sekcijska razprava!)
do tedna
Podrobneje kaže opredeliti odgovornost političnih organizacij do delegatskega skupščinskega sistema. Lani je bilo nekaj poskusov zavzetejšega dela s skupinami delegatov za republiško skupščino, kar je sicer stalna naloga. Predvsem pa ne bi smeli dovoliti, da bi bili delegacije in delegati še naprej osamljeni, v vlogi formalnega odločanja oziroma potrjevanja že odločenih zadev. Franjo Štebih iz Ljutomera je bil v tej zvezi zelo določen. Zadnji dve leti upada usposabljanje delegatov. Malo je primerov nadomestnih volitev za nedelavne delegate, saj gre za dokaj zapleteno in s precejšnjimi stroški povezano »proceduro«. Upravni organi v občini sploh niso prilagojeni stilu in metodam delegatskega sistema. Služijo občinskemu izvršnemu svetu in ne občinski skupščini. Tako je na primer v ljutomerski občinski stavbi sedem upravnih organov s sedmimi predstojniki, ki imajo za sabo aparat z logiko oblastnika, in sedem kadrovskih politik. (Smeli bi domnevati, da so posredi nekakšne »vlade v senci« ali — kot pravi Kardelj — gre za poskuse »zapirati se vase, v svoj aparat ali v nekakšno navidezno neodvisnost od sestavov politične moči« v občini.)
Vse to je posledica razpršene odgovornosti, je dodal Geza Farkaš iz Murske Sobote, saj nihče »ne more dobiti po glavi«. Upravni organi se enostavno skrijejo pod »kapo občinske vlade«, čeprav samostojno opravljajo določene funkcije in bi se torej moralo vedeti, kdo je za kaj kriv in odgovoren. Milan Utroša, predsednik medobčinskih sindikatov je ponovil, da je v kadrovski politiki preveč kroženja in premalo zaupanja mladim, sposobnim, delavoljnim. Vprašal se je, če je pri imenovanju poslovodnih organov smiselno imeti v razpisnih komisijah zunanjega člana. To bi lahko kvečjemu veljalo za organizacije posebnega družbenega pomena in ne za vse.. Pripomnil ie še naj bi po kolektivih dosledno ocenjevali delo direktorjev in kolegijskih poslovodnih organov, vendar ne kot da gre za rezanje glav, marveč naj bi bila to osnova za boljše, kakovostnejše poslovanje in vodenje. Vse te in druge pripombe iz javne razprave o kritični analizi bodo predstavniki SZDL iz Pomurja predstavili na bližnji seji republiške konference Socialistične zveze v Ljubljani.	Branko Zunec
Sporočila Pomurcev 10. kongresu slovenskih komunistov 3KH UMI KS HH0 HBg— KI BR:
Za manj »kljukanja« in izsiljevanj
S plenarnim zasedanjem in uvodnim referatom predsednika Andreja Marinca se je dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel 10. kongres Zveze komunistov Slovenijo. Med udeleženci je tudi 25 delegatov (in nekaj gostov) iz Pomurja, ki so pripravili za delo v štirih komisijah kar 16 razprav, čeprav je na dlani, da vsi ne bodo prišli do besede, in jih bo treba pisno oddati. Slab mesec po kongresu slovenskih sindikatov bomo vnovič poslušali argumente z ukrepi za in proti v politiki skladnejšega regionalnega razvoja, agroživilstvu, družbenih dejavnostih (predvsem šolstvu in zdravstvu), kadrovski in zaposlitveni problematiki, skratka tam, kjer Pomurce najbolj čevelj žuli. Med pomurskimi razpravljale! iz občin Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona bodo predvsem ljudje iz vodilnih in vodstvenih sestavov, kar samo po sebi ni narobe. Pričakovali pa bi, da v ta namen partijska vodstva oborožijo kakšnega kmeta-komunista ali člana aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, ki bi znal zelo nazorno, brez ovinkov, z lastno izkušnjo povedati, kako in kaj.
»Pomurje kot kmetijska pokra- ju oziroma likvidaciji — neper-
jina je žal zelo pogosto moralo I pritiskati na razne kljuke in celo z osebnim posredovanjem prepričevati posamezne republiške funkcionarje, da je lahko kaj doseglo. I Torej sistem sam po sebi ne zagotavlja skladnejšega regionalnega razvoja. Dokler ne bomo vsi prepričani, da ima proizvodnja hrane Iprav tako ekonomsko ceno kot vsi drugi izdelki, ta čas se bo zdelo, da Pomurci izsiljujemo in bomo tudi prisiljeni izsiljevati.«
IČe kaj takega javno izjavi dolgoletni občinski funkcionar, vodstveni delavec in povrhu še član republiške komisije za skladnejši  regionalni razvoj, res ni razlogov, da mu ne bi verjeli. Gre za Oskarja Likarja iz Ljutomera, I enega od štirih delegatov (ob njem še Stanko Ivanušič, Lizika Prelog in Rudi Simonič), ki se s partijskim članstvom Ijutomer-Iske občine sprašuje: kako dolgo bomo še načelno prisegali na gospodarske zakonitosti, hkrati pa, ko se je treba spopasti s konkretnimi primeri, pristajali na socia-Ilizacijo izgub in iskanje izrednih bližnjic iz krize? K temu posplošenemu spraševanju kanijo dodati lastno izkušnjo s Tehnostro-Ijeni, poudarjajoč širše vzročno-posledične razsežnosti problema ter dejstvo, da pomeni ta organi-
zacija za gospodarsko že tako shirano ljutomersko občino sorazmerno večjo tegobo kot IMV za občino Novo mesto. Pripomnili bodo, da pri nas- še nimamo ustrezno naravnanih mehaniz-
10. kongresa ZKS. Kar precej jih mov, ki bi ob ukinjanju — steča- je, nanašajo pa se na naloge ko-
IZVOZNIKI V VSE VEČJIH TEŽAVAH
Če opozorila ob sprejemanju novih zakonov s področja ekonomskih odnosov s tujino niso zalegla, posledice v prvih letošnjih mesecih izvozniki že čutijo, predvsem tisti, ki so s proizvodnjo vezani na uvoz surovin in opreme. V soboški Muri, ki je največji pomurski izvoznik, v prvih treh mesecih z izvozom sicer niso imeli težav, saj je valutni izvoz večji kar za 30 odstotkov, povečuje pa se tudi fizični obseg izvoza, kar je predvsem posledica sezonske proizvodnje. Tudi delo je v tem času teklo normalno, saj so se že v lanskem letu oskrbeli z zalogami, v aprilu pa že prihajajo do zastojev proizvodnje pri
— POČITNIŠKA SKUPNOST MURSKA SOBOTA-----------------------
Letovanje v Rovinju več kot enkrat dražje
Tudi letos bo največ Pomurcev le-t >valo v počitniškem naselju v Mon-seni pri Rovinju, kjer ima 46 članic Počitniške skupnosti 620 ležišč, vendar treba precej globlje seči v žep. Delegati skupnosti so namreč na zadnjem zasedanju izglasovali cene letovanja, ki so od lanskih višje za okrog 130 odstotkov. Čeprav je bila izglasovana druga inačica, kije za 100 dinarjev cenejša od prve, bodo morali člani skupnosti za letovanje v Rovinju v sezoni plačati 800 dinarjev na osebo dnevno, izven sezone pa 550 dinarjev, tisti, ki niso člani skupnosti, pa 1.000 oziroma 650 dinarjev. Polni penzion v počitniškem domu Jelka na Pohorju bo stal 2.650 dinarjev, prenočišče z zajtrkom pa 1.600 dinarjev.
Na seji skupščine Počitniške skupnosti so delegati nastopali z različnimi stališči. Delegat Mure je glasoval proti sprejetim cenam letovanja, ker v največji pomurski delavni organizaciji, kjer so o predlogu finančnega načrta skupnosti organizirali posebno razpravo, menijo, da so cene letovanja previsoke, in da tudi nekateri načrtovani stroški in osebni dohodki niso v skladu s sprejetimi usmeritvami. Osebni dohodki naj bi bili namreč vi-šji za 172 odstotkov. V Muri opozarjajo, da bi lahko z boljšo organizacijo racionalneje gospodarili in predlagali, da bi lahko naložbe, kot denimo predvideno gradnjo ograje v naselju, članice reševale na drug način, ter da to naj ne bi bremenilo cene letovanja, s čimer pa se nekateri delegati niso
spektivnih podjetij omogočali rojevanje novih, prodornih gospodarskih enot, a tudi hitrejše zdravljenje gospodarskih »bolnikov« s takimi »kirurškimi« posegi, da bi bile čim manj boleče posledice za socialno varnost delavcev.
V slovenskem merilu brezposelnost ni problem, nas v regiji pa presneto teži, kako do odpiranja novih delovnih mest za dva tisoč in nekaj iskalcev zaposlitve. Mar v tej zvezi čudi diplomatska poteza sosedov Madžarov, ki našim delavcem ponujajo zaposlitev v Monoštru? Sicer pa se ni kaj sprenevedati: do novih programov in obratov se danes da priti zanesljiveje prek sistema zvez in poznanstev kot po delegatski, samoupravni poti.
Misel ni nova, samo ponovili so jo na zadnjem sestanku sekretariata medobčinskega sveta
ZKS Pomurja. Opozarja pa, da- mišljajo?
bi bilo smiselno v kongresno resolucijo bolj diferencirano in ne zgolj »povprečniško« zajeti problematiko, ki že dalj časa v pokrajini ob Muri — in še kje v Sloveniji — sproža vrsto dilem in vprašanj.
Soboški partijski komite je tudi tokrat — podobno kot recimo ob 13. seji CK ZKS in 16. seji CK ZKJ — izdal Informator, kjer članstvu obširneje predstavlja pripombe občinske organizacije ZKS Murska Sobota, ki so vključene v predlog resolucije
dobaviteljih surovin, in to bodo čutili tudi konfekcionarji. Dobavitelji surovin so namreč v veliki meri odvisni od uvoza, tu pa že prihaja db zastojev, saj zaradi nepravočasnega plačevanja v tujini pada zaupanje do jugoslovanskih kupcev. Podobno se dogaja tudi pri uvozu opreme, in če se režim plačevanja obveznosti do tujine ne bo spremenil, bo že v prihodnjih mesecih prišlo do zastojev v proizvodnji, to pa se bo odrazilo seveda tudi na uvozu.
Med pomurskimi izvozniki še najbolj čutijo težave, ki jih je povzročila nova devizna zakonodaja, v turniški Planiki. Tu so la-
strinjali. Tudi delegatka ABC Pomurke je opozorila na previsoko načrtovane osebne dohodke in nekatere druge stroške. Predstavniki skupnosti so takšna povečanja utemeljevali z divjanjem cen in mnenjem, da tudi osebni dohodki ne bodo ostali v sedanjih resolucijskih usmeritvah. Zanimivo pa je, da so se .v Kulturnem cen-
tru v Murski Soboti in na Cieouet-skem zavodu v Mariboru opredelili za prvo inačico, to je dražjo. Zaradi nekaterih pripomb na poslovanje skupnosti so na skupščini zadolžili izvršni odbor, da imenuje posebno komisijo, ki bo analizirala lanskoletno poslovanje, hkrati pa tudi spremljala tekoče poslovanje. Feri Maučec
Staro se umika novemu, bi lahko pripisali h gornji fotografiji. Stara terapija v Radencih že dolgo ni več rabila namenu, zato so jo prejšnji teden podrli in odstranili Ostanke. Na njenem mestu bodo nasadili park s klopmi, ki ga bodo najbolj veseli bolniki iz zdraviliškega doma. bp
munistov v materialnem, znan-stveno-tehnološkem, socialnem in kulturnem razvoju, pri Uvaja--nju sodobne tehnologije, kadrovski politiki v podjetjih, vzgoji in izobraževanju, varovanju okolja, spodbujanju hitrejšega razvoja kmetijstva in v zdravstvu. Povzemamo le nekatere!
ZK se bo zavzemala za dosledno uveljavitev pravnega reda in se bojevala za priznavanje razlik na osnovi uspešnejšega dela in gospodarjenja, kar naj prispeva k večji profesionalizaciji dela in
vodenja. Komunisti si bomo pri- _______. , _	-
zadevali, da postane inovativ-	,xU Prlmerno P°nuja-
...	•	,	mo na razhčneise recepte.« Ko
nost trajna prvina poslovne m bo Franc Vratarič, direktor sobo razvojne politike vseh orgamza- ške KZ Panonka cij. V slehernem podjetju morajo...................-	-
napraviti analizo kadrovskih razmer in sprejeti predloge za izboljšanje kadrovske sestave.
ZK se zavzema, da v vseh okoljih ugotovijo stopnjo onesnaženosti in pripravijo program sanacije. Veliko jasneje moramo opredeliti odgovornost in uveljaviti načelo, da je onesnaževalec tudi plačnik družbene škode ali sanacije. V ta namen bomo podpirali uporabo gospodarske prisile skupaj z drugimi družbenimi ukrepi. Zagotoviti moramo takšno družbeno odgovornost, ki bo omogočila stalen javni pritisk na vse razvojne odločitve ob zagotovilih, da bo varovanje okolja postalo temeljno merilo za njihov sprejem.
Od 11 delegatov iz soboške občine naj bi se jih izza kongresnega govorniškega odra oglasilo pet: Marija Gerenčer, Stefan Hajdinjak, Vlasta Veren, Jože Vild in Franc Vratarič. Kako raz
»Resolucija daje precejšen poudarek hitrejšemu razvoju manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo, dokaj sramežljivo pa je v njej omenjeno, da imamo gospodarsko manj razvita območja tudi v Sloveniji... Osnovni problem ni v tem, kdo je manj razvit, ampak način, kako narediti manj razvito območje zanimivo za vlaganje. Verjetno je pomembnejše, kdo bo dal kot kdo bo dobil, torej dilema,. zakaj ni interesa za vlaganje,« meni Vlasta Veren, vodja plansko-analitske službe v soboški Ljubljanski banki, Pomurski banki in dodaja ukrepe v okviru
ni zamenjali kar tretjino proizvodnega programa, ki zahteva kar 60 odstotkov surovin iz uvoza in prav tu že prihaja do zastojev. Pa tudi sicer postaja izvoz na konvertibilna tržišča vse manj zanimiv, saj izvozne spodbude in premije niso realne, prav tako pa tudi ne tečaj dinarja. Izvoz pre-nekaterim izvoznikom ustvarja izgubo, zato ga tudi zavestno zmanjšujejo, kot, denimo, v soboški Platani in lendavskem Gorenju Varstroj. Slednji je z izvozom varilne tehnike vse manj konkurenčen na zahodnem tržišču, zato v prvih treh mesecih izvoz že zaostaja za planom, vse bolj pa se preusmerjajo na manj
poslovne politike banke 'za vlaganja na manj razvita, obmejna in hribovska območja.
Štefan Hajdinjak iz sozda ABC Pomurka: »Časi procesov >prvobitne< akumulacije so minili, pri nas pa je ta logika mnogokrat živa. Kmetijstvo še vedno gospodarsko in drugače izčrpavamo, kar je povzročilo, daje na repu razvoja v Evropi. Brez potrebne akumulacije ni mogoče delati ne gospodarskih ne tehno
loških čudežev, v katere pa — kot kaže — v naši družbi verja-
drugah kot oblikah združevanja kmetov za socialno in gospodar- I sko enakopravnost, se namerava B ustaviti pri treh vprašanjih. Naj- B prej pri zemljiškem maksimumu kot tabu temi zavoljo opredelitve  zemlje, kot lastništva, ne pa kot B proizvodnega potenciala. Nato B pri zadružni lastnini kot stvarnem interesu združevanja dela in _ sredstev članov zadruge. Nazad- B nje bo Vratarič predstavil vlogo B ZK v prihodnjem razvoju za- B družništva in zadružnih organizacij.
»Skoraj 30 odstotkov osnovno- B šolcev ne nadaljuje šolanja, pač B pa iščejo prvo zaposlitev. Izbira programov v manj razvitih obči-  nah je slaba in se ponavadi konču- B je na tretji in četrti zahtevnostni stopnji. Za vsak nov program je  potrebno veliko naporov in prepri- B čevanja na vseh mogočih ravneh, B najpogosteje mimo delegatskega sistema ... Da je ironija še večja,  je sestav nezaposlenih izobrazbe- B no ugodnejši kot zaposlenih,« bo £ v svoji razpravi poudarila Marija Gerenčer s tretje osnovne šole v — Murski Soboti. S problematiko  družbenih dejavnosti se bosta od B pomurskih delegatov ukvarjala  še Dušan Zagorc iz Gornje Radgone in Marija Zver iz Lendave.  Podobno temo kot Verenova bo  imel glavni direktor Radenske B Feri Horvat, kaže pa, da se bodo iz Lendave oglasili še Vlado Bratkovič, Štefan Šoš in Anica Utro- B ša. Izčrpneje o kongresnem do-  gajanju bomo poročali prihod- B njič.
Branko ŽUNEC |
zahtevna klirinška tržišča, ki so dohodkovno tudi zanimivejša. Podobno velja tudi za soboško Panonijo, kjer načrtujejo, da bo letos vrednost izvoza dosegla 900 milijonov dinarjev, polovico tega pa bodo realizirali na klirinškem tržišču. Da je izvoz na zahodna tržišča nezanimiv, pove podatek, da je Panonija v prvih treh mesecih tja izvozila izdelke v vrednosti 125 milijonov dinarjev, vendar pa so s tem komaj pokrili stroške reprodukcijskega materiala. S podobnimi težavami pa se srečujejo tudi kmetijci, ki jih ob vsem tem pestijo uvozne omejitve v nekaterih državah, kamor izvažajo. Pri mesu so izvozne spodbude sicer ugodnejše, saj predstavljajo kar tretjino cene, težava pa je, da teh ne dobivajo redno in pravočasno. Tako v soboški Mesni industriji še vedno niso obračunali 200 milijonov dinarjev dodatnih spodbud, ker niso znani postopki obračunavanja, prav tako pa še niso prejeli plačanih rednih spodbud za lanski november.
V posebnem položaju pa sta se zaradi nove devizne zakonodaje znašla tudi turizem in sejemska dejavnost. Pri prvem je prizadet predvsem zdraviliški turizem, saj naravna zdravilišča, čeprav ustvarjajo največji devizni prihodek, nimajo pravice niti do dinarja deviznih sredstev, sejemska dejavnost pa je ostala brez uvoznih kontingentov. Pri Pomurskem sejmu pravijo, da bo to osiromašilo njihovo prireditev, sai med tujimi razstavljalo ne bo zanimanja za sodelovanje, če blaga ne bodo mogli prodati.
Iz vseh teh razlogov tudi pomurski izvozniki vztrajajo, da je treba devizno zakonodajo ustrezno prilagoditi, uvoz pa postaviti predvsem v funkcijo izvoza. Če pa že ni možno vplivati na spremembo sistema, je treba vsaj pospešiti njegovo izvajanje, saj zavlačevanje težave samo še povečuje, to pa se bo že kmalu odrazilo tudi na izvozu To pa gotovo ni bil cilj novih zakonov.
Ludvik Kovač
VESTNIK, 17. APRILA 1986
STRAM 3
V Szombathelyu L slovenski dan
V šestih letih delovanja katedre za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli Szombathely je le-ta dala pobude za več akcij (prireditev, proslav), ki pomembno prispevajo k utrjevanju narodnostne zavesti porabskih Slovencev in poglabljanju prijateljstva s Slovenijo. Tako so prav na njeno pobudo pred petimi leti v Porabju začeli praznovati slovenski kulturni praznik in Prešernov dan, na šoli v Szombathelyu pa so zadnji dve leti organizirali proslavo v počastitev 29. novembra — največjega jugoslovanskega praznika. Pretekli četrtek pa so tam pripravili še 1. slovenski dan, namenjen predvsem študentom slovenskega jezika, sicer pa so prireditve pritegnile tudi druge.
Najprej so odprli slovensko etnološko razstavo, ki so jo pripravili s pomočjo kustosinje Marije Kozar-Mukič. Vodja katedre za slovenski jezik in književnost dr. Karel Gadany je v pozdravnem nagovoru dejal, da je namen takšnih prireditev utrjevanje prijateljstva in medsebojno spoznavanje. Razstavo pa je sicer odprl dekan Pedagoške fakultete Maribor Rudi Lešnik. Sledilo je literarno srečanje, na katerem sta se predstavila pesnika France Forstnerič iz Maribora in Sandor
Szunyogh iz Lendave. Ob koncu zanimivega razgovora je dekan mariborske fakultete izročil gostiteljem knjižno darilo in med drugim dejal, da bi bilo lepo če bi — tako kot so vznikli pesniki med pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju — tudi po-rabski Slovenci imeli kakšnega pesnika. Sledil je ogled jugoslovanskega filma Se spominjaš Dolly Bell, nato se je zelo uspešno predstavila folklorna skupi- • na iz Petrovega sela, ki ohranja
presenečeni.
Jože Graj
Študenti slovenske katedre so z zanimanjem poslušali in se pogovarjali s pesnikoma iz Slovenije. (Foto: J. G.)
kulturno dediščino pripadnikov hrvaške narodnosti v madžarski Železni županiji, 1. slovenski dan pa se je končal z nastopom slovenske dramske skupine, ki je letos začela delovati v okviru južnoslovanskega kluba na Visoki učiteljski šoli Szombathely. Pod vodstvom lektorice za slovenski jezik Elizabete Bernjakove je naštudirala enodejanko z naslovom Variacije na temo samomor. Obiskovalci so bili nad igro prijetno
O pripravah na kongres slovenskih komunistov
OK ZKS Murska Sobota je v dveh skupinah — posebej za gospodarstvo in negospodarstvo — pripravil posvet s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov iz občine, na katerem so se dogovorili o aktivnostih ob pripravi in spremljanju 10. kongresa ZKS. V ta namen so jim razdelili obsežno informativno-propagandno gradivo. Gre za plakate, ki so na hrbtni strani označeni po ustreznem vrstnem redu in tvorijo zaokroženo celoto, značke, ki jih dobi vsak član ZK, in drugo propagandno gradivo. Zastavice, namizne kocke in letake pa je možno dodatno naročiti pri Delavski enotnosti. Na posvetu so sekretarji OO ZKS dobili tudi Informator občinske organizacije ZK, v katerem so predstavljeni vsi delega
Potrčeva
NAŠ SOGOVORNIK: JOŽE RAŠCAN, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE ZSMS LENDAVA
ti 10. kongresa ZKS iz soboške
občine, kakor tudi pripombe, stav prenesli tudi v kako večjo ki so jih upoštevali v resoluciji
delovno organizacijo. Na po-republiškega partijskega kon- svetu pa so sekretarji OO ZKS
gresa.
Kot je bilo rečeno na posvetu, bodo med kongresom slovenskih komunistov organizirali več sestankov osnovnih organizacij, vrsto aktivnosti pa pripravljajo tudi v šolskih kolektivih. Vključuje se tudi Kulturni center Miško Kranjec v Murski Soboti, ki je pripravil dve zanimivi razstavi, ki sta na ogled že od ponedeljka, 14. aprila. V Galeriji je razstava literature o idejnopolitičnem izobraževanju v ZKS, v Pokrajinskem muzeju pa predstavljajo' nekatera dostopna gradiva za kongrese družbenopoliti-
čnih organizacij v letu 1986.
Morda bodo katero izmed raz-
prejeli tudi gradivo za 13. kon-ges ZKJ, to je osnutke poročila, resolucije in statuta, ter knjigo Zgodovina ZKJ, ki sta jo skupno izdali založbi Komunista in Državne založbe Slovenije. Dogovorjeno je, da bi o statutu ZKJ razpravljali v osnovnih organizacijah do 21. aprila, o drugih dokumentih pa do konca meseca. Na posvetu so spregovorili tudi o oblikah idejnopolitičnega usposabljanja, kjer so predvidene nekatere novosti. Pri tem si zlasti veliko obetajo od samoiniciativnosti sekretarjev OO ZKS za učinkovitejše delovanje in pridobitev novih članov.
Milan Jerše
V spomin Avgustu Paviu
28. avgusta letos bo poteklo 100 let, odkar se je rodil na Cankovi Avgust Pavel, ki je postal eden izmed uglednih slavistov, etnologov, prevajalčev in znanstvenih delavcev na Madžarskem. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarskem jeziku, pisal pa je tudi pesmi v prekmurskem narečju. Med okupacijo so mu oblasti naročile, naj napiše slovnico vendskega (prekmurskega) jezika, ki pa je potem niso izdali, in to najbrž zato, ker je prekmursko narečje označil kot del slovenskega jezika. Za nas pa je sicer pomembno predvsem njegovo prevajanje slovenskih literarnih del v madžarščino, saj je tako tja širil tudi slovensko kulturo.
Ker je največ časa živel in delal v Szombathelyu, bodo stoto obletnico njegovega rojstva dokaj slovesno proslavili v Železni županiji. Njemu v spomin je že izšla ena številka revije Vasi Szemle, ki jo je Pavel tudi sam
GORNJI SENIK
Mladi lutkarji bodo kmalu zaigrali
V porabskih osnovnih šolah in vrtcih so vedno z navdušenjem pričakali lutkovne skupine iz občine Murska Sobota, ki so zadnja leta redno gostovale pri njih. Običajno so tudi ugotavljali, da lutkovne predstave niso bile le sprostitev za otroke, ampak so imele tudi posebno jezikovno poslanstvo — otroci so si igraje širili besedni zaklad iz slovenskega knjižnega jezika. Ob takšnih priložnostih so bile navadno izrečene tudi pobude, da bi tudi porabski šolarji sami pripravili kakšno lutkovno igrico. Za to si je še posebej prizadevala igralka in režiserka lutkovnih igric Joži- j ca Roševa. V sodelovanju Kluba prijateljstva narodov v Monoštru je lani tamkaj vodila tudi seminar za vodje lutkovnih skupin v Porabju. Bila je celo tako zavzeta, da je ob pomoči nekaterih svojih sodelavk izdelala lutke in jih odstopila porabskim lutkarjem, prav tako pa je napisala (priredila) besedilo za igrico, ki se ga pravkar uči skupina učencev na Osnovni šoli Gornji Se-
---OBČINSKI ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMBO
V občinskem štabu za teritorialno obrambo v Lendavi so analizirali aktivnosti v preteklem letu in ugotovili, da so uresničili vse zastavljene naloge. Sprejeli so tudi nov program dela, v katerem so dali poseben poudarek usposabljanju enot in štabov teritorialne obrambe. V ta namen bodo čez leto organizirali različne oblike preverjanje znanja oziroma usposobitve. K temu bo veliko doprineslo tudi načrtovano mobilizacijsko-taktično urjenje.
Jo pa seveda niso edine oblike delovanja tega organa. Ena iz-
urejal, pripravljajo pa še znanstveni simpozij, na katerem bodo osvetlili Pavlovo mednarodno znanstveno dejavnost in njegovo delo v slavistiki, etnografiji in literaturi. Pred knjižnico Berz-seny Daniel v Szombathelyu bodo odkrili Pavlov kip, izdali bodo posebno edicijo o njegovem življenju in delu, pripravili posebno razstavo in v Monoštru po njem poimenovali tamkajšnji kulturno-zgodovinski muzej. V počastitev njegove stote obletnice rojstva bodo 18. aprila pripravili tudi proslavo na Gornjem Seniku.
In kako naj bi počastili spomin na cankovskega rojaka pri nas? Na posvetu, ki ga je minuli petek v Murski Soboti pripravil Pomurski medobčinski svet SZDL, so se dogovorili, da bo osrednja proslava septembra na Cankovi, povezali pa jo bodo z otvoritvijo Pavlovega kipa, ki ga izdeluje madžarski kipar in nam ga bo poklonila Železna župani-
Skupina učencev Osnovne šole Gornji Senik je na vajah prijetno presenetila. Kmalu se bodo tudi javno predstavili. (Posnetek: J. G.)
nik. Vodita jo učitelja Magda Fodor in Jožef Nemeth,
Pred kratkim jih je spet obiskala, prisluhnila in si ogledala, kako že nastopajo senički mladi lutkarji, hkrati pa jim svetovala še to in ono, da bi bila njihova predstava čim boljša. Vsi, ki smo bili na vajah, pa smo bili prijetno presenečeni.
Težišče za usposabljanje enot
med letošnjih nalog je nadaljnja gradnja sistema vodenja in poveljevanja, posebej še ob morebitni začasni zasedbi. Dalje: letos bodo še več storili tudi za tako imenovano zaledno oskrbo in za krepitev moralno-politične zavesti celotnega sestava enot teritorialne obrambe. V ta namen so že imeli sestanke s predsedniki aktivov ZK in ZSMS v enotah in štabih teritorialne obrambe. Na njih so analizirali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli ustrezne naloge za leto 1986. Gre zlasti za seznanitev z varnostno-
ja. Pomurska založba bo v počastitev njegove obletnice izdala v slovenščini in madžarščini Cankarjevo delo Potepuh Marko in kralj Marjaž — v madžarščino ga je namreč prevedel Avgust Pavel — Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota pa bo pripravila razstavo z naslovom Življenje in delo Avgusta Pavla. Na posvetu je bila dana tudi pobuda, da bi po njem poimenovali Kulturno društvo Cankova, ki ga pravkar ustanavljajo. V program obeležitve stote obletnice Pavlovega rojstva pa so vključili tudi predlog uredništva Vestnika in Radia Murska Sobota, ki med drugim zajema spremljanje vseh pomembnejših dogodkov v zvezi s praznovanjem obletnice, objavo izbora Pavlovih del, srečanje z njegovo hčerko Judito, ki živi v Szombathelyu, in s kiparjem, ki kleše v kamen njegov kip za postavitev v Szombathelyu in na Cankovi.
Jože Graj
Morda bodo gornjeseniški lutkarji z nastopi spodbudili še koga za lutkovno dejavnost v Porabju in morda bodo sčasoma kje pripravili tudi kakšno dramsko predstavo za odrasle. To bi bil velik korak naprej pri širjenju slovenskega knjižnega jezika med porabskimi Slovenci.
Jože GRAJ
politično oceno v lendavski občini, idejnopolitično usposabljanje članov enot teritorialne obrambe, potem sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami na terenu, za pripravo poročila o moralno-političnem stanju v enotah in štabih teritorialne obrambe, razvijanje in ohranjanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in drugo. Glede na dosedanje delo in pridobljene izkušnje bodo vse naštete naloge (in tudi tiste, ki jih iz objektivnih vzrokov ne navajamo v tem poročilu) uresničene, so nam zatrdili v občinskem štabu za terito-
Pertlu
Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, je — letos tretjič — zdravstvena skupnost Slovenije podelila nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča za dolgoletno požrtvovalno delo in viden prispevek k razvoju zdravstva. Med osmimi zaslužnimi zdravstvenimi delavci je tokrat tudi rojak, Pomurec, 79-Ietni Eman Pertl, rojen na Kapeli pri Radencih, dermato-venerolog v pokoju, ki živi in dela v Mariboru. Prvi je opozoril na problematiko poklicnih kožnih bolezni in se več let sistematično ukvarjal s so-cialno-medicinskim problemom, imenovanim obtočne motnje v spodnjih udih. Na posameznih področjih venerolo-gije je dobesedno oral ledino. Napisal je več strokovnih del, poljudnoznanstvenih prispevkov in razprav iz zgodovine medicine. Ob svojem delu je sodeloval pri vzgoji medicinskega kadra in bil mentor številnim zdravnikom. Dr. Eman Pertl, ki smo ga obširneje predstavili v lanski 37. številki našega časnika (25. julija 1985), še vedno dejavno sodeluje v sekciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri oblikovanju slovenskega medicinskega izrazoslovja. B. Ž.
O 21. ČLENU SKUPNOSTI SPIZA
Skupščina SR Slovenije je 11. marca potrdila statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre predvsem za spremembo 21. člena statuta, ki si jo mnogi napačno razlagajo. Ta člen namreč ureja način vštevanja osebnega dohodka za delo prek polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo, in se je tako delo štelo tudi za poseben delovni pogoj. Vendar pa mnogi mislijo, da se bodo v pokojninsko osnovo štele vse nadure«. Pri spremembah pa gre le za to, da se osebni dohodek za delo prek polnega delovnega časa ne bo več preračunaval na »polni delovni čas«, temveč se bo v celoti prištel osebnim dohodkom za redno delo. Torej gre le za spremenjen način tehnike vštevanja teh osebnih dohodkov v pokojninsko osnovo, ne pa za vsebinsko spremembo, po kateri bi se v pokojninsko osnovo šteli tudi drugi dohodki, ki se doslej niso. M. H.
rialno obrambo v Lendavi.
V sodelovanju s sekretariatom za ljudsko obrambo in milico pa namenjajo precejšnjo skrb tudi usposabljanju pripadnikov narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Prejšnji mesec so v ta namen že imeli enodnevni seminar za pomočnike načelnikov narodne zaščite, ki so odgovorni za oborožen boj, množično izvidni-ško in obveščevalno dejavnost, zavarovanje objektov in določenih območij ter seveda za javni red in mir.
Š. Sobočan
Mladi
hočejo delo
Jože Raščan, novi predsednik občinske konference ZSMS Lendava, je že peto leto zaposlen v Planiki v Turnišču. Na vprašanje, kaj pravzaprav dela kot bivši gimnazijec, ni mogel dovolj konkretno odgovoriti, ampak je dejal, da je »enkrat spodaj, drugič zgoraj«, kar lahko razumemo, da je včasih proizvodni delavec, drugič spet v pisarni. Pa še to je namignil: s starostjo okrog 27 let skoraj ni več mladinec, čeprav je zdaj aktiven bolj kot prej.
Od skupnega števila 780 delavcev je v Planiki 350 mladih, vendar vsi niso organizirani v osnovni organizaciji ZSMS, saj tisti, ki so se že poročili, razen nekaj redkih izjem, ne »simpatizirajo« več s to družbenopolitično organizacijo. Mladi Planike delujejo v treh aktivih in njihova dejavnost je pestra. Povsem umevno je torej, da je občinska konferenca ZSMS izvolila predsednika iz tega okolja. Sicer pa gre za mladinca, ki se razdaja tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in tudi v sami krajevni skupnosti ne drži križem rok; aktiven je zlasti na kulturnem področju. V Planiki je bil že večkrat sekretar mladinske organizacije, potem sekretar OO ZKS, tajnik sindikata, vodja delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in drugo.
— Mladi lendavske občine ste živo vpeti v vse probleme in si prizadevate po svojih močeh pri reševanju le-teh. Kaj trenutno najbolj »teži« mladino?
»V naši občini, kjer je 500 iskalcev zaposlitve, imamo 260 mladih, ki čakajo na prvo zaposlitev. Tem se bodo ob koncu šolskega leta pridružili novi. Torej je nezaposlenost največji problem, zato smo opozorili na to problematiko tudi na mladinskem kongresu, pri čemer smo še dodali, da se iz naše občine premalo mladih vključuje v nadaljnje šolanje, in to iz nam vsem znanih vzrokov: ni jamstva, da bodo po končanem izobraževanju dobili ustrezno delo. In če ga bodo že dobili, bodo — tako kot zdaj mnogi drugi — ugotavljali, da nimajo večjega osebnega dohodka kot oni, ki so šli delat takoj po osnovni šoli. Torej mladi za izobraževanje niso motivirani iz več vzrokov. No, v mladinski organizaciji si prizadevamo .— spodbujamo — naj naši člani na vse to ne bi gledali z očmi kratkoročnih koristi, saj sodobna tehnologija vse bolj zahteva strokovno izobražene kadre. Le-ti bodo hitreje zavrteli kolo napredka.«
— V zadnjem času pa je glas mladih vse bolj čutiti tudi kadar gre za uresničitev njihovih nalog in pravic kot družbenopolitične organizacije.
»Da. Menili smo, da nam »po ključu« pripade malo delegat
skih mest v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Lendava in potem dosegli, da so druge družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL, dale več mladih delegatov. Te dni pa smo bili boj z občinskim proračunom: 5 milijonov 400 tisoč dinarjev, kolikor so nam prvotno namenili, je bilo premalo, saj samo za prispevke in osebne dohodke funkcionarjev potrebujemo 4 milijone 800 tisoč. Tako bi za vse dejavnosti
ostalo komaj 600 tisoč dinarjev, kar pa je toliko kot nič. Predsedstvo je dalo na osnutek proračuna pripombo in doseglo, da so nam zagotovili 5 milijonov 893 tisoč dinarjev. Letos bo namreč naše delo obsežnejše: tu so izdatki zaradi udeležbe naših delegatov na mladinskem kongresu, potem tabor narodnosti, ki bo zadnje dni avgusta in še bi lahko našteval. Poudarim naj, da smo v občinski konferenci ZSMS sploh zelo varčni, saj od lanskega leta ne obračunavamo ne dnevnic ne potnih stroškov, prav tako ne sejnin in nimamo reprezentančnih izdatkov.«
— Kako pa bo letos z mladinskim prostovoljnim delom?
»Prav v tem času v organizacijah združenega dela podpisujejo samoupravni sporazum o mladinskem prostovoljnem delu, s čemer se nam obeta nekaj sredstev in seveda brigadirjev. Po novem naj bi organizacije združenega dela oziroma mladinske organizacije v njih zagotovile na 200 zaposlenih enega brigadirja. To naj bi nam omogočilo oblikovanje mladinske brigade, ki bo delala na zvezni akciji menda v okolici Niša. Letos pa načrtujemo tudi lokalne akcije; naši srednješolci bodo sodelovali pri urejanju okolice kirurškega bloka v Rakičanu, potem bomo spet oblikovali skupino mladincev za ureditev okolice gradu v Lendavi in okolice letnega kopališča pri hotelu Lipa. Radi bomo priskočili na pomoč tudi drugod — pač tam, kamor nas bodo poklicali.
Š. Sobočan
STRAN 4
VESTNIK, 17. APRILA 1986
kulturna obzorja
S trudom do ubranosti
Ob četrtkovem koncertu Sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja so poslušalci znova dokazali, kako potreben jim je takšen zbor.
Le kdo se ob tako prijetnem večeru, kot smo ga preživeli s pevci Sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote, ni vprašal, koliko trdega dela, prostih večerov je bilo treba iz dneva v dan žrtvovati samo in edino glasbi. K takemu raz-
. Po sklepu upravnega odbora Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač Murska Sobota so na letnem koncertu podelili posebno priznanje pevki Rozini Koren za 14-letno uspešno opravljanje del tajnice zbora in za 50-letno petje v različnih zborih.
Enako priznanje je bilo podeljeno pevcu Beli Kaufmanu. Na lastna željo ga je prejel med pevci po • koncertu. Kaufman je bil deset let skrben gospodar zbora in glavni pobudnik ter organizator gostovanj v Budimpešti v ladjedelnici Ganz. ki trajajo že 14 let.
mišljanju nas je še posebej spodbudilo 50-letno petje v različnih zborih pevke Rozine Korenove. Kako prepričljivo je, da pevcem volje, vztrajnosti in ljubezni do lepega ne manjka. To so dokazali s skrbno izbranim koncertnim programom, ki so ga razdelili v dva dela. Občinstvo so pozdravili s skladbo Canticorum iubilo, Georga Friedricha Haendla, velikega baročnega skladatelja. Slovesen, poln čudovitih harmonij je izzvenel pozdrav, ki je napolnil srce slehernemu poslušalcu. V prvem delu koncerta so prepe-' vali izvedbeno zahtevnejše skladbe. Tudi ob skladbi Psalite deo nostre, Johanna Sebastiana Bacha, so pevci dokazali, da so dodobra preštudirali značilnosti baročne melodije. Sicer pa so se-poslušalcem gotovo še posebno prikupili z ljudsko pesmijo v različnih priredbah. Ob nekoliko enotnejših vstopih in barvno svetlejših sopranih pa bi gotovo
Prvih pet let je mimo
Moški komorni pevski zbor Kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič je v letošnjem letu dopolnil peto leto obstoja. V petih letih je naštudiral 35 pesmi, več kot 40-krat nastopi!, opravil pa je že tudi snemanja za radio. Te številke potrjujejo, da je zbor, ki šteje nekaj nad 20 članov in ki ga vodi zborovodkinja Ivica Budna, v teh petih letih delal, da je zorel, vendar pa je letni koncert — bil je v petek zvečer —-pokazal, da zbor še vendarle ni dozorel. Sam program letnega koncerta kaže na to: med devetimi pesmimi jih je nekaj takšnih, ki jih je zbor že prepeval — to kaže na željp dirigentke, da z dobro utečenim programom pokaže neko zanesljivost zbora. A to
je lahko tudi dvorezen meč: dobro zapeta pesem ni nujno tudi merilo kakovosti. V svoji zanesljivosti pevci kaj kmalu zaidejo tudi v površnost.
Na koncertu so še pojavljale tudi napake, ki smo jih že večkrat omenjali, zato jih ne hamo ponavljali. Sam zbor namreč dobro ve, kakšne so in kaj bi bilo potrebno, da bi jih odpravili. Vsekakor pa ne bo škode, če povemo, da bi zbor in zborovodkinja lahko pokazala mlace več želje po boljšem, celovitejšem in pstrejšem. 'A če k temu dodamo še nekaj besed obrambe — da bomb čisto pravični: v zboru je opazna tudi menjava pevcev —-
dosegli popolnost melodije, ki so ji dajali čar ob zanimivo izbrani dinamiki ter agogiki pet ja. Še posebno je navdušila Rezijanska, v priredbi Alojza Srebotnjaka, ob kateri so pevci pričarali vse značilnosti pokrajine Rezije, njenih ljudi, vedno ponavljajoči se ri-
Zborovodja TOMAŽ KUHAR
tem in melodijo, grajeno na dveh tonih. Na prav tako zanimiv način je izzvenela Prleška, igrivo in hudomušno. Poslušalcem v dvorani je bilo jasno, da so pevci vso to ubranost dosegli s trudom, ki se ga ne da poplačati. In gotovo tega tudi nihče od nikogar v celoti ne pričakuje. Morda pa bi se jim, kot so se jih spomnili njihovi prijatelji, pevci iz Varaždina s šopkom rož, zahvalil še kdo, povedal besedo v zahvalo za večer, ki smo ga preživeli z njimi. Morda pa bi kdo ugotovil celo to, da bi bil čar še izrazitejši v novi garderobi. O vsem tem bi bilo dobro misliti že danes. Pevci bodo zavzeto prepevali še naprej. Na to nikakor ne smemo pozabiti!
Gotovo pa so šli pevci zadovoljni z odra, saj smo poslušalci z obiskom prireditve dokazali, kako čutimo z njimi in kako potrebni so nam.
Smilja Gaber
nekateri stari odhajajo, drugi, novi pa prihajajo — zato je delo toliko težje. Pa še beseda ali dve o gostih, ki so ta večer nastopili: mešani pevski zbor Radenska iz Radenec, ki mu je dirigiral Tomaž Kuhar. Če primerjamo ta zbor sedaj in isti zbor pred tremi leti (takrat smo ga slišali na medobčinski reviji pevskih zborov v Murski Soboti) je razlika tako presenetljiva, da je težko verjeti. Dirigent je v treh letih iz zbora naredil tisto, kar marsikomu ne bi uspelo. Glasove je zlil v ubrano celoto, vendar pa je vsak glas zase ohranil svojo samostojnost in barvitost, Izgovorjava je bila čista, jasna in razumljiva, dinamika pa v velikem razponu. Čeprav mogoče obrobno, pa ne naj
pomembneje - zbor je vso svojo znanje pokazal v čisto zadnji pesmi — dodatku Pa se shs. Čeprav na videz preprosta pesem, zahteva od dirigenta in zbora vse znanje. Najtišji pianissimo,.ritmični preskoki in zaradi tihega petja tudi težko razumljivo besedilo, pa še sam značaj pesmi (s polno zvena) so za vsak zbor trd oreh, ki ga je Tomaž Kuhar s svojimi tremi srci uspesno zlo-m V petek zvečer so ljubitelji zborovske pesmi torej pnsh na svoj račun. Iz dvorane pa so od-šli z upanjem, da bo drugo leto še boljše, še uspešnejše.
Dušan Loparnik
SVET KNJIGE
Po krajšem premoru se je spet sestal Svet knjige pri Pomurski založbi in Dobri knjigi ter pregledal uspešnost prodajnih knjižnih razstav v Turnišču, Pomurskem tisku in Tovarni oblačil in perila Mura. Prav tako so se (v glavnem članice sveta) dogovorili za nadaljnje knjižne akcije. Mednje sodi predstavitev dveh knjig: dr. Jožeta Zadravca LJUSKO ZDRAVILSTVO V PREKMURJU in Karoline Kolmanič TVOJA SKALJENA PODOBA. Le-ta naj bi izšla v maju oziroma začetku junija. Predstvitev prve bo v Turnišču lahko pa bi bila tudi v Beltinki, kjer je veliko zanimanje za knjigo, žal pa ni ustreznih prostorov. Za knjižno razstavo in prodajo. Druga predstvitev pa bo po izidu napovedane knjige Karoline Kolmanič. Predvidoma pa bo bralna akcija tudi v Rogašovcih, kjer so od nedavna bogatejši za novo knjižnico, bb
Izšel je kulturni poročevalec
Nekoliko pozno, a iz srca, nam v svoji besedi uredništvo v marčevski številki Kulturnega poročevalca, glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije, vošči srečno 1986. Glede na vsebinsko težo tokratne izdaje, smo jo pričakovali nekaj prej, kadrovskim spremembam navkljub. (Odšel je dolgoletni glavni urednik Tone Štefanec, čeprav ostaja njegov najzvestejši sodelavec!) »Očitno pa je, da se kulturni denar kljub drugačnim statističnim, prikazom po občinah krči in po kontrabantarsko zgublja drugam — tako da je tudi to vzrok za šibkejše zveze med obema sferama (ljubiteljsko in poklicno—op. B.Ž.J. Nadomešča jih glasno vpitje zo- । per Cankarjev dom (najraje) ta osrednje kulturne institucije nasploh. Toda to seveda ne pelje nikamor; lahko zagotovim, da osrednje kulturne ustanove že dolgo tolčejo precej hudo revščino in da tudi Cankarjev dom komajda zmaguje raven ponudbe, zaradi kakšne smo ga sploh postaviti — takšne, da lahko Slovenci vsaj na enem mestu srečujemo tudi Evropo, da se ne pogrezamo v popolno provinco,« odgovarja v pogovoru predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl. Kulturna dejavnost v delovnih organizacijah je naslov okrogle mize, ki so si jo omislili v uredništvu, in nas skozi razmišljanja udeležencev iz različnih okolij seznanja s kulturnim utripom v ljubljanskem kliničnem centru, radgonskem Gorenju Elrad, Luki Koper la še marsikje. Sledijo zapisi, bolj ali manj podrobni, bolj ali manj koristni, s posameznih področij: film, folklora, glasba, gledališče in lutke, likovna dejavnost, literatura, ples in zgodovina kulture. Sredino zapolnjuje »rumena priloga« s priznanji. Pazljivejši bralec se bo nemara ustavil pri pogovoru z dobitnico lanske nagrade Sedem sekretarjev Skoja Jeleno Sitarjevo, strokovno svetovalko za gledališko in lutkovno dejavnost pri ZKOS, »lokalpatriot« pa pri poročilu Rajka Stuparja z Večerov bratstva Prizren 1985. Sicer pa je tokratna številka tradicionalno pestra, koristna, informativna.
p. Ž.
Nastopi ob praznikih
Ženski pevski zbor v Strehovcih deluje že štiri leta, v njem pa poje dvanajst članic. Nastope imajo v domači dvorani ob kulturnih in drugih praznikih. Mentorica zbora je Rozika Feher, s harmoniko pa jo spremlja Jože Berden. K. Š.
i
Značilen etnografski spomenik ljudske arhitekture v Prekmurju, tokrat iz Pinc pri Lendari. Občani so ga obnovili z vaškim samoprispevkom in prostovoljnim delom, strokovno pomoč pa je nudil zavod za kulturo občine Lendava oziroma delovna enota Galerija —muzej. Podobna spomenika so pred nekaj leti restavrirali v Gentt^vcih in Kamovcih.	~ Š.S.
MEDOBČINSKO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
ALI RADGONČANOV KULTURA NE ZANIMA?
Po dogovoru med pomurskimi občinami je bila letos orgahiza-tor srečanja gledaliških skupin Gornja Radgona. Uprizorjene so bile le tri predstave, in sicer: gledališka skupina prosvetnega društva Videm ob Ščavnici je pripravila Finžgatjevo Razvalino življenja, kud Stefan Kovač Murska Sobota predstavo Totovi Istvana Orkenya in kud Ivan Kaučič iz Ljutomera predstavo Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju Iva Brešana. Lenart in Lendava letos nista sodelovala in niti nista prijavila nobene predstave.
Predstavi Totovi in Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju sta že izbrani za območno srečanje, ki bo ta teden v Mariboru (po ogledu ju je izbrala komisija iz Maribora). Radgonske predstave sl niso niti ogledali, kajti* v primerjavi z drugima dvema, ki so ju pripravljali strokovnjaki, ki imajo veliko izkušenj na tem področju, hkrati pa imata odlično scensko in glasbeno opremo, je
PREJEMNIKA ODLIČJA SVOBODE
V Mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so pretekli teden na seji konference Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelili letošnja odličja Svobode. Med štirinajstimi prejemniki odličja z zlatim listom sta tudi MARIJA RITUPER, poklicna kulturna animatorka v tovarni oblačil in perila Mura, in KAREL KRAJCAR iz Števanovec v Porabju. Za dosežke v ljubiteljski dejavnosti so ob tej priložnosti podelili tudi odličja Svobode s srebrnim listom, bb
Ljubitelji kulture iz Mure
v Šalovcih
Preteklo nedeljo popoldne so se v prireditveni dvorani v Šalovcih zbrali nastopajoči in drugi ljubitelji kulture. Spremljali so nastop folklor^ ne skupine, mažoretk, mešanega pevskega zbora in Šan-dorja ter Dragice — skratka ponudbo iz Murine lastne ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti ; toliko pozorneje, ker ustanavljajo v kraju svojo folklorno skupino in jim je zato vsaka pobuda in primerjava koristna. Gostovanje Murinih kulturnikov sodi v okvir nastopov po krajevnih skupnostih, iz katerih so za-pos'eni v tem riajvečjem pomurskem delovnem kolektivu.	bb
to začetniška predstava. Ali so torej možnosti, da se bo katera od teh dveh uvrstila na republiško srečanje? Po mnenju Romana Sluge iz Gornje Radgone ima največ možnosti soboška.
Namen takih srečanj je organizirati predstave, se medsebojno spoznati in izvedeti, kaj kdo počne na gledališkem področju. V Radgoni pa pusti žal publika organizatorje vednd na cedilu, čeprav so ti tudi tokrat naredili vse za dobro obveščenost. Tudi vreme ne more biti izgovor, kajti ravno zaradi slabega vremena bi morala biti dvorana polna, ne pa da je bilo en dan 26, drugi dan .pa 30 obiskovalcev. Gledališka tradicija se je v Radgoni izrodila tako pri igralcih kot pri gledalcih — ljudje niso navajeni hoditi na predstave, saj niti domača gledališka skupina ne deluje. Prav tako je malo obiskovalcev tudi na vseh drugih področjih kulturnega delovanja. Kar najbolj preseneča — tudi v kinu jih je vse manj.	Bernarda Peček
KULTURNI NAGRAJENEC
Društvo upokojencev Ljutomer
Ko se človeško življenje prevesi v jesen in ko od dela in življenja zgaran človek začne resnično svobodno uživati plodove svojega dela, se nenadoma znajde v okolju, ki mu je nenavadno. Kljub tako željeni osvobojenosti pritiskov mu nastane v življenju praznina. Društva upokojencev poskušajo te praznine zapolniti, zato se lotevajo najrazličnejših dejavnosti. V svoje vrste pridobivajo članstvo, ki se je že med aktivnim ustvarjanjem ukvarjalo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Zanimivo pa je, da nekateri šele sedaj odkrivajo skrivnosti ljubiteljstva, pa naj gre za gobarje ali kulturnike. Tudi društvo' upokojencev iz Ljutomera je svojo dejavnost razširilo na ljubiteljsko kulturo. Tako imajo š'iri kulturne sekcije: moški in ženski zbor, folklorno in tamburaško sekcijo.
V teh štirih sekcijah ljubiteljsko ustvarja prek .100 upokojencev, ki
kulturni .koledar
ČETRTEK, 17. APRILA -
LENDAVA — Ob 18. uri se bo v telovadnici osnovne šole Drago Lugarič začela občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Predstavilo se bo enajst zborov.
MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v grajski dvorani predstava DEČEK Z DVEMA IMENOMA, ki so jo pripravili člani gledališke skupine pionirskega kulturnoumetniškega društva osnovne šole Dane Šumenjak. PETEK, 18.APRILA
GORNJA RADGONA - V avli osnovne šole Jože Kerenčič se bo ob 17. uri začelo občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga organizirata občinska Zveza kulturnih organizacij in radgonska osnovna šola. Nastopilo bo šestnajst zborov s številnimi mladimi pevci in pestrim izborom pesmi.
SOBOTA, 19. APRILA
VUČJA GOMILA — V počastitev dneva OF in praznika dela bo ob 14. uri v vaškem domu kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili učenci osnovne šole Fokovci in člani kulturnoumetniškega društva Avgust Gašparič. NEDELJA, 20. APRILA
MURSKA SOBOTA - Ob 9. uri bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopilo jih bo štirinajst z več kot osemsto pevci in uvodnima pesmima Janeza Kuharja in Jurija Gregorca: Le vijte se zastave in So tičice zbrane pod vodstvom dirigentke Ah-* ke Suhadolnik jn ob spremljavi Ladislava Gjereka za klavirjem.
ČRENŠOVCI - V kulturni dvorani bo ob 19.30 uprizoritev Spomenika pri Hrastovcu — dela v režiji Slave Donko in izvedbi članov kulturnoumetniškega društva Bistrica.
APAČE — Ob 16. uri gostuje v prireditveni dvorani gledališka skupina Kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera s predstavo Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju.
razstave/
MURSKA SOBOTA — V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec so na ogled tri razstave: samostojna razstava akademskega slikarja Vlada Potočnika iz Ljutomera, dela članov Likosa in fotografske miniature Milana Kumerja.
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak so razstavljeni akvareli akademskega slikarja Franceta Slane.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so na ogled novejša dela likovnika Endreja Gonterja.
LENDAVA — V Galeriji Lendava so razstavljeni stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Gyorga Zale.
Knjige J
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Jazbec, Vrabl, Juvane, Honzak — V SADNEM VRTU (Kmečki glas), Gustave Dore — BI-'BLIJA (.Mladinska knjiga) in Ela Peroci — AJATUTAJA (Mladinska knjiga).
jih strokovno vodijo in usposabljajo tudi mlajši glasbeni, folklorni in tamburaški delavci. Najdlje deluje moški zbor. Ti fantje pojejo že 10 let. sledijo jim člani tamburaške sekcije, ki brenkajo že 8 let. Ženski zbor so ustanovili pred 4 leti, folklorno dejavnost pa imajo šele tri leta.
In tako teh 100 in nekaj upokojencev že vrsto let goji in razvija ljubiteljsko kulturo v okolju, ki je teh dejavnosti mogoče še bolj potrebna kot kjerkoli drugje. Ni jim žal ne časa ne truda, ki ga morajo žrtvovati za katerikoli uspešen nastop — in teh imajo precej.
Prav zaradi tako pomembnega poslanstva jim je Zveza kulturnih organizacij občine Ljutomer ob letošnjem kulturnem prazniku namenila najvišje občinsko kulturno priznanje: plaketo heroja Ivana Kaučiča
Dušan Loparnik
STRAN 5
VESTNIK, 17. APRILA 1986
Pod težo stresov in prisilne drže
Pogoji za blaginjo in človekovo dostojanstvo: večja socialna enakost, demokratizacija in participacija, svoboda, ki sovpada z drugimi razsežnostmi, socialna solidarnost, kulturna raznolikost in zaščita okolja.
Dobro delo ni (vselej) nagrajeno
Kaj storiti oz. kako ukrepati, da bi se izvlekli iz vsesplošne krize, ki se morda na najbolj skrajnosten način odraža pri humanizaciji dela in življenjski kakovosti? Receptov in modelov je več, tistih, ki nam jih ponujajo, pa prav toliko. Da bi mogli uveljaviti novo razvojno paradigmo v sodobni industrijski družbi, nam recimo eden od zahodnih mislecev priporoča, naj krepimo ekonomsko aktivnost na domu in v soseski, uveljavljamo pomen neplačanega dela, razvijamo bolj decentralizirano in bolj samozadostno ekonomijo in uravnovesimo socialni status med neplačanim ženskim in plačanim moškim delom. Ob tem bi kazalo-angažirati brezposelne, ki uživajo socialno podporo, pri neplačanih delih v okviru njihovih lokalnih skupnosti, zvišati status tistih neplačanih opravil, ki se nanašajo na socialno pomoč in socialno varstvo ter uveljavljati nepretrgano izobraževanje, zlasti posamično ali skupinsko samoi-zobraževanje, ki poteka zunaj vzgojnih ustanov. V pomurskem prostoru bi nekatere od naštetih ukrepov načelno verjetno mogli izpeljati, zanesljivo pa bi se ustavilo pri praktični izvedbi. Sicer pa ni nujno, da bi se z njimi strinjali, kot se sploh ni treba strinjati z vsem, kar je doslej objavljeno pod naslovom V iskanju projekta Pomurje 2000. Saj zato tudi je »iskanje«!
JE IN NI TEKOČI TRAK
»Pri nas imamo — vsaj energetsko — izredno lahka fizična dela,« je za zadnjo okroglo mizo menil Alvijan Šiška, specialist medicine dela, prometa in športa v tovarni oblačil in perila Mura. »Gre pa seveda za različne obremenitve: statične, psihološke, delovni ritem, medsebojne in dohodkovne odnose, usposobljenost za delo in podobne . .. Tako je na primer druga srajca že drugi asortiman in drugi motorični program in je — če se taki motorični programi večkrat menjajo — težko doseči storilnost. To je pa že velik stres, velika obremenitev za delavko, kar je značilno za tekstilno in tudi druge vrste industrije, na primer elektronsko, ne pa toliko kovinsko. Dinamičnega dela praktično ni in to zavoljo razvoja tehnologije. Povečujejo se statične obremenitve, prisilna drža in tako naprej.«
Kaj je s tekočim trakom? »V
Muri v pravem pomenu besede tekočega traku ni. Delovna organizacija je zdaj v fazi industrijske dobe. Vsi deli proizvodnje so razdeljeni v pripravo dela, proizvodnjo in prodajo.« Vrtali smo dalje s pripovedjo delavke, ki je
ABC Pomurka v skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje
Agroživilske organizacije se pripravljajo, da se povežejo v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje.
Že v februarju so dobili kme-tijci od iniciativnega odbora za ustanovitev PPS v razpravo sporazum o povezovanju organizacij združenega dela agroindustrij-skega kompleksa v skupnost združenega dela za medsebojno plansko so'J tlovanje. Ideja, da se organiza združenega dela ju-goslovan .<-ga agrokompleksa povežejo v PPS, se je porodila že leta 1977 ob takratnih preorgani-zacijah poslovnih združenj in Poslovne skupnosti agroindu-strijskih kombinatov Jugoslavije. V letu' 1982 je bila ideja obnovljena na skupščini Agroskupno-sti v soglasju z Gospodarsko zbornico Jugoslavije ob podpori zvezne konference SZDL in Zveznega komiteja za kmetijstvo. SaS o ustanovitvi pa je pripravil iniciativni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz vsake republike in pokrajine.
Osnovni cilj povezovanja ude-ležr- v PPS je potreba, da se
dobri dve desetletji pustila v tovarni. Ko pride med drugo in tretjo uro na prosto in se vključi v prometni režim, je tako zbita in zmedena, da se kar težko znajde in zna biti mimogrede tarča, žrtev prometne nesreče.
Ni nam bilo povsem jasno, čemu se je zdelu Šišku takoj po tem opozoriti na dejstvo, češ da ni Murin delavec, ampak le delavec zdravstvenega doma in samo dela v Murini ambulanti. »Mogoče, da je res zmedena, vendar imamo za to več razlag. Ena od
Dejavke v tekstilni industriji — ne le v soboški Muri — so takore-koč iz dneva v dan pod težo prisilne drže in vsakovrstnih stresov. (Fo-toarhiv Vestnika)
osnovnih je prisilna drža. Imamo tri značilna delovna mesta: šivanje, likale in delo v prikrojeval-nici. Na vseh treh je nujen sklonjen položaj. Največ problemov je zaradi vratnega dela hrbtenice. Zmanjšana je cirkulacija in to ima številne simptome., Ti se kažejo kot Zbadanje pri srcu, pekoče bolečine v vratnem delu, glavoboli in tudi kot zmedenost. Delavke tožijo, čim dvignem glavo, če kdo kaj vpraša, se mi že zavrti. Vendar to ni povezano s krvnim pritiskom, možganskim tumorjem ali živčnim rakom — kot je pogosto slišati — ampak gre za probleme z vratnim delom hrbtenice. Če pa k temu prištejemo še vprašanje prehrane, ritem dela, medosebne odnose, odnos nadrejenih do podrejenih in drugo, uvidimo, da so take vrste zmedena stanja normalen pojav.«
KORISTNI ODMORI
IN VAJE___________________
In kaj priporoča strokovnjak? »Sleherna lahko pove, da ni šla iz ordinacije, ne da bi dobila navodila o vajah. Že osem let sem v
Muri in ves čas ponavljam, da je nujno — zaradi takega opisa del in nalog — vsak dan opravljati razgibalne vaje. Ni res, da se dovolj gibljejo, čeprav trdijo nasprotno. Svetujem jim razgibavanje vratnega dela hrbtenice, led-
izvodnje, trga kmetijskih proizvodov (doma in v tujini), živil-skopredelovalnih in drugih uporabnikov proizvodov, surovin in industrijskih sredstev, potrebnih v kmetijstvu.
V okviru PPS bodo člani uresničevali ukrepe za organizirano raziskovanje in izboljšane gospodarskega položaja agroživilstva. Sprejemali bodo še skupne programe razvoja na osnovi združevanja dela in sredstev v skladu z dolgoročnimi plani razvoja. Dajali bodo pobude in predloge skupnih stališč agroživilstva pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju družbenih planov razvoja in ukrepov za njihovo uresničitev;
Skupaj bodo spremljali in raziskovali tržišča in načrtovali sodelovanje z drugimi državami v agrokompleksu.
Posebej pomembna naloga skupnosti bo organizirano spremljanje in proučevanje odnosov ponudbe in povpraševanja
V iskanju projekta Pomurje 2000 (XVIII)
veni del, ramena, kolke, kolena. Gre za počasne vaje, ki jih je treba do konca izpeljati in jih je možno opraviti v desetih minutah. Po sedmih letih intenzivnega organizacijskega, skupinskega dela smo uspeli uvesti dodatne aktivne odmore po šestih urah dela, samo zato, da bi delavkam pokazali, kako taki odmori koristijo in so smiselni. Potrebujejo aktiven in ne pasiven odmor. Slednjega bodo imeli zaposleni v
železarni ali v premogovniku, ker imajo dinamično delo. Ne mislimo, da jih bomo že samo z aktivnim odmorom pozdravili, ampak ugotavljamo, da jim to olajšuje težave. Reševati jih morajo z ustreznim načinom življenja. Tukaj jim zdravstvo ne more pomagati. V zaostrenih razmerah so nenazadnje omejena tudi zdravniška zdravljenja in rad bi poudaril, da zdraviliško zdravljenje ni kupčija. Pogosto delavke mislijo in sklepajo takole: če bom šla 15-krat v Radence ali Moravske toplice, sem s tem kupila zdravje in ga imam vsaj za leto dni v žepu. To seveda sploh ni res. Pomemben je trening. Dokler se bodo razgibavale, težave ne bodo tako intenzivne, v nasprotnem se jim obetajo hudi problemi. V takih primerih jemljejo tablete, predvsem analgetike — in to v večjih količinah, kar lahko potrdijo v lekarnah — in imajo doma »zlate« rezerve tablet, si jih sposojajo, kar vse neugodno vpliva na njihovo zdravje.«
Po razmišljanjih Šiška se je oglasil psiholog Anton Petkovič s soboškega centra za socialno de
------DOLGA VAS------------------------
Opekarna brez izgube?
Opekarna v Dolgi vasi je lan- bo, letos pa — kot vse kaže — se sko poslovno leto sklenila z izgu- poslovanje izboljšuje: ob klasičnih (opeka, polnila) so uvedli še ..... ...... nov izdelek — opečne plošče »pa-
predlaganje ukrepov za usklajevanje teh odnosov, ob usklajevanju uvoza z razvojem domače proizvodnje.
K slednjemu sodi medsebojno informiranje o pomembnih vprašanjih izpolnjevanja proizvodnih planov in o ekonomskem položaju ozdov, sodelovanje z zveznimi, republiškimi in pokrajinskimi organi uprave, gospodarskih zbornic, nosilci preskrbe velikih centrov, organizacijami zveznih in republiških rezerv, finančnimi organizacijami in drugo.
Administrativna dela za PPS bo opravljala delovna skupnost Agroskupnosti v Beogradu. Denar za vse stroške, nastale v PPS za skupno dogovorjene naloge, zagotavljajo udeleženci sporazuma na osnovi sklepa skupščine PPS.
Zaradi težav, ki jih imajo kme-tijci na področju agroživilstva, in nezadostnih in prepoznih družbenih ukrepov za reševanje teh problemov so se v ABC Pomurki odločili, da kot eden vodilnih sistemov agroživilstva v Sloveniji  ostanejo član PPS.
Boris Hegeduš
lo. »Lahko se neposredno navežem na dosedanjo razpravo z nekaterimi drugimi pokazatelji. Tako bi bilo mogoče glede slednjega govoriti o tehnikih terapije stresa, ki se v zadnjem času usmerjajo zlasti na to, da naučijo posameznika, da se zaradi slabosti, negativnih misli in občutkov zave samega sebe in odgovornosti za lastno zdravje. Gre za spremembo pristopa od biti tretiran k tretiranju samega sebe. Pasivno stališče glede bolezni je posebej neprimerno pri kroničnih obolenjih. V zadnjem desetletju je vse več raziskav, ki težijo k temu, da se spreminjajo metode delovanj, občutkov, pričakovanj in ciljev. Paciente lahko mobilizirajo tako imenovane imunoo-brambne sile v telesu v' smeri ozdravitve. V zvezi s tem se pogosto omenja izraz ultimativni placebo. Mogoče ga je opredeliti kot postopek, ki oskrbuje pacienta z aktivnimi načini preveni-ranja bolezni in potencialno zdravljenje samega sebe, s tem, da si uravnava mir vsakdanjega življenja, način mišljenja, telesne procese, navade in tako imenovan zaznavni stil. Tako zmanjša občutljivost patološke ravni hi-peraktivacije, ko se sooča s stresnimi življenjskimi položaji. To je seveda psihološki in enostranski vidik.«
Nakar je dr. Jože Miklič z zadoščenjem pripomnil: »Pomursko prebivalstvo smo  pripeljali do zdravstvenega stanja, ki je skoraj enako prebivalstvu ostale Slovenije; in to kljub vsem težavam (kadrovskim, finančnim, organizacijskim in drugim) v zdravstvu in gospodarstvu. Žal še danes stežka dobimo v Pomurje zdravnike od drugod, četudi jim nudimo boljše delovne in življenjske pogoje kot jih imajo recimo v Ljubljani. Raje muzicirajo, plešejo balet in podobno. Kako moremo vse to dopuščati ob dejstvu, da je družba vložila v izobrazbo in usposobitev posameznega zdravnika najmanj staro milijardo, preden je prišel do poklica? To so problemi, ki terjajo soočenja in ukrepe in o tem smo seznanili ljudi z republiškega vrha, vendar kaže, da smo nemočni.« Tako je razmišljal dr. Miklič in se kasneje razgovoril o nekaterih žgočih problemih, ki zadevajo pomursko zdravstvo pod streho Pomurskega zdravstvenega centra v Murski Soboti.
BRANKO ŽUNEC
rolit«, debel 5, 8 in 10 centimetrov, ki so primerne za predelne stene, zaradi dolžine in toplotnih lastnosti pa tudi za oblaganje zidov.	.
Vzrok za lansko izgubo so bile predvsem cene mazuta, ki ga uporabljajo pri žganju opeke. Kilogram tega je stal kar 105 dinarjev.
Ker so se v Lendavi odločili, da opekarne ne bodo ukinili, so računali, da bodo tudi ob koncu letošnjega leta imeli nekaj deset milijonov dinarjev izgube. Potem so zvedeli, da je na Hrvaškem mazut veliko cenejši in ga Ina opekarjem prodaja po 86 dinarjev za kilogram. Seveda so opekarji iz Dolge vasi »potipali« možnosti za preusmeritev k dobavitelju, ki daje ceneje. Sklenili so pogodbo za celoletno dobavo, s čimer bodo prihranili do 100 milijonov dinarjev, kar je nekaj več kot pa je bila prvotno načrtovana izguba. Če ne bo sprememb stroškov energije, potem se utegne zgoditi, da bodo poslovno leto sklenili z dobičkom! To upanje je toliko večje, ker so si medtem nabrali tudi že prve izkušnje z dodajanjem premogovega prahu glini in je tudi zato potrebno manj energije pri žganju. Skratka: v opekarni so storili vse za znižanje stroškov izdelave in s tem za gospodarno poslovanje.
Pa še to: zdaj, ko je dolgovaška opekarna sklenila pogodbo z Ino (in verjetno še kak kupec), je ceno mazuta znižal tudi Petrol — menda predvsem na pritisk tovarne sladkorja v Ormožu, kjer je draga energija prav tako vplivala na izgubo.
Š. Sobočan
Ko so nedavno na seji občinskega šindikalnegasveta v Lendavi govorili o gospodarskih uspehih preteklega leta in v pr-. vih mesecih novega poslovnega obdobja, so opozorili tudi na osebne dohodke. Le-ti so lani sicer v povprečju znašali 47 tisoč dinarjev, vendar so bili v mnogih tozdih nižji, na primer Gidosu 37.340, Indipu 39.475, Tovarni močnih krmil 38.901, Opekarni 32.339, Gradbeniku 28.601 dinarjev.:. Le kakšne »plače« bi šele bile, ko v teh in množici drugih tozdov ne bi presegli možnega odstotka povečanja? Precej nižje! Skratka: razen v petih so v vseh drugih tozdih namenili za osebne dohodke več kot jim je to dovoljevala rast dohodka. Zaradi take delitve s’o v večini tozdov »zagrizli« tudi v sredstva, ki bi jih sicer namenili akumulaciji.
Na temelju teh podatkov pa bi bila trditev, češ da je nizek dohodek posledica rlabega dela, preveč površna. V vseh tozdih so si po svoje prizadevali za čimvišji dohodek, vendar ta ni bil vselej odvisen od dela, ampak predvsem od cene reprodukcijskega materiala. Ta najbolj vpliva na gospodarnost poslovanja v kovinskopredelovalni industriji in petrokemiji, medtem ko je opekarjem odjedala dohodek draga energija (mazut). Tako se je tudi v tozdih lendavske občine kazala ugotovitev: večkrat ni pomembno kako delaš, ampak kje delaš. Zato toliko bolj boli (jezi) očitek, ki ga kdo izmed neodgovornih na zunajpomur-skem območju izusti, češ: Po-murcem je lahko kljub nizkim dohodkom: poleg plač imajo še zemljo in dohodke z nje. Že res, da imajo številni naši delavci tudi nekaj zemlje in vinograde. .., vendar iz tega vira nimajo nekih posebnih dohodkov, saj je treba upoštevati tudi stroške obdelovanja, spravila.
-.  INA-NAFTA	LENDAVA----------------
RAZISKOVALNE VRTINE
V Sloveniji bomo letos raziskovalnim delom za odkrivanje nafte ih plina namenili 2 milijona 500 tisoč dinarjev. V teh dneh opravlja Geofizika Zagreb na območju lendavske občine geofizikalne meritve, na podlagi katerih bodo skušali ugotoviti morebitna nahajališča nafte. Na temelju prejšnjih raziskav pa bodo v juniju postavili vrtalni stolp pri Lipi, kjer bodo vrtali v globino 3 tisoč metrov. Vrtine so predvidene tudi pri Rakičanu oziroma Nošincih in v bližini Ljutomera. Ker lendavski tozd Raziskave in proizvodnja nafte in plina še nima svojih vrtalnih garnitur, so se odločili za najugodnejšega ponudnika — Naftaplin Zagreb, ki bo pod Lipo preselil vrtalno garnituro cardwel iz Zebanca v Medžimur-ju.	Š. S.
Zdravilišče Radenska, n. sol. o, Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge ZAHTEVNA DELA TEHNOLO-
GIJE ZA ENERGETIKO
Pogoji:
višja ali srednješolska izobrazba strojne smeri. — energetika in 1 leto delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naipošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, kadrovško-socialna služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku ob-javnega roka.
lesxiixia.
LESNINA Ljubljana, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.
sol. o., Ljubljana, Parmova 53
komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA, PRODAJNA MREŽA Ljublja-
na, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja
za PE LESNINA v MURSKI SOBOTI, Bakovska c. 1
prosta
dela in naloge
SNAŽILKE
Pogoji:
končana ali nedokončana osemletka
Delovno razmerje za objavljena dela snažilke sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Lesnina Ljubljani, kadrovsko-splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh od'dneva objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Med zaposlenimi ni večjih kmetov, kvečjemu mali posestniki ali »ohišničarji«, zato se v prizadevanjih za dvig osebnih dohodkov ne bi smeli ozirati na malo posest, ampak resnično poskrbeti za normalne možnosti gospodarjenja, za primeren dohodek in s tem za take osebne dohodke, ki bodo naraščali z odstotkom inflacije, torej vsaj za realno povečanje. Dejstvo je namreč, da je tudi na lendavskem območju vse več tudi povsem delavskih družin, ki so povsem odvisne zgolj od mesečnih osebnih dohod-
KOMENTIRAMO
kov, zato je nesprejemljivo »pristajanje« na gospodarsko logiko nekaterih, ki vidijo pot do boljših gospodarskih učinkov ozdov v zaviranju naraščanja osebnih dohodkov. Pozitivne izkušnje so namreč drugačne: ustrezna raven osebnih dohodkov je pripomogla — seveda kot rezultat dobrega dela — k dvigu storilnosti, boljšim izdelkom in s tem k boljšim uspehom ozda kot celote, seveda tam, kjer niso (negativno) odločilno vplivali dejavniki od zunaj. V Lendavi se prav tako ne strinjajo s predlogom tistih, ki vidijo pot k boljšim uspehom v zmanjševanju števila zaposlenih in s tem v polni zaposlenosti drugih. Sindikat (Primat) je take predloge matičnega podjetja odločno zavrnil in zahteva ob sedanjem proizvodnem programu nove, dopolnilne, ki naj omogočijo polno zaposlenost vseh delavcev, ki združujejo delo v kolektivu. Le tam, kjer pa resnično ni možnosti za polno zaposlenost, naj bi delavce prerazporedili v druga, bolje stoječa podjetja.
S. Sobočan
STRAN S
VESTNIK, 17. APRILA 1986
kmetijska panorama --------------------------------------------------------------
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
PLEVELI V ŽITIH
Žita predstavljajo goste posevke, ki so glede na čas setve ozimni ali jari. V naših razmerah predstavljajo ozimna pšenica, ozimni ječmen in delno ozimna rž okrog 90 % vseh šit, zato bomo sestavek namenili problematiki plevelov v ozimnih žitih. Plevelna združba v ozimnih žitih se začne razvijati istočasno z rastlinami ozimnih žit in se ,v vseh primerih prilagajajo stanju posevka glede na njegovo gostoto, pokrovnost itd. Prav tako omenjeni pleveli prezimijo skupno z žiti in ga nadaljujejo v naslednjem letu, če ga ne prekinemo s katerim od kemičnih sredstev s herbicidi. Ozimna žita so namreč poljščina, pri kateri po setvi v današnjih razmerah do žetve ne opazimo več mehanične obdelave, kot jo to npr. koruza, sladkorna pesa in druge. Ozimna pšenica kot glavni predstavnik ozimnih žit sledi v kolobarju praviloma okopavinam; to je koruzi, sladkorni pesi, krompirju in drugim. Podobno je z intenzivnimi posevki ozimnega ječmena. Glede na to je tudi znan prevladujoči sestav plevelnih vrst, med katerimi so znani: ko-kalj, bela metlika, osat, slak, pesjak, smolenec, vitičasti in gomoljasti grahor, divji mak, ptičja dresen, njivska zlatica, navadna zvezdica, bršljanasti jetičnik in navadna grašica. Omenjene plevelne vrste srečamo v pretežnem delu Pomurja in predstavljajo osnovo tipičnih plevelnih združb.
Manj pogosti so njivno ptičje seme, divji oves, plešec, modri gla-vinec, navadna rosnica, siva draguša, mala kislica, njivna redkev, mo-šnjak, kocinasta in panonska grašica, njivna mačeha in še nekateri. Omenjene vrste so manj pogoste, vendar na nekaterih tipih zemljišč povzročajo resne težave.
Poleg navedenih srečujemo še nekatere, ki se v določenih predelih Pomurja pojavljajo v vedno večjem številu, to so: poletni in žareči zajčji mak, njivni lisičji rep, navadna pasja kamilica, srakoperec, njivna preslica, njivna in rdeča mrtva kopriva, njivna potočnica, suličasti trpotec, enoletni čišljak in drugi. Skratka, opravka imamo z množico plevelov, ki se vsak po svoje vključujejo v posevke ozimnih žit. Ob vedno ožjih kolobarjih in stalni rabi herbicidov v tipičnih posevkih je
O varstvu in zaščiti vinske trte
Čeprav društvo vinogradnikov prekmurskih goric Goričko deluje šele kratek čas, je zelo aktivno in uspešno uresničuje program izobraževanja svojih članov. Doslej je organiziralo več strokovnih predavanj, za katera je bilo med člani izredno zanimanje, prav tako pa je v nekaterih krajih v občini pripravilo tudi praktični prikaz rezi vinske trte.
Že to nedeljo ob 9. uri pa pripravlja društvo še eno predavanje. Le-to bo v kavarni hotela Diana, o varstvu in zaščiti vinske trte pred boleznimi in škodljivci pa bo predaval dr. Stojan Vrabl. —Ik—
Velik dohodek na majhnih površinah
V zadnjem času tudi v Pomurju vse češče razmišljajo o uvajanju tako imenovanih dopolnilnih delovno intenzivnih poljščin v kmetijstvu, ki dajejo dober dohodek in so primerne zlasti za manjše kmetije z več delovne sile. Medtem ko o tem ponekod šele razmišljajo, pa na območju temeljne zadružne organizacije na Cankovi ta program že uspešno uresničujejo, v tovrstno pridelavo pa vključujejo vsako leto več kmetov.
Z uvajanjem dopolnilnih delovno intenzivnih poljščin so na tem območju začeli že pred leti, letos pa so v pridelavo vključili že 171 kmetij. Vsaka kmetija se v to obliko pridelave vključuje s 15 do 20 ari njivskih površin, pridelujejo pa predvsem hren, zelje, kumare, rdečo peso in korenček. Zlasti uspešni so v zadnjih dveh letih, dolgoročni dogovori s predelovalnimi obrati pa zagotavljajo tudi odkup pridelkov. Čeprav so v to obliko pridelave zajete razmeroma majhne površine, v temeljni zadružni organizaciji pravijo, da dosegajo na njih dober dohodek. Podatki celo kažejo, da dopolnilne delovno intenzivne poljščine na tem območju ustvarjajo tolikšen dohodek kot prašičereja, ki je tu prav tako dobro razvita.	L- K-
prišlo do prerazmnožitve nekaterih širokolistnih plevelov, kot so smolenec, navadna zvezdica, jetičnik, njivna mačeha in drugi. Prav tako so se prerazmnožili nekateri iz družine trav, kot so divji oves, srakoperec, lisičji rep, tudi pirnica in še nekateri. Iz navedenega lahko sklepamo, da je poznavanje plevelov pomembno področje oziroma kot osnova — predznanje v borbi proti plevelom.
ZATIRANJE PLEVELOV V OZIMNIH ŽITIH
Opravljamo na eni strani z indirektnimi, kot so setev čistega — zdravega semena in primeren kolobar in direktnimi metodami. Med direktne metode uničevanja plevela pa uvrščamo pravilno agrotehniko in uporabo kemičnih sredstev — herbicide. Setev čistega semena je pravzaprav osnova vsakega pametnega kmetovanja. Kolobarji so nam pa postali enostranski, neprimerni za ohranjevanje rodovitnosti tal in vsebujejo vse manj poljščin, ki ugodno vplivajo na zračnost, vlažnost, mikrobiološko življenje, stanje hranil, istočasno pa povzročajo enostransko zapleveljenost. Rezultat nepravilne uporabe določenih orodij, npr. krožne brane, je tudi vzrok za prerazmnožitev pirnice. Na koncu vsega smo tako pristali pri uporabi herbicidov, ki je danes neizogiben ukrep pri pridelovanju ozimnih žit. Ko govorimo o uporabi le-teh, moramo povedati, da so različna ozimna žita tudi različno občutljiva na različne herbicide, znotraj različnih vrst žit pa imajo tudi različne sorte drugačnejšo odpornost ali neodpornost. Tudi faza razvoja je zelo pomembna, po kateri pa se pravzaprav ravnamo ob določanju uporabe posameznih herbicidov. Za naše razmere so pomembne faze od zaključka setve, kalitev, vznika, stadij od 1. do 4. lista, ko se začne razraščanje, sledi polno razraščanje do konca razraščanja, klasenje in kolenčenje, ko v naših razmerah pravzaprav prenehamo z uporabo herbicidov.
Na osnovi pregleda žitnih herbicidov na našem območju bi lahko uporabili naslednje:
— deherban M, med najblažjimi herbicidi se uporablja proti široko-listnim plevelom od začetka do konca razraščanja v količini 1,5 do .2,5 1/ha — je selektiven na detelje
— deherban A — za uničevanje širokolistnih plevelov od začetka do konca razraščanja, 1,5 — 2,5 1/ha na isti osnovi (2,4 D) je herbo-cid.
Vsi trije imenovani ne uničijo smolenca.
— deherban special (2,4 D + MCPA + MCPP) proti širokolistnim plevelom, vključno smolenec, 2,5 — 3,0 1/ha — ga uporabljamo prav tako v fazi razraščanja.
— dicofluid MP combi (MCPP + 2,4 D) uniči širokolistne plevele, vključno smolenec, 3—4 1/ha, v fazi razraščanja.
— aniten DS (2,4 D + flurenol) izboljšano delovanje na kamilico zvezdico in smolenec, 2,5—3 1/ha; v fazi razraščanja.
— lentagran plus — uniči enoletne plevele v fazi razraščanja, 4 1/ha, tudi smolenec
— dicuran 500 FW ali dicuran 80 — enoletni pleveli v pšenici in ječmenu, vključujejo trave in srakoperec, uporaba od četrtega lista do konca razraščanja; pomembno — dovolj zgodaj!
dicuran 500	—	3—4 1/ha
dicuran 80	—	2—3 kg/ha
— tigrex — uničuje semenske trave (tudi srakorepec) in nekatere širokolistne plevele, uporabljamo ga v fazi razraščanja; 2,5—3,5 1/ha
Zaradi lažjega razumevanja navajam nekaj konftnnacij, ki jih sestavljamo tako, da uničimo tipične plevelne združbe v posevkih pšenice ali ječmena.
1.	primer:
dicuran 500 FW	2,5	1/ha
+ dicofluid MP combi	’3	1/ha
2.	primer:
t‘grex	3	I/ha
+ aniten DS	2	1/ha
3.	primer:
dicuran 80	2 kg/ha
+ deherban special	3 1/ha
Zaradi kombinacij so odmerci znižani. Obenem ob uporabi herbicidov dodajemo sredstva proti poleganju, s katerimi skrajšamo slamo (medčlenke) in delno okrepimo steblo. Pri nas je v prometu stabilan ki ga priporočamo v količini 1 do 1,5 1/ha. Ob prepozni uporabi sta-bilana je njegovo delovanje slabo.	Geza Džuban, kmet inž
v
Se bomo sejali sladkorno peso
Čeprav strokovnjaki pravijo, da je med 1. in 20. aprilom najprimernejši čas za setev sladkorne pese, je zdaj že povsem jasno, da letos v tem času kmetijci ne bodo uspeli zasejati vseh površin. Zaradi vlage se je letos setev sladkorne pese v Pomurju začela nekoliko pozneje, sneženje ob koncu minulega tedna pa je setev ponovno prekinilo. Tako že zdaj vse kaže, da setvenega načrta sladkorne pese v Pomurju ne bomo izpolnili, kar še posebej velja za zadružni sektor. Po republiškem setvenem načrtu bi morali pomurski kmetje letos sladkorno peso zasejati na 1.424 hektarjih, vendar podatki o sklepanju pogodb v nekaterih zadružnih organizacijah niso ravno spodbudni. V zadrugah sicer pravijo, da bodo peso sejali še nekateri kmetje, ki pogodb doslej niso sklenili, vendar pa je uspeh setve zdaj v veliki meri odvisen tudi od vremena. Temeljna zadružna organizacija Cankova sodi med tiste, kjer setvene načrte uspešno izpolnjujejo že vsa leta in tudi za letos so napovedali, da se mu bodo približali. Zaradi nekoliko nižjega pridelka v lanskem letu je med nekaterimi pridelovalci zanimanje za sladkorno peso manjše, je pa pesa še kljub vsemu poljščina, ki je za kmete dohodkovno zanimiva. In kaj so nam o tem povedali v temeljni zadružni organizaciji na Cankovi?
ERNEST KEREC, direktor TZO: Ker se je letos zima dolgo zavlekla, tudi s setvijo sladkorne pese nekoliko kasnimo. Začeli smo komaj sredi minulega tedna, pa še takrat smo morali izbirati površine, saj je ponekod še precej vlažno in s stroji ne moremo na njive. Za setev imamo na voljo dve liniji, z eno delamo na Goričkem, z
FRANC H ARI, Cankova: Sladkorno peso sejemo na naši kmetiji že od vsega začetka, tako da je dobila ta poljščina stalno mesto v našem njivskem kolobarju. Lani je sicer nismo sejali, ker so tudi na naših površinah opravljali melioracije,
drugo pa tukaj v okolici Cankove. Čeprav smo vsa leta doslej setvene načrte v glavnem izpolnjevali in celo presegali, pa imamo letos nekoliko več težav s sklepanjem pogodb.
Vzrok za to je v glavnem v lanskih pridelkih, ki so bili zaradi suše nižji, nikakor pa ne v ceni sladkorne pese, saj je ta za pridelovalce dokaj spodbudna. Čeprav nismo sklenili pogodb za vse načrtovane površine, ne bi smeli preveč zaostati za planom, saj se nekateri pridelovalci odločijo za setev v zadnjem trenutku. Bo pa nekaj izpada zaradi melioracij in komasacij, kijih izvajamo v treh katastrskih občinah in te površine ne bodo primerne za setev. Vse pa bo seveda tudi odvisno od vremena, saj smo prejšnja leta v tem času posejali že dobršen del sladkorne pese, letos pa smo šele začeli sejati.
letos pa ji bomo namenili 50 arov. Iz izkušenj, ki jih imamo vsa ta leta,- lahko povem, da daje sladkorna pesa dober dohodek, in če bo cena še naprej spodbudna, jo bomo sejali tudi v prihodnjih letih. Pravijo, da je bil lani pridelek zaradi suše nekoliko manjši, vendar pa je susa prizadela tudi druge poljščine. Sicer pa je treba na kmetiji delati, če želimo ustvariti kakšen dohodek. Pri nas smo se preusmerili bolj v živinorejo, saj je v hlevu 30 glav govedi, predvsem pitancev, nekaj pa je tudi krav molznic. V tem trenutku so slednje bolj zanimive, saj dajejo tudi U._.a, ki nam jih ni treba kupovati. Če ne bi pridelali dovolj domače krme, saj dokupujemo le nekatere koncentrate, se pitanci sploh ne bi izplačali.
PO ZLOŽBI ZEMLJE ZDAJ V TURNIŠČU ŠE MELIORACIJE
Trezna odločitev
Na območju katastrskih občin Turnišče, Nedelica, Renkovci in Dobrovnik se pripravljajo na melioracijo 300 hektarjev zamočvirjenih zemljišč. O načrtovanem zemljiškem posegu so razpravljali tudi na nedavni skupni seji sveta za kmetijstvo in sveta za varstvo okolja, kjer so zagovarjali vsak svoje stališče. Kmetijci namreč hočejo pridobiti nove površine obdelovalnih zemljišč, varstveniki okolja (in ne samo oni) pa se zavzemajo za ohranitev narave. To so utemeljevali s tem, da so se vsi »nasilni« posegi
Več ranejših in boljših sort
V času, ko se zaradi pozebe obnavlja več vinogradov kot običajno, je priložnost za ustreznejši sortni
izbor.
Naslednje leto bo že 10 let od uzakonitve sedanjega izbora, zato je najbrž upravičena misel, da bi kazalo preveriti, ali sta dali znanost in praksa kaj boljšega od sedanjega. Odgovor na to vprašanje je zanesljiv na osnovi večletnih poskusov, ki jih v naših razmerah še nismo zastavili. Poizkusi so znatno cenejši kot posledica napačnih odločitev. Za izhodišče so lahko rezultati naših sosedov, ki so napravljeni v zelo podobnih podnebnih in talnih razmerah.
Vinogradniki ugotovljajo, da imamo v naših vinogradih sorazmerno veliko poznih sort. Predvsem drži to za prekmurske gorice. V Lendavskih gori-
(zložbe, izsuševanja) negativno odrazili v rastlinskem in živalskem svetu; v ta namen so navedli konkretne zglede iz naše in drugih pokrajin. Nekdo je rekel, da je včasih od melioracij in zložb več škode kot koristi, posebej še tam, kjer posekajo vse drevje.
Ureditveni načrt za Turnišče II zajema nekaj več kot polovico površin, ki so na tem območju, kar pomeni, da so sestavljalci predvidenega posega mislili tudi na ohranitev prvotne podobe. Pa tudi v okviru melioracijskega ob-
cah je zelo prek 80 odstotkov sorte laški rizling. Poleg tega imamo tudi šipon na neprimernih legah. Prvi poskus, da bi to izboljšali s sorto rizvanec, je v celoti propadel. Od ranejših sort jeveč pinota, zelenega silvanca pa ne sadijo. Ali j'e pri tem vzrok samo pomanjkanje sadilnega materiala ah pa tudi večja občutljivost za zimske pozebe, je težko ugotoviti.
Tačas je izboljšanje sortnega sestava med razpoložljivimi sortami zelo aktualno. Zaradi pozebe vinogradniki obnavljajo več kot običajno. Vinska trta se na Goričkem širi tudi na nove površine. Prav to je priložnost, da povečamo delež ranejših in boljših sort. Pridobljeno znanje mora omogočiti, da vi-
močja so pustili nekatere »točke«,. da bi bil poseg v naravo manj boleč. Tako so pustili tudi nekaj hektarjev, kjer rastejo črni tulipani. Ureditveni načrt je v javni razpravi, ki naj pokaže, kakšna je dejanska pripravljenost zasebnih lastnikov zamočvirjenih travnikov za izsušitev in možnost namakanja ter zložbo številnih parcelic v večje. Nič še torej ni dokončno odločeno, zato je toliko bolj nerazumljiva odločitev nekaterih lastnikov, ki že sekajo drevje v mejah in na drugih površinah in si s tem delajo
nogradniki izboljšajo pridelke tudi pri teh sortah.
Strokovnjaki so predlagali, da se v prekmurskih goricah močno zmanjša delež laškega rizlinga, v Lendavskih goricah od dosedanjih 80 na 50 odstotkov. Šipon nima prevelikega deleža, več kot polovica je posajenih na za to sorto nepri-•mernih legah in na težji zemlji, kamor ne spada. Gotovo je prav, da so začeli širiti beli pinot. Kazalo pa bi tudi zeleni silvanec na legah, kjer bo trta izpostavljena zimski pozebi. Sorta savinjon je po oceni primerna samo za vinogradnike, ki dobro obvladajo stroko, in manj za kmetovalce, ki imajo premalo izkušenj.
BorisHegeduš
škodo. Res pa je tudi, da bo če bo do melioracije prišlo, podoba tega (melioracijskega) območja drugačna: ne bo več »kislih« travnikov, ki so dali le redkokdaj dva odkosa. S posegom naj bi pridobili zemljišča, primerna za poljedelsko pridelavo; Tudi v lendavski občini se namreč zemljiški sklad nenehno krči zaradi pozidav na najrodovitnejših površinah, zato je pridobivanje novih zemljišč gospodarska nuja. »Hočemo petje ptic na zamočvirjenih travnikih ali pa dobre hektarske donose?« je vprašal predstavnik kmetijcev. Tako zasebni kot družbeni sektor kmetijstva je namreč stalno »pod pritiskom«, naj vendarle pridela več hrane, česar pa ni mogoče doseči samo z izdatnejšim gnojenjem in bolj rodovitnimi sortami, ampak tudi s povečevanjem obsega najbolj rodovitnih zemljišč. Analiza zemlje na območju, kjer naj bi opravili melioracije, je pokazala, da na tej zemlji lahko pridelujejo poljščine, ki bodo dajale visok pridelek.
Prav bi bilo, ko bi se prizadeti kmetovalci odločili za ustrezno obliko melioracij in tako pridobili boljšo zemljo. Ta zemljiški poseg je tudi regresiran in posamezniku ne bo predstavljal hujšega denarnega bremena. Da se Turniščani in okoličani znajo dogovoriti — sporazumeti dokazuje tudi najnovejši razplet nesporazumov pri delitvi zemljišč po zložbi, saj je le še kakih deset nezadovoljnih z dodeljenimi parcelami. Pravijo, da so upravičeno prizadeti. Izkušnje, pridobljene pri lanski zložbi, bodo dobrodošle pri odločanju za melioracije.
Š. Sobočan
FRANC BERTALANIČ, Skakovci: Tista prva leta, ko so na našem območju začeli sejati sladkorno peso, je mi nismo sejali, vendar pa smo kaj kmalu spoznali, da daje ta poljščina primeren dohodek. S peso je tudi manj dela kot pri živini, in tako jo bomo letos sejali že četrto leto zapored. Lani smo jo imeli na 70 arih in suša je ni prizadela, tako da je bil pride-
JANEZ SUŠEČ, Skakovci: Čeprav bomo pri nas sladkorno peso sejali šele tretje leto, moram reči, da je to dohodkovno zelo zanimiva poljščina. Res je z njo nekoliko več ročnega dela kot s pšenico ali koruzo, vendar pa je tudi doho-
lek dober, pa tudi kakovost je bila izredna. Zadovoljni smo tudi z dohodkom, saj nobena druga poljščina na takšni površini ne bi dala 35 starih milijonov ostanka. Tako tudi letos pesi namenjamo 70 arov in upamo, da bomo prav tako zadovoljni. Imamo tudi II glav goveje živine, vendar bomo sta-lež po vsej verjetnosti zmanjšali, saj so krmila predraga, cena živine pa prenizka. Še sreča, da doma pridelamo dovolj krme, pa tudi na posojilo ne kupujemo, saj so obresti previsoke. Kupimo le toliko, kolikor je denarja, zato že tudi nekoliko zmanjšujemo porabo umetnih gnojil. Po vsej verjetnosti se bomo bolj usmerili v poljedelstvo, s tem pa bomo tudi pesi namenjali nekoliko več površin. Moti nas le, da je bilo lani v pesi nekoliko več primesi kot prejšnja leta, pa čeprav je bilo suho leto in pridelek čistejši kot pred dvema ali tremi leti. _
dek večji. Lani in predlani smo imeli sladkorno peso na 40, letos pa jo bomo 'zasejali kar na 70 arih. Zemljo smo primerno pripravili že jeseni in pričakujemo, da bomo tudi letos s pridelkom zadovoljni. Moram pa povedati, da je setev na našem območju dobro organizirana, saj ima temeljna zadružna organizacija na Cankovi vso potrebno mehanizacijo in njihova skrb je, da je setev dobro opravljena. Nekateri se sicer pritožujejo, da je bil lani pridelek zaradi suše manjši, vendar našega posevka suša ni prizadela in smo bili zadovoljni. Letos vse storitve in material sproti plačujemo, saj so obresti previsoke, kakšen bo račun, pa bomo videli jeseni. Upam pa, da ne bomo razočarani.
Ludvik Kovač
STRAN 7
VESTNIK, 17. APRILA 1986
naši kraji in ljudje
VČASIH kje skoraj prekipi
Na lepem Goričkem
Murski Črnci, vas blizu Murske Sobote, ki sodijo v krajevno skupnost Tišina, se v zadnjih letih izredno hitro širijo. Čedalje več je novih gradenj, ki pa so v mnogih primerih dokaj zahtevne. To prav odkrito priznavajo tisti, ki so že pod svojo streho, saj so morali pred začetkom gradnje najprej zavoziti kakšno opuščeno gramoznico.
Nekoč so si prenekateri privoščili, brez kakšnega uradnega dovoljenja, izkopavanje gramoza, za njimi pa so ostale razgrebene kotanje z divjim rastjem. Takšnih mlak z zadahljivo vodo so se v kraju naveličali, zato imajo toliko več razumevanja za nove graditelje, ki jih ni malo. Bilo bi jih še več, vsaj še dvajset, če bi lahko razdelili parcele tudi tam, kjer je bila nekoč dokaj resno napovedana »hitra cesta«. S to cesto ni nič, zato pa so s krajevnim samoprispevkom sorazmerno hitro asfaltirali 2500 metrov cest, med drugim tudi del občinske. Ob novih gradnjah jih čaka še nekaj asfaltiranja in komunalnih del.
Po odtalitvah in nalivih je v Murskih Črncih tako. Mokoš še ni urejen, razlita voda v globelih pa zaradi neprijetnega vonja privablja več kokoši kot rac in gosi. Temu hočejo narediti konec. Na svoje »stroške«!
pri Ludviku Smodišu
BREZ SAMOPRISPEVKA NE GRE
»Majhni smo, imeli pa bi radi skoraj vse,« je povedal predsednik vaškega odbora Alojz Ribaš.
»V referendumskem programu za to srednjeročno obdobje smo postavili v ospredje gradnjo mrtvašnice s pritiklinami, razširitev gasilskega doma, poleg asfaltiranja nekaterih ulic pa bomo do srede poletja, ko bodo pri nas vaške igre za vseh devet vasi ti-šinske krajevne skupnosti, kar največ pozornosti namenili igrišču in drugim terenom, kjer bodo igre. Pri vseh stvareh smo neučakani. Ne vem, kako bi lahko ostali brez samoprispevka, kako bi lahko resno načrtovali razvoj vasi. Včasih smo skoraj
Dogovarjanja, dogovarjanja. Predsednik vaškega odbora je moral najti čas tudi za Jožeta, ki se je lotil gradnje na ne preveč utrjenem terenu. Pa bo šlo, pravi Jože.
nadležni, posebno takrat, ko skušamo na tak ali drugačen način zbrati za njnujnejše še nekaj nujno potrebnega denarja. Pri tem ni posebnih pomislekov, saj se zavedamo, da nas je v vasi že 327, kmalu pa nas bo še več. Zanimiv je podatek, da je kar 147 zaposlenih, predvsem v Murski Soboti. S prevozi ni posebnih problemov. Uredili smo tudi avtobusno postajališče.«
MLAKE, MLAKE ...
Potok Mokoš je po odtajanju in nalivih prava nadloga. Pretresen je, voda se razlije v jezerca.
Regulacije so več kot potrebne, vendar vodno gospodarstvo za
rešitev tega problema doslej ni pokazalo dovolj razumevanja. In kaj zdaj? Naveličali so se mla-kuž. Še to pomlad se bodo z ročnim in strojnim delom lotili vsaj grobe regulacije in urejanja mostov, da bo voda v tem vabljivem potoku — nanj niso ponosni samo v Murskih Črncih — normalno oddtekala. Delo ... delo, veliko dela, strojnega in ročnega.
Radi bi se znebili preostalih mlak ob Mokošu, radi bi se znebili neprijetnih zadahov iz njih.
Voljo so pokazali, Le nekaj URADNEGA še rabijo ... Na to pa ne bi radi čakali predolgo, ker v takšnih primerih včasih kje skoraj prekipi ...
Janko Stolnik
V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), Pravilnikom o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Lendava ter sklepa Spiza delegatov občine Lendava
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA razpisuje NATEČAJ
za dodelitev posojil iz sredstev spiza
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Za kreditiranje obnov in velika vzdrževalna dela stanovanj in stanovanjskih hiš upokojencev.
II.	NATEČAJNA VSOTA
Natečajna vsota je 7,897.208,— din.
III.	PRAVICO DO POSOJILA IMAJO
Po zakonu o pokojninsko-invalidskem zavarovanju imajo- pravico do posojila upokojenci, ki bodo predložili zahtevek, da potrebujejo sredstva za obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše, lasten delež pa lahko dokažejo vsaj do višine 50 % predvidene obnove.
Pravico do posojila uveljavljajo s stalnim bivališčem v občini Lendava.
IV.	NATEČAJNI POGOJI
Upokojenci imajo pravico do posojila za velika vzdrževalna dela in obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so lastniki stanovanja oz. stanovanjske hiše.
Za večja vzdrževalna dela se šteje celotna ali delna zamenjava dotrajanih konstrukcij elementov in sanitarne opreme ali obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijsKih elementih in sanitarni opremi v stanovanju.
V obnovo stanovanj se štejejo vsa tista dela, ki so potrebna za ureditev stanovanj po sodobnih sanitarno-tehničnih predpisih (sanacije), in tista dela, ki zagotavljajo v stanovanjih oz. v stanovanjski hiši povečanje stanovanjskega standarda oz. prilagoditev stanovanja in stanovanjske hiše sodobnim razmeram bivanja (preureditev in modernizacija).
Odplačilna doba za posojilo do 100.000,— din bo 6 let, od 100.000,— do 200.000,— din 10 let, nad 200.000,— din pa 15 let.
Obrestna mera je 6 %, po 10 letih pa se poveča za 2 %.
Znesek posojila, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 50.000,— din in ne višji od 350.000,— din.
V.	DRUGA DOLOČILA
Interesenti morajo na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Lendava dostaviti vloge z vsemi prilogami do 30. maja 1986. Vloge, prispele po tem roku, ne bodo upoštevane.
Pri ugotavljanju upravičenosti do posojila se v skladu s sklepom odbora delegatov Spiza Lendava smiselno uporabljajo kriteriji, ki jih vsebuje pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Lendava.
Glede ugotavljanja posojilne sposobnosti prosilcev in drugih vprašanj, ki jih ne določa natečaj, se uporabljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti.
Vloge za natečaj zbira Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava, kjer se dobijo tudi obrazci — vloge in priloge. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE LENDAVA
lepa elegantna svečana poročna obleka Butik Iris Murska Sobota Lendavska 15
Ob vstopu v 90. leto življenja smo našega dolgoletnega člana obiskali predstavniki krajevne in občinske borčevske organizacije. Bili smo torej pri Ludviku Smo dišu na domačiji v Gornjih Pe-trovcih, kjer smo mu ob visokem jubileju izrekli najlepše želje. Ludvik je eden od veteranov — prekmurskih kmečkih revolucionarjev. Ob našem prihodu je bil zatopljen v prebiranje časopisa Komunist, povedati moramo, da Ludvik v letošnjem aprilu praznuje 40. obletnico članstva v partiji. Dolgo v noč je prebil z nami v veselem kramljanu in ponosen na svojo prehojeno življenjsko pot. Tudi zapeli smo skupaj kot nekoč fantje na vasi. Sicer pa, ko stopiš v Smodiševo domačijo, takoj ugotoviš, da so tam doma kleni in domovini predani gorički korenjaki. Številna priznanja, odlikovanja in spominske fotografije iz naše revolucionarne preteklosti so na vidnem mestu v sprejemni sobi.
Ludvik, naš jubilant, je med 1. svetovno vojno premeril Rusijo tja do Volge, oktobrska revolucija pa ga ie navdušila za socializem. Sin Stefan pa je sodeloval v NOB vSe od leta 1941 (imel bi vso pravico do partizanske spomenice), dve leti se je boril proti fašistom kot ruski partizan in kot tankist s tankovsko brigado premeril ob osvobajanju Jugoslavije od Beograda do Trsta.
Ludvik je bil 1916. leta ranjen in ujet na ruski fronti, 5 mesecev je preležal v ruski bolnici, nato pa kot ujetnik delal na Volgi. Tam je leta 1917 doživel oktobrsko socialistično revolucijo in navdušen nad idejami Lenina se je 1918. vrnil domov. Kot mlad gospodar na kmetiji je krčil gozd in pridobival orno zemljo, da mu ni bilo treba na sezonstvo v tujino. Verjel je v zmago socialistične mislit tako je vplival tudi na svojo okolico. Rad je prebiral napredno literaturo. Leta 1925 se je priključil petrovskemu gasilnemu društvu ter mu ostal zvest dolga desetletja, 15 let je bil podpoveljnik oziroma poveljnik društva. Leta 1938 je bil na petrovskem volišču predstavnik kandidata levice Miška Kranjca, ki je na tem volišču tudi zmagal. Z dušo in srcem je deloval pri petrovski organizaciji — Društvu kmečkih fantov in deklet in leta 1939 prejel prvo, naslednjo leto
pa drugo nagrado v tekmi koscev. Njegovi gostje pa so bili cesto tudi Stefan Kovač in Kardoš, pri njem sta iskala tudi zatočišče med svoje ilegalo. Po okupaciji Prekmurja sta se oba Smodiševa vključila v petrovsko odporniško skupino. Okupator je postal pozoren tudi na Smodiševe in po oktobrskem procesu 1941. se je Ludvik znašel v internaciji v Veliki Kaniži, kjer je bil od 2. dec. 1941 do 23. aprila 1942. Ko so ga spustili domov, pa je bil vse do osvoboditve pod stalnim policijskim nadzorstvom. Ludvik pa je kljub vsemu v tem koncu Goričkega ostal znanilec svobode.
Takoj po osvoboditvi je postal prvi sekretar OF, kmalu pa tudi član Komunistične partije Jugoslavije. Sam pravi, da je v partiji videl napredno stranko, ki se bori za enakopraven položaj delovnega človeka. Partiji je ostal
zvest vse do danes, manj v besedah, pa več v dejanjih. Prisostvoval je prvi partijski okrajni konferenci leta 1946. Na liniji partije je deloval vsa štiri desetletja svojega življenja. Ob ustanovitvi obdelovalne zadruge je postal njen predsednik, kasneje predsednik kmetijske zadruge, član raznih organov pri petrovskošalovski občinski skupščini, predvsem pa je bil znan kot napreden kmetovalec.
Ludvik je bil in ostal goričkim ljudem vsa dolga desetletja vzor skromnega, poštenega in naši družbi predanega človeka.
Na trdni gorički kmetiji ob lepem gozdu, kjer se najlepše počuti, mu želimo trdno zdravje in še mnogo lepih let življenja.
Ivo Orešnik
LOVSKA ZVEZA LJUTOMER
OBVEŠČA
prebivalstvo, da bo od 1. aprila do 1. maja 1986 nastavljala zastrupljena jajca s fosforno emulzijo za uničevanje sive vrane in srake. Jajca bodo ustrezno označena in položena na kmetijskih površinah izven naselij, na območju LOVSKE DRUŽINE Ljutomer, LD Križevci in LD Bučkovci. Obveščamo tudi, da je prepovedano spomladansko zažiganje trave, grmičevja, živih mej in podobnih površin, ki dajejo zavetišče divjadi (Ur. I. SRS 25/76).
LOVSKA ZVEZA LJUTOMER
Mercator-Sloga
Mercator
Delavski svet MERCATOR — SLOGE, trgovina na drobno, debelo ter gostinstvo, p. o. Gornja Radgona
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (reelekcija)
1.	POSLOVODJA I PE POTROŠNJA, Gornja Radgona (ponovni razpis)
2.	POSLOVODJA I PE PRODAJALNA NA DEBELO KAPELA, Kapelski Vrh
3.	POSLOVODJA II PE HRASTJE-MOTA, Hrastje-Mota
4.	POSLOVODJA II PE IZVIR, Videm ob Ščavnici
5.	POSLOVODJA III PE IVANJCI, Spodnji Ivanjci
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— pod zap. št. od 1 do 2 morajo imeti kandidati poslovodsko ali srednjo komercialno šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
— pod zap. št. od 3 do 5 morajo imeti kandidati poslovodsko ali srednjo komercialno šolo ali poklicno trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
— sposobnost vodenja poslovne enote in
— sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let, po poteku te dobe pa so lahko na novo izbrani.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po razpisu na naslov:
Razpisna komisija MERCATOR-SLOGE, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 16.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri, obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
DO SOBOTA, n. sol. o.
TOZD OBRTNIŠTVO, o. sub. o.,
Kopališka 2, Murska Sobota
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
OBJAVLJAMO
prosta dela in naloge:
I.	KV kovač — ključavničar, 2 delavca
2.	KV strugar — ključavničar, 1 delavec
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— KV kovač, KV ključavničar ali KV strugar oz. IV. stopnja usmerjenega izobraževanja,
— 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 45-dnevno poskusno dobo.
Pisne prijave z izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO SOBOTA, TOZD OBRTNIŠTVO, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu v 8 dneh po izbiri.
ZGEP POMURSKI TISK
TOZD KARTONAŽA
Murska Sobota, Lendavska 1
DELAVSKI SVET TOZD
RAZPISUJE
po določilu 66. člena Statuta in na podlagi sklepa mesto INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -direktorja tozda Kartonaža
(ni reelekcija)
Prijavljeni na razpis morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka strokovna izobrazba in 3 leta prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
ali
— višja strokovna izobrazba in 5 let prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— imeti morajo organizacijske sposobnosti in izkušnje pri utrjevanju samoupravljanja.
Imenovani na mesto direktorja bo združil dela in naloge za dobo štirih let.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: ZGEP Pomurski tisk, TOZD Kartonaža, Murska Sobota, Lendavska 1 z oznako na pisemski ovojnici »za razpisno komisijo«.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku določenem v samoupravnem splošnem aktu.
STRAN 3
VESTNIK, 17. APRILA 1986
Skrb za podeželske trgovine
V temeljni organizaciji Preskrba veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti, kjer je zaposlenih 391 delavcev, od tega 284 žensk, povprečna starost pa je 34 let, skrbijo tudi za razširitev trgovske mreže
na podeželju. Tako so v prejšnjem mesecu uredili in obnovili prodajalno v Šalovcih, imajo pa tudi velike načrte, kar so opredelili s srednjeročnim programom, razvoja trgovin z živili v soboški občini.
Letos plinovod
do Sobote in Radgone
Predvidoma v aprilu naj bi v Pomurju začeli z oplinjahjem Murske Sobote in Gornje Radgone. Načrtovani skupni stroški zahtevne naložbe znašajo 1.822.577.000 dinarjev; kot je bilo slišati na skupni seji soinvestitorjev pretekli četrtek v Muri, pa bo za naložbo zadostovala poldruga milijarda dinarjev. Štirideset odstotkov sredstev je namenskih iz interesne skupnosti za nafto in plin, trideset jih prispeva Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin, ki je tudi investitor, trideset odstotkov pa združujejo soinvestitorji. Teh je devetnajst, od tega iz soboške občine dvanajst in iz Gornje Radgone sedem.
Pri obravnavi upravičenosti
zahtevkov (dodatnih sredstev) Zavoda za ekonomiko in urbanizem, projektantov in Geodetskega zavoda so bili dokaj glasni, tudi zaradi pojasnil o šestmesečni kasnitvi pri začetku gradnje. Potrebnih bo 7.714.761 dinarjev, dodatnih sredstev do kasnitve pa je prišlo zaradi trasiranja in sprememb pri le-tem in številnih drugih vzrokov.
Med štirimi ponudniki je postavil najnižjo ceno in najugodnejše pogoje Monter iz Zagreba, kot kooperanta pa bosta sodelovala tudi IMP in Obrtna zadruga 14. oktober iz Gornje Radgone. Dela naj bi končali do 20. novembra.
B. Bavčar
KOMENTAR
V trgovini primanjkuje
moških
Na Poslovnem združenju za trgovino SR Slovenije ugotavljajo, da v posameznih trgovinah s prehrambenim blagom primanjkuje ustreznih kadrov, kar ni le posledica nizkih osebnih dohodkov. Kadrovske težave so že tako velike, da bi lahko takoj zaposlili od 150 do 200 prodajalcev v trgovinah z živili. Zato se dogaja, da ponekod jemljejo celo ljudi z nedokončano osnovno šolo in jih kasneje ob delu usposabljajo, oziroma zaposlijo mlajše upokojene prodajalce, ki jim pomagajo vsaj ob prodajnih konicah. Posamezne trgovine pa so v bolj oddaljenih krajih zaradi naštetih težav prisiljeni celo zapirati.
In kako je v Pomurju? Po zagotovilih trgovskih delavcev so trenutne razmere pri nas precej drugačne. Zaenkrat je ustreznih kadrov dovolj, problem pa je v sestavi delovne sile, saj je več kot 75 odstotkov žensk, kar pomeni, da primanjkuje moške delovne sile v trgovinah s prehrambenim blagom. Po drugi strani pa je vedno večji pritisk na zaposlovanje v tekstilni, tehnični in drugih strokah. Ker bi želeli zaposliti čim več moške delovne sile, bodo problem skušali reševati tudi s prekvalifikacijo ekonomskih tehnikov v trgovce. Slednji mora biti dober poslovodja, komercialist, administrator, knjigovodsko-finančni -manipulant, poleg tega pa je nujno, da pozna predpise o varstvu pri delu, urejenosti in čistoči trgovine, kakor tudi predpise o varovanju in skladiščenju blaga.
Pri tem je treba vedeti, da so bolniški oziroma porodniški izostanki v trgovinah s prehrambenim blagom, kjer prevladuje žen-
ska delovna sila, dokaj pogosti. Med problemi je tudi delovni čas, ki je deljen, pa delo ob sobotah in nedeljska dežurstva. S tem je namreč v tesni zvezi problem varstva otrok in prevozov na delo, saj je približno tretjina teh prodajalcev s podeželja, od koder se vozijo v večje kraje. Zaradi prenizkih osebnih dohodkov pa se vedno manj mladih odloča za trgovski poklic. In če vemo, da je trgovec v bistvu strelovod za vsa dogajanja v ekonomiki družbe, hkrati pa gre za dokaj naporno delo, saj ženska pri blagajni dnevno dvigne od 4 do 5 ton blaga, ko ga prelaga iz košarice v košarico, se ne smemo čuditi trenutnim razmeram, ki niso rožnate.
To je nekaj najbolj značilnih problemov, s katerimi se ubadajo v trgovini s prehrambenim blagom v naši pokrajini. Prav prodajaln z živili je največ, zato ne bi smeli ostati prekrižanih rok. Posebej zato, ker je akumu-lativnost trgovine pičla, obveznosti zaradi različnih prispevkov in davkov so zelo velike, materialni stroški, kot so elektrika, kurjava, razni materiali in storitve, pa nenehno naraščajo. To ima za posledico, da ni ostanka dohodka za poslovni sklad. Čeprav osebne dohodke dvigujejo v skladu s povečano produktivnostjo in načrtovanjem prometa na zaposlenega, pa še vedno zaostajajo v izplačilu osebnih dohodkov, kar seveda ne more spodbudno vplivati na zaposlene trgovce. Predvsem to velja za prodajalce s prehrambenim blagom, ki najbolj občutijo naštete probleme. Premiki pa bodo očitno nujni!
Milan Jerše
TOZD ELEMENTA BO POSTAL SAMOSTOJNA DELOVNA OR-
GANIZACIJA	______________
Maja končano ustanavljanje Komunale
Eden izmed tozdov prejšnje DO Element v Gornji Radgoni je bila tudi Komunala. S L januarjem letos se je začel formalni P°$ °P navijanja nove delovne organizacije Komunala, ko so PreJ®nJ‘ Knmll menta podpisali ustrezen samoupravni akt. 24. marca so de nale sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela delav tut DO Komunala. Poleg sklepa registracijskega sodišča v boti je pomembno še soglasje Skupščine občine Gornja Ka g
Delavci so se s prejetim statutom obvezali, da se bodo v čim krajšem času organizirali in usposobili tako (predvidoma do leta 1987), da bodo prevzeli komunalno dejavnost in oskrbo tudi v kraju Radenci, kjer skrbi za to po posebnem dogovoru Radenska. 28 delavcev Komunale, kolikor jih je trenutno zaposlenih, skrbi za čistočo v mestu Gornja Radgona, za oskrbo naselij z vodo, odvoz odplak in za vzdrževanje hišnih in industrijskih vodovodnih ter kanalizacijskih naprav, dva delavca sta od-
govorna za pokopališče, trije za odvoz komunalnih odpadkov ter en delavec za upravljanje m vzdrževanje športnega centra v Gornji Radgoni.
Po reorganizaciji Elementa so si morali razdeliti tudi poslovne prostore in zemljišče, tako je Komunala dobila skladišča, sanitarije in zemljišče, ki ga potrebuje za gradnjo garaž. Še v tem letu naj bi kupili večji kultivator in traktor s priključkom, za vse o pa bi potrebovali okrog 17 milijonov dinarjev.
J	Bernarda Peček
Srednjeročni program gradnje, kakor tudi celotni srednjeročni načrt, so sprejeli na referendumu v letošnjem marcu. Tako predvidevajo gradnje trgovin na Tišini, v Krogu in Melincih. Prav tako načrtujejo večje obnove trgovin v Murski Soboti in na podeželju, kjer naj bi uredili od šest do osem prodajaln. Zavedajo se namreč, da je še vedno precej tehnično neopremljenih trgovin. Upajo, da bodo lahko kupili ustrezno trgovsko in gostinsko opremo in hladilno tehniko, za katero je veliko povpraševanje v številnih vaseh soboške občine. Na ta način bodo precej izboljšali poslovanje trgovin, zlasti s prehrambenim blagom, hkrati pa omogočili zaposlitev novih delavcev, ki ne bodo prisiljeni odhajati v večja središča.
Potem ko v Lendavi niso uspeli z idejo o ustanovitvi invalidskih delavnic, so se odločili za tako imenovane delavnice pod posebnimi pogoji, ki so jih ustanovili v okviru osnovne šole s prilagojenim programom Jože Kramar-Juš. Vanje seje že vključilo 10 duševno prizadetih, starih nad 18 let. Preden so delavnice lahko začele delati, je bilo treba marsikaj postoriti, pri čemer so pomagali: občinski izvršni svet, skupnost socialnega skrbstva, društvo za pomoč duševno prizadetim, stanovanjska skupnost (ki je dodelila stavbo, sicer potrebno obnove) in organizacije združenega dela: Planika, Indip, De-
M. Jerše
LE NIZKA CENA NE BO PRIVABILA TUJIH GOSTOV
Hoteli brez duše
Za spodbujanje mednarodnega turizma bi bil skrajni čas, da bi sprejeli določene ukrepe, ki bi turističnemu gospodarstvu omogočali potrebne devize, beneficirane obresti in takšno spremembo zakonodaje, ki bi povečala zanimanje tujega kapitala za naložbe v jugoslovansko turistično dejavnost.
Razvoj turizma v Jugoslaviji zaostaja v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Vzroka sta predvsem dva. Prvič se v zadnjih desetih letih ni dovolj vlagalo v razvoj turizma — povečanje zmogljivosti, drugič pa je vzrok slaba kakovost in pestrost ponudbe. K temu bi lahko dodali tudi premajhno nepenzionsko potrošnjo tujih gostov. Glavna privlačnost slovenskega in jugoslovanskega turizma za tuje goste so bile nizke cene, zaradi česar je tudi gospodarski dobiček skromen.	'
Novi devizni zakon je turizmu ustvaril podobne možnosti delovanja, kakršne so bile 1962. leta, tako da gradnja dodatnih zmogljivosti v prihodnjih letih ne bo mogoča. Zaradi tega bo potrebno iskati rešitve drugje, na primer v večjem vključevanje drobnega gospodarstva. Končati bi morali z miselnostjo, da traja sezona le od junija do septembra. Gospodarski ukrepi v zadnjih letih le potrjujejo, da sploh nimamo turistične politike kot sestavnega dela ekonomske politike (zadnji primer so zapleti z dinarskimi čeki). Sicer pa smo pri tujih turistih že tako na slabem glasu zaradi prometnih in telefonskih zvez, kanalizacije in električnega omrežja.
Zaenkrat je edina rešitev v izboljšanju gostinsko-turistične ponudbe, začeti bi morali pri zaposlenih, navajanje na čistočo, predvsem pa obnova vseh starih objektov, ki jim je potrebno dati dušo — domačnost.
Bernarda Peček
V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS 3/81), zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. I. SRS št. 35/82), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) in Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, ter po sklepu odbora za solidarnost skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 10. 4. 1986
razpisuje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA
NATEČAJ
za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona prostih in novozgrajenih v letih 1986—87.
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani, družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah, in to:
2.
Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost;
občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanj- Občinski center	Posebej preverja po-
- 1	- ....................-•	’ ------  datke o elanih družine, ki živijo v življenjski oz. gospodarski skupnosti z upra-
vičencem in daje ustrezno mnenje.
3.
skega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmeti-borci NOV, vdove in pridobitno nesposobni otroci po vojni umrlih borcev, starejši in za delo nesposobni občani;
če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da upravičenec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice v primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako pa tudi osebe, ki z njim stalno stanujejo,
— da ima upravičenec za stanovanje stalno bivališče na območju občine, — da upravičenec oz. njegova družina doslej še ni ustrezno rešila stanovanjskega vprašanja,
— da upravičenec za stanovanje ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši ali otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjski standard na območju občine,
— da upravičenec oz. kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše,
— da se upošteva socialno stanje upravičenca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališča, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih družbenega dogovora.
— da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen,
In naslednje posebne pogoje:
a)	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družino ne , presega 55 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1985,
da upravičenec-samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1985
b)	za občane in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a; .
c) za upokojence, invalide ir. borce NOV, kmete-borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, namenjenih za stanovanjsko gradnjo;
d) za borce NOV in kmete borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi če prodobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet kreditov,
- LENDAVA--------------
V POSEBNIH DELAVNICAH
DESET VAROVANCEV
loža ... ki so odstopile šivalne stroje. Kljub temu, da imajo delavnice predvsem zaščitno vlogo, poteka v njih skoraj normalno delo: varivabcu sestavljajo razno embalažo oziroma druge predmete za Lek, Planiko, Indip, Delozo, vešči pa so tudi v šivanju manjzahtevnih izdelkov. Dela imajo dovolj, razmišljajo pa tudi o nekem povsem svojem izdelku. Osebe, vključene v te delavnice, sicer nimajo statusa delavca, vendar imajo 42-urni delavnik, prejemajo nagrado do 6 tisoč dinarjev, dobijo povrnjene stroške prevoza in imajo pravico do dopusta. Važno je tudi, da se varovanci zdaj lažje vključuje-
jo v družbo odraslih (skupaj prihajajo na delo in odhajajo z dela), vendar se v Lendavi zavedajo, da so šele na pol poti: za prizadete je treba ustrezno poskrbeti tudi v času, ko niso v delavnicah. Prizadeta oseba ne sme tega časa preživeti v nekem zaprtem okolju in brez aktivnosti in brez vrstnikov. Prav zato naj bi se v delo in varstvo vključili še vsi preostali prizadeti, saj »zapiranje« le-teh v ozek družinski krog negativno vpliva na razvoj prizadetega in večkrat povzroča tudi trenja v družini. Nihče se ne sme sramovati svojega otroka, četudi ni povsem zdrav.
Š. S.
OBRTNIKI IN DRUŽBENO GOSPODARSTVO
V čakovski športni dvorani bo od 17. do 19. maja prva razstava z naslovom Drobno gospodarstvo velikemu — veliko malemu 86. Pobudnik te prireditve je ča-kovska obrtna zadruga Napre-dak, ki bo razstavo ob pomoči Združenja obrtnikov in organizacij združenega dela v regiji tudi organizirala. Ker gre za razstavo, ki bo v bližini Pomurja in je za gospodarstvo našega območja lahko koristna, naštejmo nekaj podrobnosti o njeni programski zasnovi.
Že po naslovu je moč sklepati, da bi organizatorji z razstavo radi izboljšali sodelovanje med obrtniki in združenim delom v družbenem sektorju ter ponudbo manjkajočih izdelkov oziroma storitev. Pokazati želijo, katere so dejavnosti oziroma izdelki, ki bi jih bilo moč izdelovati v kooperaciji med zasebniki in družbenim sektorjem in ki bi pripomogli k boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega naj bi dala razstava tudi odgovor na vprašanje o potrebah trgovske mreže, poseben poudarek pa bo na maloobmejnem sodelovanju s sosednjo Madžarsko.
Sicer pa so organizatorji točno navedli, kaj bo na razstavi moč videti oziroma predstaviti: različne izdelke in storitve, ki so namenjeni proizvodnji oziroma široki porabi, ki jih uvažamo ali pa jih na domačem tržišču primanjkuje in ki bi jih lahko izdelovali obrtniki ali organizacije združenega dela; dosežke drobnega gospodarstva za potrebe ozdov v družbenem gospodarstvu in trgovini; izdelke za menjavo s sosednjo Madžarsko.
V Medžimurju si torej prizadevajo za izboljšanje razmer v obrtniški dejavnosti, posebej pa za sodelovanje z Ozdi. Nedvomno ima prireditev zasnovo in cilje, ki lahko pripomorejo k izboljševanju stanja v regiji. V Pomurju tovrstne prireditve še nimamo, vsekakor pa je pobuda čakov-skih obrtnikov vredna pozornosti. Razstava v Čakovcu je sicer območnega značaja, vseeno pa si lahko po prireditvi tudi v pomurskem gospodarstvu ustvarimo predstave o tem, koliko lahko tovrstne razstave dosežejo svoj namen — hitrejši razvoj območnega in s tem tudi narodnega gospodarstva.
Bojan Peček
ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju.
Za člane družine se v smislu pravilnika štejejo:
Zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakonca, tisti, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu, in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v gospodarski skupnosti.
Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila:
a) upravičenci pod točko 1:
— vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja,
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (potrdi se na obrazcu vloge)
— potrdilo o dobi bivanja na območju občine in v stanovanju (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov (potrdi se na obrazcu
b)
vloge),
potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja (potrdi se na obrazcu vloge),
zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece oz. o zdravstvenem stanju;
upravičenci pod točkama 2 in 3:
— vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja,.
— potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo leto (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o priznanju udeležbe v NOV (za udeležence NOV izda OO ZZB NOV Gornja Radgona),
— dokazilo o stopnji invalidnosti;
c) upravičenci pod točko 1, 2 in 3:
— mnenje o upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga podajo,
a)	za zaposlene — organizacije združenega dela,
b)	za upokojence — društvo upokojencev,
c)	za invalide — društvo invalidov,
d)	za borce NOV in kmete borce NOV — občinska organizacija ZZB NOV,
e)	za zaposlene pri zasebnih obrtnikih — občinska sindikalna organizacija.
— vsi prosilci morajo predložiti tudi mnenje pristojne krajevne skupnosti in delovne organizacije.
Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati na obrazcu SPN-1, ki ga lahko kupite v vsaki knjigarni, na naslov:
SKupna strokovna služba sisov materialne dejavnosti občine Gornja Radgona, Trg svobode, 69250 Gornja Radgona, do vključno 6. 5. 1986
Nepopolne vloge in vloge, prispele izven razpisnega roka, ne bodo upošteva-
O rezultatih natečaja bodo udeleženci seznanjeni v 7 dneh po sprejemu prednostne liste na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.	’
STRAN 9
VESTNIK, 17. APRILA 1986
ne zgodi se vsak dan
Vsako leto 10. maja se v bližini Velikega slanega jezera v ZDA zbere velika množica ljudi. Na tem mestu sta se leta 1869 spojili »Union Pacific« in »Central Pacific«. Povezava vzhodne atlantske obale z zahodno pacifiško je veliko pomenila za nadaljnji razvoj ZDA. Na naši sliki iz leta 1869 je prizor, kako si (v sredini) predsednika obeh železniških kompanij stiskata roke.
Kdaj se je rodil Kristus?
Direktor Centra za biblijske študije v Jeruzalemu in zgodovinar James Fleming trdi, da se Jezus ni rodil 25. decembra prvega leta našega štetja, ampak celih dvanajst let prej.
Fleming pravi, da sveto pismo v principu ne navaja natančnih informacij o času in kraju dogajanja, vendar pa je mogoče na podlagi podatkov iz Matejevega in Lukovega evangelija določiti čas Kristusovega rojstva. Ko se je Jezus rodil, je bil kralj Herod Veliki že v zrelih letih, po zgodovinskih podatkih pa je leta štiri pred našim štetjem umrl, kar pomeni, da se Jezus ni mogel roditi po
tem datumu. Oba omenjena evangelija vsebujeta še dva pomembna podatka za določanje Kristusovega rojstva. Prvi se nanaša na ljudsko štetje, ki so ga organizirale rimske oblasti, drugi pa na zvezdo, ki se je prikazala na Jutrovem.
Fleming trdi, da je bil popis prebivalstva leta 12 pred našim štetjem. Glede drugega podatka, ki podpira njegovo domnevo, pa gre najverjetneje za Hal-leyjev komet, ki seje leta 12 pred našim štetjem kar dvakrat prikazal in ki bi utegnil biti tista repatica, ki je po evangelistu Mateju zbudila pozornost treh modrih in jih popeljala v Betlehem.
Enajst let za baziliko
V Budimpešti so začeli obnavljati baziliko svetega Štefana, največjo cerkev na Madžarskem. Računajo, da bodo cerkev obnovili vil letih, stroški pa bodo znašali milijardo 500 milijonov forintov.
Vedno topleje bo
Temperatura našega ozračja narašča — že do konca 21. stoletja se utegne zvišati za 1,5 do 4 stopinje Celzija. Kolikšna je ta razlika, lahko sklepamo po podatku, da se je zadnja ledena doba končala zaradi zvišanja temperature za 3 stopinje Celzija. Stalilo se bo precej letu, kar pomeni, da se bo gladina morja zvišala za 20 do 165 centimetrov in da bodo na obalnih območjih vseh celin nastale velike spremembe.
Član programa ZN za varstvo okolja (PNUE), ki ima
sedež v Nairobiju, Peter Usher, opozarja na ta pojav, ki ga imenujejo učinek tople grede. Plini v ozračju namreč vsrkajo del toplotnega sevanja, ki ga oddaja površina našega planeta, in preprečujejo izgubljanje toplote v vesolje. Količina klorfluoroo-gljika, ki ga uporabljajo v pršilih, se je v ozračju povečala za 400-krat!
Posledice tega pojava so za prihodnost človeštva tolikšne, da bi bilo po Usherje-vem mnenju treba ukrepati.
GRADIMO SODOBNO
Novost na našem tržišču -izolacijska opeka
BZOSC« izdelana iz materiala z mikroporami.
IZOSKOK omogoča:
•	dobro toplotno in zvočno izolacijo
•	toplotno stabilnost
•	prihranek energije do 21%
•	ekonomično in enostavno gradnjo
IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime.
OPEKARNA KOSAKI/MARIBOR
Šentiljska 116,
tel. 062/21-018
Priporočila, ankete, moratoriji, bienale, afere, simpoziji, skupščine, sisi, konzorciji, odloki, poprečja, proporciji.
Sestanki, navodila, kongresi, resolucija, sklepi, regresi, marši, akcije, interesi, shodi, delegacije, plesi.
Pa driijga takša čuda, dosta delajo nan triida. Navajena so liidska višja, vsi mamo zadosta kriija.
Objektivne subjektivne sile, statistika, plani, diskusije, tou vsakdanešnja je modrija, dobro ka ešče sunce sija.
Titanic za turiste
Za znamenito prekooceansko ladjo Titanic, ki se je leta 1912 potopila ob svojem prvem potovanju iz Velike Britanije v Ameriko, so se začele zanimati tudi turistične agencije. Tako se bodo turisti že prihodnje leto lahko ob ladji spustili 3750 metrov globoko v Atlantik in to za 20 tisoč dolarjev. Dvojno potapljanje — seveda v posebni napravi — bo stalo ne enkrat več temveč 50 tisoč dolarjev.
DRAGA FRANCOSKA VINA
Najbolj slavna vina Francije pridelujejo v okolišu Medoc, ki leži na severu vinorodne pokrajine Bordeaux. Pravi (in dovolj petičen) ljubitelj vina si ne bo pomišljal odšteti 28.000 din za buteljko lafita ali moutona, letnik 1982. Sploh so to po vsem svetu poznana vina. Toda resnični ljubitelj bo pripravljen odšteti še več za vino letnika 1982, ki doslej ni tako slovelo, se pa nadvse hitro prebija v vrh aristokratskih vin. To je vino petrus, ki pač nosi ime po vinogradih Petrus, kot je to navada za bordojska vina. Steklenica petrusa letnika 1982 stane ta čas okrog 87.500 din. Za starejše letnike pa je treba odšteti na dražbah tudi do 350.000 dinarjev. To so cene, ki uvrščajo petrusa med najdražja vina na svetu.
Ko so leta 1855 v Parizu delali red med svojimi najbolj znanimi in najboljšimi vini, so jih razvrstili na pet stopenj. V prvo spadajo po sedanjih opredelitvah la-
Kraljevska skleda
Želja po dobičku, še posebno takem brez znoja, je široko razprostranjena po belem svetu in še pri nas je ne manjka, vendar ima ta slab stranski učinek, da zlahka zamegli razum. Tako je 68-letni Fernand Dupres iz Saint Felixa v južni Franciji verjel potujočemu popravljalcu loncev, da ima zares v svoji lasti skledo, iz katere je pred stoletjem jedla angleška kraljica. Za drag denar je priskrovez prodal skledo lahkovernemu Fernanda, potem pa še nekaj let iz možakarja molzel denar, češ da pripravlja potujočo razstavo slavne sklede, od katere se bo nateklo veliko bogastvo. Nazadnje je na pobudo vaščanov, ki so videli, kaj se dogaja, posredovala policija. Piskrovez se je znašel v zaporu, skleda pa tudi tam, kamor spada — na odpadu.
fit, margaux, latour in haut-bri-on, nato slede nižje kakovostne stopnje vse do pete. Za njimi se razvrščajo druga vina, ki pa ne spadajo v nobeno od petih. In med njimi je tudi petrus.
Leta 1947 pa je bila letina petrusa tako izvrstna, da je šel glas b tem čudovitem vinu po vsej Franciji, in čez nekaj let je segel tudi preko meja domovine. Po njem so začeli segati slavni ljudje
Vsakdanji prizor iz glavnega mesta Haitijev — Port-au-Princea: žene z goro košar na glavi na poti na tržnico.
V Veliki Britaniji ni kraja, ki bi bil od morja oddaljen več kot 120 kilometrov.
XXX
Dolg čas je klal nekega Billa Fairmana (69), očeta štirih otrok iz Peterborougha v Angliji. Ženo je zaprosil naj ga nauči plesti, potem pa je v 21 mesecih spletel šal, ki je bil dolg 500 metrov.
drugje smo prebrali
Neki 85-letni Kitajec je v zadnjih treh letih s kolesom prevozil 140 tisoč kilometrov.
xxx
Britanski kapitan Michael Hatcher je v Juž-nokorejskem morju naletel na pravo bogastvo: 100 tisoč kosov iz kitajskega porcelana iz leta 1750 in 125 zlatih pladnjev.
Obredni samomori na Kitajskem Niti revolucija in ne razmeroma velik napredek znanosti na Kitajskem nista izkoreninila najbolj primitivnega vraževerja med širokimi ljudskimi sloji. Še posebno na podeželju med kmečkim prebivalstvom je, kot da bi živeli v preteklih stoletjih, čeprav Kitajska pošilja svoje satelite v vesolje in ima lastno atomsko bombo, znanost pa propagirajo na vse prete-ge
Nedavna primera ubojev zaradi vraževernega ravnanja sta poka'-zala to žalostno plat kitajskega vsakdanjika. V provinci Shandong je neka kmetica po navodilih vaške vražarice zdravila tumor na vratu svoje matere. Z lopato je morala udarjati mater po glavi in mati je zaradi udarcev umrla. Podobno je v malem zaselku province Guandong skupina kmetov izganjala hudiča iz nekega dekleta, pri čemer je dekle izdihnilo.
Po podeželju je še vedno precej »wuposov«, kot pravijo domnevnim čarovnikom in čarovnicam. Ljudje se zatekajo k njim, da jih ozdravijo za vsakdanjimi in tudi težkimi boleznimi, pri njih iščejo nasvete tudi za druge življenjske tegobe. Svetovanje pa seveda ni zastonj. IVupos zahteva za nasvet ali eno zdravljenje toliko, kolikor zasluži kitajski kmet v celem tednu. Pri svetovanju pa se ne ogibajo tudi ekstremnih sredstev, kot je »prastaro zdravilo« zoper zle duhove — obredni samomor. Vsako leto se odloči za takšno smrt nekaj ljudi.
To šo seveda temne plati ljudskega zdravilstva, ki je lahko, kot so dokazali prav na Kitajskem, dragocena pomoč medicini.
in tako dokazovati, da ni vse samo veleslavno ime, marveč tudi med manj znanimi vini nekaj super vin.
Glavni razlog, da je petrus tako drago vino, je enostaven. Vina je zelo malo. Zelo slavnega lafita pridelajo vsako leto okrog 240.000 buteljk, medtem ko je petrusa vsako leto le za okrog 40.000 buteljk. Vinogradi, na katerih gojijo trto za pridelavo petrusa, so razmeroma majhni. V času trgatve jih 180 delavcev obere'v dveh dneh, a tako temeljito, da ne ostane niti jagoda grozda na trti ali na tleh.
Lastnik vinogradnikov in kleti Petrus sta Jean-Pierre Moueix in Lily Lacoste Loubat. Trtje je staro štiri desetletja, sami vinogradi pa preko 130 let.
Navedimo še dražbeni rekord, ki gaje leta 1981 dosegel petrus. Veliko steklenico petrusa, letnik 1961, je neki ljubitelj tega vina kupil za 4,550.000 dinarjev. Res je šlo za veliko steklenico, ki drži okrog 3 litre, vendar so to le bile presneto drage kaplje vina.
Lahko bi živeli dve stoletji
Sovjetski gerontologi že dolgo proučujejo skrivnosti dolgega življenja. Za to imajo tudi izvrstno priložnost, saj stoletniki s Kavkaza slovijo po vsem svetu. Nedolgo tega so podali poljudno poročilo v mesečniku Kemija in življenje, iz katerega je mogoče razbrati, da bi ljudje lahko dočakali tudi do 200 let starosti, vendar pod pogojem, da jih ne bi prizadela nobena od tistih bolezni, ki spremenijo in uničujejo organizem.
S pomočjo računalnika so delali analize, kaj pravzaprav uniči človekov organizem, in prišli do spoznanja, da običajni procesi staranja, kot je izgubljanje teže, sposobnost filtri-ranja tekočin in spreminjanje vsebnosti celic, niso poglavitni vzroki za izčrpanje in smrt. Odločilne so spremembe, ki jih v organizmu povzročajo najrazličnejše bolezni oziroma posledice najrazličnejših obolenj.
Se pravi, da bi človek, ki bi ga ne zadela nobena od resnejših bolezni, lahko zelo dolgo živel. Računalniški raziskovalni model je pokazal, da bi ob odsotnosti bolezni ljudje zlahka dočakali svoj 200. rojstni dan.
Računalnik tako, življenje pa nam kaže drugačno podobo.
STRAN 10
VESTNIK, 17. APRILA 1056
za vsakogar nekaj
ra
OCVRTE PALAČINKE
NIČ NAS NE SME PRESENETITI




recept za vas
Piščančje meso narežite na kocke, posujte z vegeto, zmešajte in dušite na margarini. Dušenemu mesu dodajte nariban orešček, na drobno narezane kumarice in paprike ter kislo smetano. Z nadevom napolnite palačinke in jih zvijte v obliki sarme. Palačinke povaljajte v moki, jajcu in drobtinah in jih ocvrite na vročem olju. Ponudite jih s tatarsko omako ali zeleno solato.
Za pripravo jedi potrebujete: 8 palačink, 250 g piščančjega mesa, 1 žlico vegete, 40 g margarine, 1 do 2 kisli kumarici in kisle rdeče paprike, 1 dl kisle smetane, moko, jajca, drobtine in olje za cvrtje.

Skrb za zdravo okolje -pravica in dolžnost vseh
e
AM GOLUBIČ, inz. arh
naredi sam
projekte es prj-riabiiev gradbenih
¥ najkrajšem možnem roku. Tel.: (069) 75-670 ali (042) £6-165
Johnyja Aliena, člana ameriškega kongresa in znanega duhoviteža z Mississipija, je nekoč napadel glas iz množice:
»Alien, ti si slepar: Rajši glasujem za samega hudiča kot za tebe.«
»V redu,« je odgovoril Allen, »toda, če tvoj prijatelj ne bo hotel kandidirati, ali lahko računam na tvoj glas?«
Znani francoski filmski igralec Belmondo je takole označil egoista:
»Egoist je človek, ki ne misli name.«
Ameriški filmski igralec Humphrey Bogart je nekoč dejal:
»Ženski ne smeš nikoli ugovarjati. Samo počakaj in bo to storila sama.«
Slavni londonski kratj mode Brummel je takole razlagal svoje velike uspehe pri ženskah:
»Vse je prav peprosto: s kuharicami si tak kot z vojvodinjami in z vojvodinjami tak kot s kuharicami.«
Angleški pisatelj in državnik Canning je nekoč'izja-vil:
»Umetnost govorjenja in pisanja je v tem, da veš, o čem ne smeš govoriti ali pisati.«
SOBNE, OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE
Rastline so se prebudile iz zimskega spanja oziroma počitka. Vse so začele odganjati, zato je sedaj zadnji čas, da jih presadimo v svežo prst. Ta mora biti bogata s hranilnimi snovmi, ki jih rastlina potrebuje za tast in cvetenje. Postavimo jih na svetlo, da se novi poganjki ne pretegnejo preveč. Takšne rastline so tudi bolj odporne in vzdržljive in jih po presaditvi na prosto ne poškodujeta sonce in veter. Rastline ki so cvetele pozimi, počasi končujejo bogato cvetno obdobje. Takšne so ciklame, primule, azaleje kamelije in še nekatere druge. Ker so po dolgotrajnem cvetenju potrebne novih moči, jih moramo presaditi v svežo
prst. Ta naj bo čimbolj bogata s hranljivimi snovmi in pravilno pripravljena. Novo presajenih rastlin ne smemo dognojevati z mineralnimi gnojili, ker imajo vsaj za nekaj časa dovolj hranilnih snovi v na novo posajeni zemlji.
•  -G . G
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ

H
Vsako sredo v oddaji 21-232
Lestvica tega tedna:
1.	Če sama boš ostala — Komet
2.	Kyrie — Mr. Mister
3.	Marihuana — Doroja
4.	Living in America — James Brown
5.	The sun always shine on TV — A-HA
Novi predlogi:
Ana — Komet
Nočem več besed — Majda Arh
Adesso tu — Eros Ramazzotti
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobo ta Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
V vsakdanjem življenju se srečujemo z najrazličnejšimi oblikami onesnaževanja in uničevanja okolja. Po onesnaženosti je tudi Pomurje v nezavidljivem položaju, stanje pa se ne izboljšuje, ampak celo slabša. Med onesnaževalci okolja smo bolj ali manj vsi, najhujši pa so industrija, kmetijstvo, kemične predelave in drugi. Zskrbljujo-če je stanje naših voda. Vse glavne tekoče vode — Mura, Le-dava in Ščavnica — so zelo onesnažene, tako da je vsako leto manj rib, vprašljiva pa je tudi njihova užitnost. Enako je tudi z nekaterimi potoki, opuščenimi vodnjaki in gramoznimi jamami, ki so zastrupljeni z raznimi strupenimi odpadki odplakami in drugim. Poseben
za odpravo teh pomanjkljivosti ne potrebujemo veliko denarja, niti posojil, temveč le malo dobre volje. Mi vsi smo krivi, da povsod najdemo odpadke — od papirčkov do cigaretnih ogorkov, pa ne storimo ničesar, čeprav imamo za to vrsto predpisov in tudi službe, ki za to odgovarjajo. Po mnenju našega sogovornika bi morali ljudi poučiti, opozoriti na nekulturna dejanja in uvesti strogo kaznovalno politiko. Čista pokrajina je namreč ogledalo, ki lahko veliko prispeva tudi k turističnemu prilivu.
V Sloveniji letos teče akcija SKRB ZA ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE, katere cilj je pri občanih vzbuditi zavest o nujni potrebi po ohranitvi zdravega
Moj mali svet
KLJUKE


ZA ČEVLJE
V majhnem stanovanju navadno za marsikaj primanjkuje prostora, zato je treba vsak prostorček smotrno izkoristiti. Za spravljanje čevljev lahko uporabite kovinske kljuke, kakršne lahko nardite sami iz malo debelejše pločevine. Z nekaj vijaki kljuke privijte na kakršno leseno polico ali stojalo in imeli boste najcenejšo shrambo za čevlje.
Knjiga za vsak dom
VRTNA MIZA IN STOLI
problem predstavljajo velike farme, ki puščajo za seboj velike ekološke rane. Veliko nevarnost kemičnega zastrupljanja okolja predstavljajo kovinski predelovalci, ki uporabljajo v svojem delovnem procesu težke strupene snovi. Žal za take strupene odpadke nimamo nikjer urejenih odlagališč, niti denarja, kar je velika škoda. Zaradi nesmotrnega izkoriščanja uničujemo tudi kmetijska zemljišča. Velika je tudi onesnaženost zraka in lahko bi še naštevali. »Naša pokrajina ob reki Muri in meji je zasmetena in neurejena, vendar nas tp nič ne moti«, pravi predsednik društva za varstvo okolja v Pomurju inž. Ladislav Pojbič, s katerim smo se pogovarjali o tej problematiki, ter dodaja, da
in čistega okolja. V okviru te akcije — sloni na organizaciji Rdečega križa, pokrovitelj pa je svet za varstvo okolja pri SZDL, v njej pa naj bi sodelovala vsa društva, ki imajo opravka z varstvom okolja, od zdravstvene zaščite do strokovnih društev, komunalnih organizacij, inšpekcijskih služb in drugih — bi se morali zganiti v vseh bivalnih in delovnih okoljih. Prizadevati bi si morali za zavesten pristop k odpravljanju onesnaževalcev našega okolja zaradi malomarnosti tehnoloških in človeških dejavnikov spodbujati k razmišljanju in tudi večjemu vlaganju. Na ta način bomo dvignili življenjsko kakovost nas vseh.
Vrtno »pohištvo« si lahko naredite sami, cenejše bo od klasičnih vrtnih garnitur, sicer ne kdo ve kako trpežnih. Domača izdelava ne bo sicer kdo ve kako lepa, izdelki pa bodo ceneni, trpežnejši. Za masivno vrtno klop ali mizico uporabite ploh in ga pribijte na štiri malo debelejše neobdelane lesene podstavke, oblice. Na dvoje razcepljeno debelejše deblo starejšega drevesa, prav tako na nogah in oblic, bo prav pripravna klop ob kakšni leseni mizi. Klop bo še bolj ugodnejša, če boste čez sedežno ploskev napeli debelo, grobo platno. To prevleko lahko prilagodite obliki klopi tako, da jo je mogoče napenjati po potrebi, nakar jo snamete. Za takšno ureditev je treba predvsem malo iznajdljivosti in
domišljije. Prednost takšnega vrtnega »pohištva« je še v tem, ker je veliko bolj v skladu z naravnimi okoljem, z rastlinstvom, kot pa kakšni kričeči industrijski izdelki. Knjiga za vsak dom
NAŠA BISBA - VAŠ PRIPIS
Feri Maučec
SESTAVIL MARKO NAPAST	PRELOMNICA, MEJNIK	ITAI.IJANSK FILMSKI REŽISER (ALBERTO)	PRIOR	VOŠČENA TVORBA V ČEBELJEM PANJU	ZELO HITRA TRGOVSKA JADRNICA	NIZOZEMSKA ZALOŽBA	DELO S KOLOVRA TOM
RAVNA POVRŠINA							
KOPALIŠČE NA SEV.. ITALIJAIISK RIVIERI							
PRIVRŽENEC ETATIZMA							
ŠVICARSKI PISATELJ (ARNOLD)				DELAVEC V PEKARNI			
KUMANOVO			PRENEHANJE ŽIVLJENJSKIH PROCESOV	FILMSKA IGRALKA RAS			
INDIJSKI ZUNANJI MINISTER				JAPONSKI DROBIŽ			
				VULKAN NA MINDANAU			
STARO-ISLANDSKA ZBIRKA PESMI					VZKLIK		
					NEOKLAS. UM. SLOG V FRANCIJI		
INDUSTR. MESTO NA JUŽNEM FINSKEM							
DUŠIK		PRIPADNIK ROMOV				PIANIST BERTONCELJ	DEL TEDNA
		POLJSKA REKA					
OTOK V SREDNJEM JADRANU				VELETOK V ITALIJI			
				NAZOR VLADIMIR			
PLETENA KOŠARICA Z NERAVNIM DNOM							
VITAMIN B, (V KVASU IN SOČIVJU)							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: harpuna, opornik, slatina, Na, jod, intka, mar, SS, Utrecht, B, Čakor, ahat, LU, Ra, urin’ Andrija, kalamar.
STRAN 11
VESTNIK, 17. APRILA 1986	_____—
križem kražem po naših šolah
ČLOVEK, ZAKAJ UBIJAŠ?
Prižgem radio. Že spet, govorijo o vojni. Irak — Iran. Alije še ne bo konec? Človek, pohlepen si, požrešen. Rad bi imel čim več. Sam bi bil rad gospodar. Drugim jemlješ. Drugim, ki trpijo zaradi tebe, se te bojijo. Umirajo.
Otroci. Da rada jih vidim z igračo v roki — toda vidim jih z orožjem.
STAREJŠI! Radi bi, da bi bil MLAD svet boljši. Toda, kako bo? Kako, ko pa nam dajete tak zgled.
MIR. ali ni to lepa beseda?! Beseda, v kateri ni strahu.
ČLOVEK, ZAKAJ UBIJAŠ? Ne, ne bom našla popolnega odgovora. Ne bom več poslušala teh grozot. Ugasnem radio. V ušesih mi še doni: »Človek, zakaj ubijaš? Zakaj?«
Nekaj pa le vem. KDOR Z MALIM NI ZADOVOLJEN, VELIKEGA NI VREDEN.	RENATA ŠAVEL, 8. a
OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN, Puconci
Navihanček pred šolo

Dedek mi je pripovedoval, da je v mladih letih imel zelo porednega sorodnika. Za vse, kar se je v vasi zgodilo, je bil kriv on, čeprav včasih ni bil. Nekoč je moral iti klečat pred šolo, in ko je tako klečal, pride mimo ženica. Vpraša ga: »Zakaj pa klečiš, Franček?!« Odgovoril ji je »Ja, kaj ne veste, škof se bodo pripeljali.« Ženica poklekne zraven njega. Nato pride druga in ju vpraša: »Kaj pa klečita?« Prva ji odvrne: »Ti tudi ne veš? Škof se bodo pripeljali!« Pokleknila je tudi ta. Zatem jih je prišlo še več in vse po vrsti so pokleknile. Ko so tako
nekaj časa klečali, pride mimo župnik. Vpraša jih: »O bog moj dragi, zakaj pa klečite?« Ena izmed žensk ga vpraša: »Kaj sepo-tem ne bodo škof pripeljali?« Župnik se začudi: »Kdo vam je pa to povedal?« »Franček,« mu odvrnejo te. Če vam je pa on, že ne bo res, reče župnik in odide. Vse ženske grdo gledajo Frančka in odidejo naprej po svoji poti. On pa se le smeje in razmišlja, kaj bi lahko novega ušpičil.
Nadja Sever, 4. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
DEDKA V ŠOLI
Pred nedavnim smo imeli kulturni dan. Med drugim sta nas obiskala dva dedka. Godec je bil Martin Sreš, pevec pa Alojz Čahuk. Oba sta doma iz Bakovec. Prvi je igral na harmoniko, drugi je pel stare pesmi. Tudi pogovarjali smo se. Vprašali smo ju, koliko sta stara. Oba imata čez osemdeset let. Harmoniko je dobil, ko je bil še majhen, pesmi pa se je naučil od svojih sorodnikov. Rekel je, da so se včasih ljudje več zbirali in prepevali. Zdaj ima že tretjo harmoniko. Še vedno rad igra na najstarejšo. Pevec nam je zapel dve zelo zelo stari pesmi in povedal, da ju je slišal od svoje babice in prababice. Za lep program in prijeten razgovor smo se jima zahvalili in ju povabili na kavo in krofe.
Simona Kaučič, 4. a . x	OŠ Bakovci
DAN ŠOLE
V soboto smo imeli dan šole.
šli smo v Videm. Proslava je bila v telovadnici. Na proslavi je pevski zbor zapel nekaj lepih pesmi. Učenci so igrali na harmoniko in kitaro. Prebrali smo tudi o svojih dejavnostih v šoli. Jaz sem prebrala, kakšne krožke imamo na naši šoli. Na igrišču smo gledali rokometno tekmo. Vreme je bilo sončno. Tako je dan šole hitro minil.
Alenka Kolbl, 3. raz. OŠ Stara gora
ORANJE — (orig. linorez) Boris Kapun, 6. razred, OŠ Veržej. Grafika je bila razstavljena na prireditvi Naša beseda 1986 v Lenartu.
MOJ BRATEC
Moj bratec je malo, zaradi njega se v shrambi ne bi poznalo.
Moj bratec veliko lula in kaka, zaradi njega v kopalnici gora plenic se namaka.
Moj bratec se vedno smeji, zaradi njega pri nas je veselo vse dni.
Peter Klajžar, 4. a OŠ Edvard Kardelj, Murska
Sobota
Nasmejan obraz — spodbuda trpečim
Že sedmo pomlad »gulim« šolske klopi. Da, kmalu se bom morala odločiti za delo, ki ga bom opravljala vse življenje. V misli se mi prikrade bela halja in nasmejan obraz. Le kdo je to? Zdravnik, kateremu je prepuščeno življenje v nesreči, bolezni, in to življenje je zelo dragoceno, kajti človekovo je.' Dolžan mu je pomagati. Ali res hočem biti prav to? Leta bodo minevala in čez desetletje ... stopila bom skozi vrata, k življenju, o katerem sem tako dolgo poslušala predavanja, se učila. Ponosna bom rekla: »Od zdaj naprej sem doktor Ctigotova.«
Oblekla bom snežno belo haljo in že se bo oglasil zvočnik: ». . . v sobi 23 je dobila želodčni napad. Prosim pohitite!« In že bom držala v roki brizgalko in tekla pomagat. . . Vizita. V spremstvu drugih zdravnikov bom stala ob postelji ter si pisala podatke o pacientu. Smehljala se bom in spraševala, kako se počutijo, jokajoče pa bom tolažila in jih bodrila...
Kmalu po nastopu službe bom prevzela odgovorno nalogo — dežurstvo. Nimam sreče. Rešilni avto že zavija. V ambulanto plane prestrašena žena, vpije: »Prosim, pomagajte moji hčerki!« Pri vratih se prikaže bolničar: »Slepič.« »Kaj pa zdaj, sama sem.« Pohitim v operacijsko, sama bom operirala. Vsi se mi čudijo. Spomnim se vseh prijemov in stopim k mizi. Zahtevam skalpel, zarežem. Priteče kri ... onemim. O, ne, samo tega ne. Zberem se in nadaljujem. Končno imam v roki iglo. KONEC. Vsa blažena stečem v umivalnico. Posrečilo se mi je!
Po Jožefu Košiču Jan Čaplovič
1.	IME, IZVOR IN ŠTEVILO DUŠ
Vende imenujejo tudi (toda nepravilno) Van-dalen, Vandali; madžarsko Wandalusok, tudi Totok (Slaven), sami se imenujejo Slovenci1. Njih določen del imenujejo Madžari Bojnecje (Bdmheczek), o čemer bo pozneje kmalu nekaj povedano (VII).
So veja velikega slovanskega rodu, njihovi jezikovni sorodniki, s katerimi spadajo skupaj, se razprostirajo na Štajersko.
Na Madžarskem štejejo zdaj okrog 40.000 duš, od tega v Železni županiji 28.668, v Žalski pa 12.081. Tukaj niso všteti tisti, ki živijo v sosednjih krajih, služijo ali se učijo rokodelstva, ali pa so za stalno naseljeni.
V Železni županiji tako mnogi živijo v Tro-matfi, na Hodošu, v mestu Monoštru. V Žalski županiji pa je v Dolnji Lendavi celo slovenski kaplan za Slovence, ki živijo v podružničnih krajih: Hotiza, Kapca, Kot2. Tudi v dobrovniški fari in v Radmožancih živijo mnogi Slovenci in jih je vedno več. V šomodjski županiji naseljujejo pomešani z Madžari 8 krajev: Mihalyd, Sand, Lis-zlo, Sz. Peter, Biikdsd, Sz. Pal, Porrog, Pat1. S temi jih je skupno več kot 41.000.
II.	SELIŠČA IN BIVALIŠČA
Slovenci naseljujejo na Madžarskem — kako smo povedali —- v obeh županijah, Železni in Žalski, 160 krajev, območje, veliko 15 Q.M.", ki meji na vzhodu na trg Dolnjo Lendavo, na jugu na reko Muro, na zahodu pri Radgoni na Štajersko, na severu pa na reko Rabo.
Del te pokrajine, ki jo Madžari imenujejo Totsag, ob Muri in Rabi je ravninski, drugi del je hribovit. Tukaj je podnebje hladnejše, toda bolj zdravo, tam, posebej pa v spodnjem delu ravnine, se zaradi mnogega vodovja in močvirja pogosto dviga gosta megla, predvsem na pomlad in jeseni, in je podnebje manj zdravo. Območja krajev Turnišče, Črenšovci in Beltinci, kjer družno hitita proti Muri potoka Ledava (Pretoka) in Črnec, so posebej izpostavljena povodnji in trg M. Sobota pogosto povsem plava v vodi.
Zemlja v hribih je povprečno slaba in nerodovitna, tako kamenita, da je na mnogih območjih videti, posebno okoli Gornjih Petrovec, kot da bi vsenaokrog deževalo kamenje. Tu in tam so tla ru-menopeščena, spet drugje močvirnata. Celo iglavci rastejo borni in majhni in tudi ti kmalu ostarijo ter postanejo neuporabni. Na območju vasi Kobilje nabirajo odlične gobe Agaricus cantharela, madžarsko varganya1.
Potokov je mnogo, največji je Senički potok, ki poganja mlin na Spodnjem in Gornjem Seniku in se izliva v Rabo. Črnec, Ledava, Doubeo in Mokuš so majhni, toda pogosto nevarni in škodljivi. Pač pa je dala prve tri Žalska županija pred več leti zelo smotrno regulirati. Mejni reki Mura in Raba sta znani tudi po veliki škodi, ki jo prizadeneta prebivalcem na posevkih in travnikih v mokrih letih.
Pri kraju Serdica so zdravilni mineralni vrelci.
Poti so posebno v hribih zelo slabe, ker se prebivalci prostovoljno ne zganejo, tudi pred hišo ne. Tudi če kakšno cesto naredijo, jo hudourniki kmalu uničijo.
Vsako leto porabijo nemalo lesa za brvi in mostove, ker jih poplave pogosto uničijo. Drugače je na ravnini, kjer je blato ljudem velika ovira. Toda vsako leto popravljajo in zavažajo dve trgovski poti proti Radgoni.
V celotni slovenski krajini je 18 katoliških in 4 luteranske župnije, v naslednjih krajih:
V Železni županiji
1.	Dolnji Senik (Also-Szolnok, Donyi Szinik)
Zjutraj me šef pohvali, rekoč: »To ste pa dobro opravili, kolegica.« Hvaležna sem mu.
Joj, kaj pa bom razen tega še delala? Ali se vi spomnite? Da, seveda, ordinirala bom. Možaku bom povedala, da preveč je in mu predpisala dieto. Pri Speli bom ugotovila rdečke in jo poslala v posteljo ...
Tudi svojce bolnih bom zdravila, in sicer s tolažbo, ko jim bom povedala, da je njihov sin, oče, žena, hči... zbolela za neozdravljivo boleznijo. Še hujše bo bolniku, ko bo zvedel, kaj mu je. Tu je poleg zdravila potrebno dobro srce, tolažilna beseda. Velikokrat je zadosti že nasmejan obraz in v bolniku se zbudi upanje.
Ali ni lepo pomagati tem, ki so pomoči potrebni? Da, a še lepše je biti tam daleč v Afriki. Pomagati revnemu med najrevnejšimi. Mu dati hrano, vitaminske tablete, ga pozdraviti tifusa, kolere, mrzlice in drugih tropskih bolezni. Belka z oznako RK hodi med podhranjenimi in se jim smehlja. Tudi tako sem si že predstavljala svojo bodočnost.
Moj cilj je pomagati. Pristopiti k človeku, mu reči, da bo ozdravel, se mu nasmejati. Ta želja mi gori v srcu, zato vedite: »Zdravnica bom!«
Nežka Cigiit, 7. b OŠ Štefan Kovač TURNIŠČE
OBČNI ZBOR DEP MARIBOR - PREMALO ČLANOV IZ POMURJA
Propagandisti se morajo izobraževati
Na petkovem občnem zboru Društva ekonomskih propagandistov Maribor je bila posebej izražena potreba po nenehnem izobraževanju članstva. Gospodarska propaganda se v svetu razvija izredno hitro. Slediti je potrebno novim dosežkom na tem področju, da nas ne bo prehitel čas, so menili navzoči.
Visoka ekonomsko-komercial-na šola Maribor se že nekaj let precej zanima za izobraževanje gospodarskih propagandistov. V njenem okviru je bil pred leti organiziran tečaj za delavce, ki delajo na področju tržnega komuniciranja. V veliki meri je izpolnil praznino na področju izobraževanja. VEKŠ sedaj pripravlja novo in trajnejšo obliko tovrstnega izobraževanja.
Razpravljale! so poudarili, da bi se morali člani društva pogosteje sestajati. Organizirali naj bi predavanja ali dopolnilno izobraževanje prek DU. Bolj naj bi sodelovali s sorodnim društvom iz Ljubljane in mariborskim društvom za trženje.
V DEP Maribor so vključeni tudi propagandisti iz Pomurja. Žal je njihovo število iz leta v leto manjše. Poskrbeti bo potrebno za povečano zanimanje za delo v tem društvu in morda razmisliti o možnosti oblikovanja samostojnega društva v Murski Soboti.
Precej članov se je udeležilo lanskega festivala za tržno komuniciranje v Portorožu. Na
pripada grofovski družini Alojza von Battyanyi-ja. Lepa lega kraja in veliko prebivalcev sta gospodu grofu pripomogla k temu, da je dal 1816. namesto dotakratne majhne kapele zgraditi cerkev s stolpom in slednjega oskrbel z uro. Duš je 526. Od časa do časa izkopljejo tukaj kake starosvetnosti, med drugim orožje, ki spominja na turško bitko 1664.
2.	Grad (Feisd Lendva, Gornya Lendava) s 13 kraji v sosedstvu. Leži na hribih ih v dolinah, zaradi česar so hiše zelo raztresene. Na hribu stoji sam zase dve nadstropji visok grad, opremljen s stolpno uro, obdan z več trdno grajenimi poslopji, v katerih živijo uradniki. Grad je zelo star. Po pripovedi je bil nekoč v lasti templar-jev6. Sečijeva rodbina gaje razširila in grofje Na-dasdy, v lasti katerih je že več kot 100 let, so ga še polepšali in koristno preuredili. V grajski kleti je vinski sod, ki drži 660 veder.
O podružnični cerkvi v Kuzmi pa pozneje.
3.	Gornji Petrovci (Felso-Petrocz, Nedela, Sz. Trinitas’) z desetimi podružničnimi kraji. Sem spadata še dve podružnični cerkvi, ena v Boreči (Borečka Sveta Ana), druga v Križevcih. Obe sta zelo stari’. V zadnji je shranjen velik top in razstreljena železna vrata.
4.	Gornji Senik (Felso, Szblndk, Gornyi Szinik) s petimi podružnicami, samimi katoliki. Vsa fara je hrib in dolina, zato tudi zelo neudobna.
5.	Dolenci (Dolincz, Dolinczi) s petimi vasmi. Sem spadajo tudi Šalovci, nekoč trg. (Visita per Joan. Letenyei peracta testatur proventus ministri (Dolicensis) in oppido Saal’) Nekoč so dajali župniku po en mernik žita vsak, odkar pa so prebivalci' zaradi turškega ropanja obubožali, daje vsak pol mernika pšenice etc.10 Tako se je primerilo tudi vsem drugim slovenskim krajem, dokler so tam gospodarili Turki. Od mnogih so ostala samo imena v starih spisih11.
6.	Števanovci (Istvanfalva, Stevanovczi) s šestimi podružnicami. Odkar je Eva Popel de Lob-kovicz na ukaz cesarja Ferdinanda II. pregnala z ozemlja rponoštrske opatije evangeličane, ni niti enega več. Na samotnem in skritem kraju je zgrajena velika farna cerkev, od zunaj kaže na mogočnost, znotraj pa samo revščino.
V slednjih štirih župnijah živijo tako imenovani Bojnecje (Bdmheczek), ki si pustijo tak za-smehljiv vzdevek, čeprav jih tako imenujejo zaradi njihovega posebnega narečja.
OPOMBE:
1.	Od tukaj naprej v prevodu namesto »Wenden« pišemo Slovenci.
2.	Košič na tem mestu dodaja »... in Slovence v samem mestu.«
3.	Na tem mestu niso ne pri Košiču in ne pri Čaplovi-ču našteti vsi kraji, v katerih so še do najnovejših časov živeli Slovenci, npr. Surd, kjer je deloval Š. Kuzmič, Tara-ny..., opomba V. Novaka.
4.	Nejasno, kakšna površinska mera je to, kvadratnih milj bi bilo premalo.
5.	Agaricus cantharela so neke vrste kukmaki.
6.	Kakor poroča Ivan Zelko v ČZN 1936, snopič 2, str. 72: »... prekmurski pisec in zgodovinar Košič piše,« da so »hospitaliti izgubili Gornjo Lendavo kmalu po 1. 1248. Sicer pa o templarjih oziroma hospitalitih, v Gornji Lendavi iz srednjeveških virov zelo malo vemo in ostane sporno, kateri viteški red je bil tukaj naseljen.«
7.	Sveto Trojstvo, latinsko.
8.	Kakor lahko povzamemo po I. Zelko, Historična topografija Slovenije, Pomurska založba 1982, je Boreča prvič omenjena 1387., Križevci pa 1405.
9.	Latinsko: Vizitacijo je opravil Joan Letenyei leta 1527, ki je preverjal dohodek dolenskega oskrbnika v mestu Šalovci.
10.	Mernik je v tistem času držal 26 litrov, kakor piše L Zelko v Gospodarski in družbeni strukturi turniške pražupnije, str. 13, SAZU, Ljubljana 1972.
11.	Ivan Zelko piše v Historični topografiji Slovenije M. Sobota 1982, str. VIII, da je do leta 1500 zaradi turškega požiganja in ropanja izginilo 40 krajevnih imen.
njem so se seznanili z najnovejšimi svetovnimi in domačimi dosežki na tem področju. Letos bo portoroški festival prerasel meje Jugoslavije in bodo na njem sodelovale tudi nekatere džave srednje Evrope. Junija pa bo posvet o gospodarski propagandi v Beogradu.
Mariborsko društvo propagan-
distov nima lastnih prostorov. Novo vodstvo si bo prizadevalo, da jih pridobi. Društvo potrebuje tudi strokovno knjižnico. Morali bi tudi povečati število članov in organizirati oglede strokovnih razstav doma ali po svetu, je bilo rečeno na občnem zboru.
F. Št.
ZDRAVILIŠČE RADENSKA RADENCI, n. sol. o., TOZD JERUZALEM LJUTOMER
Odbor za delovna razmerja delavcev
objavlja
prosta dela in naloge
1.	RECEPTOR za Termalno kopališče Banovci	— 1 delavec
2.	Portirska dela in pomoč pri receptorskih delih v hotelu Jeruzalem Ljutomer — 1 delavec
POGOJI:
1.	Srednja hotelska šola, 1 leto delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika.
2.	Srednja hotelska šola ali KV, 6 mesecev delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika.
Delovno razmerje za navedeno delo se sklene za določen čas.
Rok prijave je 7 dni po objavi.
Prijave pošljite na naslov:
RADENSKA, TOZD JERUZALEM LJUTOMER
Odboru za delovna razmerja delavcev.
STRAN 12
VESTNIK, 17. APRILA 1986
S® IZB	šport
VI. TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH
V hladnem vremenu nastopilo 1500 tekačev
V organizaciji Partizana in Turističnega društva Radenci je bil 6. tradicionalni tekaški Maraton treh src, na katerem je kljub hladnemu vremenu sodelovalo 1500 tekačev in tekačic. Med njimi je bilo tudi precej pomurskih tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalci v posameznih tekih so bili — trimski tek na 10 km: Starešinič (Olimpija), mali maraton na 21 km, ki je veljal za prvenstvo Slovenije: moški — 1. Vindiš (Ptuj), 2. Gaber (Ljubljana), 3. Dovjak (Kranj); ženske: 1. Hočevarjeva (Koper), 2. Trnov-škova (Idrija) in 3. Rožmanova (Kranj). Maraton na 42 km: moški — 1. Mravlje (Medvode), 2. Robač (Ravne), 3. Djuričič (Mojstrana). Ženske — 1. Filipičeva (Ljubljana), 2. Bohinčeva (Ljubljana), 3. Ismajlovičeva (Radenci).
Od pomurskih tekačev in tekačic so se najbolje odrezali Ismajlovičeva iz Radenec, ki je v maratonu na 42 km zasedla tretje mesto, Pergarjeva iz Murske Sobote, ki je bila v trimskem teku na 10 km prav tako tretja. V teku na 21 km je Vučko iz Ljutomera med mladinci od 14 do 17 let zasedel drugo mesto, Banfijeva iz Murske Sobote je bila pri mla-
dinkah od 14 do 17 let druga, Gaborjeva iz Černelavec pa tretja. Med mladinci je Stamol iz Radenec zasedel četrto mesto, Tutek z Janževega Vrha osmo, Gider SZŠ Rakičan pa deveto. Pri članicah na 21 km v kategoriji od 31 do 40 let je bila Sreševa iz Radenec deseta, Balek je bil v kategoriji od 31 do 40 let dvanajsti, v kategoriji od 18 do 30 let je Heric iz Radenec zasedel osemnajsto, Janža iz Predanovec pa osemindvajseto mesto.
Na tekaškem maratonu v Radencih pa je tudi prišlo do tragičnega dogodka. Franjo Kocjančič, star 53 let iz Kamnika, je med šestim in sedmim kilometrom začutil slabost in bolečino v prsih. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je zaradi akutnega srčnega infarkta umrl. Kocjančič je imel zadnji teden srčne težave, vendar se je vseeno odločil za tek na 21 km.
F. M.
NAMIZN1 TENIS
--- KEGLJANJE
SOBOČANI TRETJI
Na ekipnem pionirskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v Murski Soboti, sta pomurski ekipi Sobota in Radgona dosegli nekoliko manj, kot smo pričakovali, saj sta osvojili tretje oziroma šesto mesto. Sobočani tako niso ubranili naslova republiških prvakov iz lanske sezone, saj je' treba vedeti, da je letošnja ekipa slabša od lanske, dejstvo pa je tudi, da so drugi pionirji bolj napredovali kot Sobočani.
Ekipa Sobote — Fridrih, Gerendaj, Smodiš — je v predtekmovalni skupini premagala Jesenice I, Novo mesto, Vrtojbo in Maribor, vse s 3:0. V finalni skupini pa so premagali Ilirijo s 3:2, ter izgubili s Kočevjem z 2:3 in gladko z novimi republiškimi prvaki ekipo Poli-kem—Olimpija z 0:3. Z osvojenim tretjim mestom pa so se tudi uvrstili na državno prvenstvo, ki bo junija v Leskovcu. Najboljši igralec v ekipi jr bil Aleš Fridrih, ki je bil z rezultatom 8:1 tudi najuspešnejši igralec prvenstva, Gerendaj je imel rezultat 5:4 ter v dvojicah 4:3, kar je skromno za republiške prvake.
Radgončani — Čri, Rihtarič, Fišer — z osvojenim šestim mestom niso niti presenetili niti razočarali, saj je to njihova najboljša uvrstitev na republiških prvenstvih doslej. V predtekmovalni skupini so premagali Jesenice II s 3:0 ter izgubili s Kočevjem in Olimpijo z 1:3. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta so premagali Ilirijo H s 3:1, Vrtojbo s 3:0 in izgubili z Jesenicami z 2:3. Najboljši v ekipi je bil Janko Ori z rezultatom 6:3, Rihtarič je dosegel rezultat 2:6 in v dvojicah 5:1.
Na prvenstvu pionirk, ki je bilo v Zalogu, je ekipa Radgone osvojila solidno deveto mesto, saj kaj več od Breznikove in Koroščeve nismo mogli pričakovti. V predtekmovalni skupini so izgubili le z Vesno, Jesenicami in Ilirijo z 0:3, ter s Petovio z 1:3. V boju za uvrstitev od 9. do 12. mesta pa so premagale Maribor, Semedelo in Jesenice II s 3:0.	M. U.
----'HOKEJ NA TRAVI---------------------
Slab start ABC Pomurke
V zadnjem kolu poraz
V tekmovanju republiške moške kegljaške lige je Brest v Cerknici premagal Radensko s 5351:5320 podrtimi keglji. Najboljši v ekipi Radenske je bil Miro Steržaj, ki je podrl 1023 kegljev, kar je rekord kegljišča. Sledijo: Smodiš 942, Hari Steržaj 932, Drvarič 841, Horvat 809 in Brus 773.
— NOGOMET--------
Nafta premagala Šmartno
V prvenstveni tekmi območne nogometne lige — vzhod so nogometaši Nafte v Lendavi premagali Šmartno s 3:1. Gole za Nafto sta dosegla Dovečar 2 in Ribarič. To je tretja zaporedna zmaga Nafte.
L MNL MS
V prvem spomladanskem kolu prvenstva v zvezni ligi — zahod v hokeju na travi je ekipa ABC Pomurke iz Murske Sobote izgubila v Zagrebu proti ekipi Zeline z 9:1. Kljub težkim razmeram, snegu in mrazu je bila tekma odigrana na lešnatem igrišču v Zagrebu zaradi obnove igrišča v Ze-
—STRELSTVO---------------
lini. ABC Pomurka je nastopila brez petih standardnih igralcev. Časten gol je dosegel Časar. V I naslednjem kolu igra ABC Po- । murka doma z Mladostjo iz Za- j greba. V soboto igra druga ekipa । Murske Sobote pokalno tekmo s | PIC Maribor.
I. MNL MS Rezultati — 10. kolo Radgona: Ljutomer Apače :Dokležovje Ižakovci :Tromejnik Tešanovci:Filovci
L. Z.
SD Koloman Flisar Tišina prvak
Tišina:Pušča
Tišina Dokležovje Ljutomer Apače Tromejnik Tešanovci Radgona Ižakovci Filovci Pušča
10 8
10 8
10 10
10
10 '10
10
10
10
5
5
2
3
3
2
2
0
2
5
3
2
3
2
3
2
3
4
3
4
5
5
6
6
24: 8 48:13 23:27 21:32 23:22 19:19 18:22
5:1
17
16
12
9
9
8
19:24 . 7
15:23 6
13:33 5
Končano je bilo zadnje kolo, v občinski strelski ligi Murska Sobota za člane. V prvi ligi je naslov prvaka osvdjila SD Koloman Fhsar Tišina (18714) s 26 točkami pred Panonijo 23, SCT 22, Graficarjem in Gančani po 18, Krko Šalovci 16, Sebeborci 14, Graničarjem Cankova 11, Noršinci 10, Brezovci 8, ABC in Boris Kidrič pci 6, Petrovci 4 in Križevci brez točke. V drugi ligi je zmagala Mura (17064) s 26 točkami pred Ledavo Skakovci 24, Noršinci B, Tišino B m Gederovci po 20/Obrtniki 14, Bakovci 12, Boris Kidrič in 25 m po 10, Graničar B Cankova in Goričko Kančevci po 8, Andrejci 6, Muro B 3 in Cerne-lavci brez točke. Med posamezniki je zmagal Branko Bukovec (Nor.) s 4842 krogi pred Janezom Horvatom 4809 in Martinom Karom 4742
PNL
PNL
Rezultati — 13. kolo Renkovci:Hotiza Rakičan :Beltinka Bakovci :Veržej Dobrovnik :Turnišče Črenšovci :Odranci
Garda: Lipa Črenšovci Odranci Beltinka Veržej Dobrovnik Hotiza
1:2
0:4 prel.
2:1
1:2
3:4
----ROKOMET---------
ZMAGAL LE
KROG
V tekmovanju druge republiške rokometne lige — vzhod za moške in ženske je od pomurskih ligašev zmagal le Krog, ki je doma premagal Veliko Nedeljo s 26:24. Najboljša strelca: Benko 11 in Varga 6. Radgona je izgubi-' la z Branikom z 19:33. Najboljša strelca: Merčnik 9 in Adam 4. Fužinar je premagal Bakovce z i 20:18. Strelci: Buzeti in Koželj I po 5, Lebar 4. V ženski konku-; renči je ekipa Radeč premagala j Delozo iz Velike Polane z 12:11, I Velenje pa Beltinko z 22:18.
l --KOŠARKA--------
Poraz Pomurja
V tekmovanju za uvrstitev v slovensko moško košarkarsko ligo je Elektra iz Šoštanja v Murski Soboti premagala oslabljeno ekipo Pomurje z 78:75. Strelci: Rajbar 22, Titan 19, Cigut 15, Ju-teršnik 13 in Marinič 6. Pomurje je igralo brez Merklina in Štihca. V zadnjem kolu igra Pomurje doma s Šentjurjem.
_—.	_________
RADENSKA
PRVA
V ČAKOVCU
V okviru praznovanja obletnice osvoboditve Čakovca je bil šahovski hitropotezni turnir, katerega se je udeležila tudi ekipa Radenska Pomurje in se lepo odrezala. Sobočani so namreč v postavi I. Kos, B. Kovač, S. Kovač in Benko presenetljivo osvojili prvo mesto. Med posamezniki pa je bil Boris Kovač tretji.
KAJAKAŠTVO
Marič— Horvat prva v Italiji Na reki Enca v Italiji je bilo veliko mednarodno tekmovanje v spustu, na katerem so sodelovali tudi člani BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Med 71 društvi je BD Mura iz Kroga osvojilo deveto mesto. V kategoriji C—2 sta Marič-Horvat pri mladincih osvojila prvo mesto. V disciplini K-l za mladince je Miran Vereš med 39 tekmovalci zasedel tretje mesto, med 120 člani pa je Štefan Varga zasedel 40. mesto.
—KARATE-----------
Ivanova, Turkova in Pjevič prvi V Lendavi je bilo prvenstvo mariborsko-pomurskega območja za pionirje, pionirke, kadete in kadetinje. Od pomurskih tekmovalcev so bili najuspešnejši Ivanova iz Murske Sobote, ki je zmagala pri mlajših pionirkah, Fartelyeva je bila druga, in Pjevič iz Beltinec, ki je bil prvi pri kadetih, Gabor pa drugi, pri kadetinjah pa je zmagala Turkova iz Lendave pred Polakovo in Makovčevo iz Ljutomera. Kadeti Beltinec so bili v katateamu drugi. Tekmovanje je pokazalo, da so zelo napredovali tekmovalci iz Beltinec.	p
 ROKOBORBA KUMI MOB ! M
DRŽAVNO
PRVENSTVO V MURSKI SOBOTI
V pomurski metropoli, kjer je tudi sedež Rokoborske zveze Slovenije, bo letošnje državno člansko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimsTcem slogu. Tekmovanje bo 24. in 25. maja 1986 v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti. V ta namen je bil imenovan organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik Bela Banfi. Ustanovljene pa so bile tudi ustrezne komisije, ki so že začele z delom. Ža častnega predsednika prireditve pa je bil izvoljen generalni direktor Radenske, ki je prevzela pokroviteljstvo, Feri Horvat. Na državnem članskem prvenstvu v Murski Soboti bo sodelovalo okrog 140 tekmovalcev, med njimi pa bodo nastopili tudi mladi domači tekmovalci, ki si bodo nabirali potrebnih izkušenj. Na tem 40. jubilejnem državnem prvenstvu pa bodo tudi najboljši jugoslovanski rokoborci — svetovni prvaki: Stevan Horvat, Bori voj Vukov, Sretan Damjanovič in Refik Memiševič ter dobitniki zlatih olimpijskih kolajn: Branislav Simič, Momir Petkovič, Vlado Lisjak in Šaban Trstena. Prireditev pa sodi tudi v okvir praznovanja 10—letni-
ce rokoborbe v Pomurju.
F. Maučec
JUDO
Murska Sobota pred Lendavo
V Murski Soboti je bil 5. pozivni turnir Pomurja v judu za pionirje, mladince in člane. Sodelovalo je 58 tekmovalcev. Rezultati — pionirji do 32 kg: Habjanič (Lj.); do 35 kg: Žbul (Ca.), do 38 kg: Brans-berger (Ca.), do 42 kg: Zrna (Le.), do 46 kg: Verbančič (Lj.), do 52 kg: Breznik (Le.), do 58 kg: Lešnjek (Le.) in nad 58 kg: Recek (Le.). Mladinci in člani do 53 kgt Breznik (Le), do 57 kg: Duh (MS), do 62 kg: Šadl (Ca.), do 65 kg: Petkovič (Le.), do 71 kg: Kavčič (MS), do 78 kg: Magdič (Lj.), nad 78 kg: Kranjc (Lj.), absolutna kategorija: Kavčič (MS), Šooš (MS), Kranjc in Vrabel (oba Lj.). Po 5. turnirju vodi Partizan Murska Sobota z 247 točkami pred Mladostjo Lendava 148, Ljutomerom 134 in Cankovo 41 točk. Šesti pozivni turnir bo 24. t. m. v
Lendavi.
x----AKTUALNI ZAPIS
T. K.
Napredek v podružbljanju telesne kulture
V preteklem štiriletnem obdobju je telesna kultura v soboški občini dosegla pomemben napredek pri podružbljanju. vseeno pa je še veliko slabosti pri hitrejšem kakovostnem napredku. Kritična ocena delegatov na zadnji seji skupščine TKS Murska Sobota pa ni zasenčila doseženih uspehov v športni rekreaciji, šolskem in tekmovalnem športu, temveč le opozorila na pomanjkljivosti, katerih odprava naj bi prispevala k novim dosežkom. Viden je zlasti napredek v športni rekreaciji, kjer so bile poleg že ustaljenih uveljavljene nove oblike in aktivnosti. Pomembno vlogo pri tem imajo igre krajevnih skupnosti, ki postajajo privlačna oblika vključevanja delovnih ljudi in občanov v športno rekreacijo. Zelo razširjene so igre z žogo, kjer sodeluje nad 140 ekip. V šolski šport je vključenih okrog 7.000 učencev, ki delujejo v krožkih ali klubih ter se vključujejo v množične programe. Tudi v tekmovalnem športu so bili doseženi nekateri vidni uspehi, česar pa ne moremo v celoti trditi za prednostne športne panoge, saj je mnenje, da si tega nekatere ne zaslužijo. Zanimivo je, da je večina perspektivnih in kategoriziranih športnikov iz športnih panog, ki niso prednostne. Skupščina TKS Murska Sobota, ki jo je štiri leta uspešno vodil predsednik Jože Kovač, je dala tudi nekaj usmeritev pri načrtovani gradnji večnamenske telovadnice v Murski Soboti. Ta telovadnica, katere se veselijo tako športniki, športni delavci in občani, ki bo za mesto Murska Sobota in celotno občino pomembna pridobitev, ne bi smela postati le šolska telovadnica, temveč bi v njej morala najti mesto športna rekreacija in tekmovalni šport. To bo tudi priložnost, da se lahko v prihodnje zopet uveljavijo nekateri športi, ki so svoj čas predstavljali našo pokrajini v višjih tekmovanjih, kajti njihova dejavnost je predvsem vezana na telo-
vadnico.
Feri Maučec
RAZPORED TEKEM
I. ONL Lendava
krogov, oba Mura.	,	,	.
V občinski pionirski strelski ligi Murska Sobota je naslov prvaka osvojila ekipa Noršinec (8465) s 118 točkami pred Krke> iz Salovec 109, SCT 87, Graničarjem 57, Gančani 56, Tišino 55 Bakovci 38, , Noršinci II 31, Tišino II 25 in Štefan Kovač 6 točk. Med posamezniki | Rakjčan je zmagal Andrej Horvat (Nor.) z 2166 krogi pred Sasom Smidlehner- ;_ __
jem (SCT) 2141 in Robertom Čontalo (Nor.) 2122 krogov.	j Turnišče
I Renkovci
Bakovci
— V NEDELJO V LIPOVCIH KOLESARSKA DIRKA
Priložnost za mlade
KK Pomurje Beltinci organizira v nedeljo 20. t. m. ob>9 uri pred gostilno Slavic v Lipovcih 12. tradicionalno cestno sko dirko Priložnost za mlade. Pokroviteljstvo nad prire J prevzeli OK ZSMS Murska Sobota in KS Beltinci Na 3 kilometre dolgi progi po naselju Lipovci bo predvidoma sodelova o -kolesarjev, ki bodo tekmovali v petih kategorijah, pt J (3 km), pionirji B (15 km), pionirji A (24 km), mlajši i < (45 km) in mladinci (60 km). Na dirki bo sodelovalo tudi okrog ju pomurskih kolesarjev. Največ si lahko obetamo od mladinskega reprezentanta Ciguta in pionirja Šooša. Prvi trije tekmova c P J mejo medalje, po prvih pet v vsaki kategoriji pa tudi nagra
Lipa Čarda
13
13
13
12
13
13
13
12
13
13
13
9
8
8
6
7
5
5
4
4
3
2
2
3
2
4
2
2
2
3
2
3
4
2
2
3
2
4
6
6
5
7
7
7
25:14 29:18 36:18 23:12 18:15 22:21
22:32 21:25 29:24 18:32 14:25 10:31
20
19
18
16
16
12
12
10
9
8
3
i — ODBOJKA-----------
Derbi dobili Radenci
V zadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški odbojkarski ligi — vzhod jv ekipa Radenec v pomurskem derbiju premagala Ljutomer s 3:0. Odbojkarice Pomurja pa so bile poražene v Rušah z 0:3.
Murska Sobota sedmič prvak Na 15. republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih, ki je bilo v telovadnici I. osnovne šole v Murski Soboti, so imeli v igri z- zvenečo žogo največ uspeha tekmovalci iz Murske Sobote: Korošak, Potočnik, Maučec in Prosen, ki so že sedmič postali republiški prvaki. Na letošnjem prvenstvu sd tako že drugič prejeli pokal v trajno last.
Rezultati zmagovalcev: proti Kranju 8:4, Ljubljani 8:2, Celju 9:1, Ptuju 17:3, Kopru 15:2 in Mariboru 16:1. Vrstni red najboljših: 1. Murska Sobota, 2. Kranj, 3.-4. Celje, Ljubljana, 5. Ptuj.
del
X. kolo - 13/4-86
Polana : Nedelica Nafta : Bistrica Mladost : Lakoš Kobilje : Petišovci Mostje : Kapca
XI. kolo - 20/4-86 Nafta : Mladost Bistrica : Mostje Kapca : Kobilje Petišovci : Polana Nedelica : Lakoš
XII. kolo - 27/4-86 Mladost : Nedelica Lakoš : Petišovci Polana : Kapca Kobilje : Bistrica Mostje : Nafta
XIII. kolo — 4/5-86 Mostje : Mladost Nafta : Kobilje Bistrica : Polana Kapca : Lakoš Petišovci : Nedelica
XIV. kolo - 11/5-86
	Mladost : Petišovci	(1:0)
	Nedelica : Kapca	(0:2)
	Lakoš : Bistrica	(2:0)
i	Polana : Nafta	(4:1)
tl	Kobilje : Mostje	(2:2)
	XV. kolo — 18/5—86	
	Kobilje : Mladost	(1:3)
	Mostje : Polana	(0:2)
(2:0)	Nafta : Lakoš	(1:5)
(1:3)	Bistrica : Nedelica	(3:1)
(2:2) (1:3)	Kapca : Petišovci	(1:3)
(1:3)	XVI. kolo - 25/5—86	
	Mladost : Kapca	(2:3)
	Petišovci : Bistrica	(1:0)
	Nedelica : Nafta	(0:3)
(7-2)	Lakoš : Mostje	(3:1)
(2:4)	Polana : Kobilje	(0:0)
(2:1)	XVII. kolo — 1/6—86	
	Polana : Mladost	(3:0)
(0:1)	Kobilje : Lakoš	(1:2)
(0:2)	Mostje : Nedelica	(1:1)
(0:3)	Nafta : Petišovci	(1:2)
(0:4)	Bistrica : Kapca	(4:2)
(4:1)		
	XVIII. kolo — 8/6—86	
	Mladost : Bistrica	(1:3)
(3:1)	Kapca : Nafta	(4:6)
(1:3)	Petišovci : Mostje	(2:1)
 i i	Nedelica : Kobilje	(2:3)
(1:1)	Lakoš : Polana	(1:1)
(2:1)	Nafta : Nedelica	(2:4)
VESTNIK, 1/. APRILA 1986
STRAN 13
V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990, letnega plana in pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
I. NATEČAJ
za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti
I.	NAMEN KREDITIRANJA
—	za kreditiranje gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti;
—	za kreditiranje gradnje stanovanj v etažni lasti;
—	za kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
—	za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov.
II.	NATEČAJNA VSOTA
a)	Za usmerjeno stanovanjsko gradnjo:
OZD, DS, etažni lastniki in zadružna gradnja	din 250.000.000.—
b)	Za individualno gradnjo	din 45.000.000.—
c)	Za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih v občini Mursita Sobota	din 20.000.000,—
d)	Za invalide in borce NOV	din 500.000.—
III.	PRAVICO DO KREDITA IMAJO
— temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in združujejo v skladu z njim sredstva vzajemnosti;
— do posojila so upravičene tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne zbrati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 odstotkov celotne mase BOD v tem obdobju, in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma li v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti;
— delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo;
— delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih;
— upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
IV.	NATEČAJNI POGOJI
1.	Temeljne organizacije združenega dela in delovne skunnosti lahko pridobijo posojilo, če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
—	predložijo plan, v katerem so plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove;
—	potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
— sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti do že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
—	bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja;
—	niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke;
—	da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti;
— da lahko zaključijo finančni načrt za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile po tem natečaju.
Organizacija združenega dela in delovna skupnost lahko dobi kredit za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše tudi v krajih zunaj občine M. Sobota, če le-ta potrebuje taka stanovanja za delavce, ki opravljajo njeno poslovno dejavnost v teh krajih in je to stalnega značaja v kraju nakupa stanovanja.
Višina lastne udeležbe organizacije združenega dela ali delovne skupnosti pri gradnji ali nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš se računa od vrednosti le-teh in je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu in izplačanim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti v preteklem letu. Lastna udeležba in znesek pripadajočega kredita se izračunajo na podlagi naslednje tabele;
Povprečni mesečni OD na zaposlenega v ozdu v primerjavi s povpr. mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	Ozd mora sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od:	Ozd pripada kredit iz sredstev do:
do 90%	25%	75 %
od 90 % do 100%	30%	70%
od 100 % do 115%	35%	65%
od 115% do 120%	40%	60%
nad!20%	45%	55%
V skladu z ooiočili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 in pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska
Sobota imajo ob upoštevanju kriterijev iz tega natečaja prednost pri dodelitvi posojila organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki bodo namenile iz sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev 60 odstotkov teh sredstev za gradnjo oz. nakup stanovanj v družbeni lasti.
Odplačilna doba kredita je do 10 let, odvisno od višine odobrenega kredita. Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega kredita odloži začetek odplačevanja največ za dve leti, s tem da kredit v celoti vrnejo v 10 letih. Obrestna mera znaša 8 %.
2.	Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do kredita za gradnjo ali nakup stanovanja v etažni lastnini oz. gradnjo, nakup in prenovo stanovanjske hiše v zadružni ali individualni gradnji:
—	da nimajo ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, katere površina presega 50 kvadratnih metrov;
—	da imajo sklenjeno soinvestitorsko ali kupno pogodbo, če gre za gradnjo ali nakup stanovanja
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo;
—	da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do IV. gradbene faze, če gre za novo gradnjo (zgrajene predelne stene, vzidani slepi ali normalni vratni in okenski podboji, stropni in stenski ometi, vgrajena groba električna in vodovodna inštalacija).
—	za delavce, zaposlene pri obrtnikih, pa zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze.
—	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, če prenavljajo stanovanje oz. stanovanjsko hišo.
Neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Kredit za gradnjo, prenovo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega kredita. V tem primeru skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Ce delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbno, mora kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti odplačati.
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določajo ta razpis in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo le za standardno stanovanje.
Osnova za določitev višine kredita, ki pripada delavcu po tem razpisu, je razmerje med mesečnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Višina kredita, ki pripada delavcu oz. drugemu upravičencu glede na družinske člane v preteklem letu, znaša:
Povprečni mesečni	delavcu pripada kredit za	delavcu
dohodek v primerjavi s	nakup etažnega stanovanja	pripada
povpreč. mesečnim OD v gospodarstvu v SRS v preteklem letu	največ do	kredit od cene standard, stanov, v individualni stanov. hiši največ
do 50%	40%	30%
od 50 % do 75 %	35%	25%
od 75% do 100%	30 %	20%
od 100 % do 120%	25%	15%
nad 20 %	20%	10%
Odobrena višina kredita pa je odvisna od višine razpisanih sredstev in števila upravičencev do kredita.
Znesek kredita, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 100.000.— din. Upravičencem, ki so dobili kredit že po predhodnih natačajih, se le-ta revalorizira na današnjo vrednost.
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati — pri nakupu etažnega stanovanja 75 %, — pri zadružni gradnji 65 %, — pri gradnji individualne stanovanjske hiše in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 55 % predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine, ki znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 kvadratnih metrov.
Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki: — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, — kupuje ali gradi stanovanje, oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, — kupuje standardno stanovanje, — bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ne ustreza njegovi družini,
— nima stanovanja oziroma ima neustrezne stanovanjske razmere.
Odplačilna doba za kredit za gradnjo stanovanj v etažni lastnini je do 15 let, za kredit za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je do 10 let, odvisno od višine odobrenega kredita in kreditne sposobnosti upravičenca. Obrestna mera znaša 8 %, po 10 letih pa se ta poveča za 2 %.
V	. DRUGA DOLOČILA
Obrazce za vloge za sodelovanje na tem natečaju in vse informacije daje LB — Temeljna pomurska banka, poslovna enota M. Sobota v sobi št. 10 — prvo nadstropje.
RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 9. MAJA 1986.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, načina porabe in odplačevanja posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve ter drugih aktov LB — Temeljne pomurske banke v M. Soboti in samoupravnih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota.
LB — Pomurska banka in Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota si pridržujeta pravico, da preverita resničnost podatkov prosilcev kredita.
Vloge na natečaj zbira:
—	vloge tozdov, DS in njihovih delavcev LB — Temeljna pomurska banka, poslovna enota M. Sobota;
—	vloge delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, osnovna organizacija sindikata delavcev samostojnih obrtnikov pri občinskem sindikalnem svetu v M. Soboti;
—	vloge invalidov in borcev zbira Zveza združenj borcev NOV.
O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju.
VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81 in 28/85), samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84) in pravilnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, in za delno nadomeščanje stanarin in po sklepu zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota
RAZPISUJE
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
I.	NATEČAJ
za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah:
1.	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo kot poklic — obrtno ali drugo dejavnost,	___
2.	občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
3.	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV,
da izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
— da prosilec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice v primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanova-nja; prav tako tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo,
— da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Murska Sobota
— da prosilec oz. njegova družina doslej še niso imele ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da si prosilec oz. njegova družina ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative v smislu družbenega dogovora,
— da prosilec, ki se je na lastno željo vselil v manjše ali neprimerno stanovanje, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju,
— da se upošteva socialno stanje prosilca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališče, da vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadalo po merilih družbenega dogovora,
— da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
Ža člane družine se v smislu pravilnika štejejo:
Zakonec in oseba, s katero živi imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja v življenjski skupnosti najmanj dve leti, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja dolžan vzdrževati po zakonu in živijo v skupnem gospodinjstvu.
Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družine oz. osebah, ki živijo z imetnikom stanovanjske pravice oz. prosilcem stanovanja v življenjski skupnosti in daje za iste ustrezno mnenje;
in naslednje posebne pogoje:
delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje: —- da znesek skupnega stvarnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 50 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1985.
— da samski upravičenec ali upravičen samohranilec s skupnim stvarnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 65 % povprčnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1985,
— da mlada družina s stvarnim mesečnim dohodkom n ačlana družine ne presega 70 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Sloveniji v letu 1985 (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in vkateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let).
Za občane in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, veljajo enako pogoji, kot za delavce v prvem odstavku.
Za borce NOV in kmete borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila:
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o dohodku prosilca in za delo sposobnih članov družine v letu 1985,
B potrdilo o številu družinskih članov,
— potrdilo o stalnem prebivališču, iz katerega mora biti razvidno, koliko časa stanuje v zadnjem stanovanju,
— morebitna zdravniška potrdila trajnih obolenj prosilca ali članov njegove družine,
—	potrdilo o prijavi morebitne brezposelnosti za delo sposobnih prosilcev članov družine (pride v poštev samo za upravičeno brezposelnost),
potrdilo o skupni delovni dobi zakoncev (izpis iz delovne knjižice),
mnenje upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga podajo: a) za’zaposlene — organizacije združenega dela, b) za upokojence — društvo upokojencev, c) za invalide — društvo invalidov,
d)	za borce NOV in kmete borce NOV — občinska organizacija ZB NOV
e)	za zaposlene pri zasebnih delodajalcih — občinska sindikalna organizacija,
f)	vsi prosilci morajo predložiti mnenje krajevne skupnosti.
Vloga mora biti podana na obrazcu 8,40 SPN-I.
Vlogo z vsemi dokazili je potrebno poslati na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4/1, Murska Sobota, z oznako »za natečaj«, do 16. V. 1986.
NEPOPOLNE VLOGE IN VLOGE, PRISPELE PO TEM DATUMU, NE BODO OBRAVNAVANE!
O rezultatu natečaja bodo udeleženci obveščeni v roku 7 dni od sprejema prednostne liste.
STRAN 14
VESTNIK, 17. APRILA 1986
mnenja, stališča, pisma
SKLADNONAČRTOVANONAZADOVANJE
Kmetijstvo in lovstvo
Razvoj soboške občine v zastavljeni projekciji do leta 1990
Podružbljanje varstva in gojitve divjadi je eden od osnovnih ciljev lovske organizacije, usklajevanje interesov vseh uporabnikov prostora pa nujnost, posebno sedaj, ko smo priče rušenja ekološkega ravnotežja na celotnem prostoru lovsko-gojitvenega območja Pomurja zaradi vse'osuševalnih in regulacijskih posegov v prvotno krajino. V preprečevanje negativnih posledic pa morajo biti vključeni vsi tisti organi v lovsko-gojitvenem območju, ki so odgovorni za doseganje višje stopnje varstva in gojitve divjadi.
Značilnost enega in drugega je velika nedoslednost in neargumentiranost ne eni in parcialnost na drugi strani. Jasno je, da v današnjem času lahko govorimo o učinkovitosti nekega sistema, če v njem učinkuvito delujejo vsi podsistemi. Hkrati pa zahteva učinkovito delovanje podsistemov interdisciplinaren in teoretsko poglobljen pristop. In kje smo sedaj? Mislim, da gre za dokajšnjo konfuznost in parcialistično zastavitev nekega razvoja, o katerem pa se glede na uveljavljeno prihodnost (znanstveno—tehnična revolucija) ne more govoriti kot o razvoju, ampak bi to lahko prej poimenovali stagnacijo ali regresijo. (Regresijski načrt)
VZROKI
»Načrtovanih sprememb v strukturi gospodarstva nismo dosegli. Udeležba živega dela je v strukturi proizvodnje velika, med tem ko je udeležba razvojno zahtevnih in tehnološko intenzivnih proizvodenj neznatna. Zaradi tega mora priti v gospodarstvu občine do kvalitenih sprememb z razvojem na višji stopnji in večjem vključevanju -ozdov v mednarodno menjavo. Temu morajo slediti ustrezno izobraževanje kadrov ter večja raziskovalna in inovacijska dejavnost v vseh okoljih.« (Osnutek družbenega plana občine M. S. za obdobje 1986—1990) Delegatski vestnik št. 16, 19. 12. 1985, v nadaljnjem besedilu osnutek, op. p.) Kot vidimo, predlagatelj, ne da bi analiziral, kaj pomeni tako naravna-' na ekstenzivna gospodarska sestava z viško »udeležbo živega dela« (n. d.),>že zahteva prehod na višjo kakovostno raven gospodarjenja in' vključevanje v mednarodno menjavo, ne da bi definiral to razvojno strategijo, kajti prehod iz enega v drugo ni možen kar tako, ker v tem prelomnem obdobju ni proti za in eno in drugo, ampak ali — ali.
Zakaj tako? V odgovor je treba najprej definirati dosedanji, sedanji; razvoj in industrijsko naravnanost. Dejstvo je, da gre v primeru soboške občine, pa tudi Pomurja kot celote, za forsiranje delovno intenzivne industrije, ki je v krajših časovnih obdobjih dosegala visoko stopnjo gospo-
darske rasti. En del (tekstil) dosega to še danes, čeprav na račun poceni delovne sile, ki je ravno s svojo cenenostjo vljučena v mednarodno delitev dela. Žal pa je ob tem povsem zanemarjen razvoj kapitalno intenzivnega sektorja. Tako je regija na račun nizke investiranja v šolstvo, znanost (poglavje zase pri definiranju nadaljnjega razvoja) in sploh infrastrukturo (ki je prav tako v katastrofalnem položaju) dosegala za krajše obdobje visoko gospodarsko rest! »Takšna politikaprena-glega ustvarjanja pomembnih ekonomskih koristi in ustreznega pospeševanja tempa gospodarske rasti se ne more obdržati dolgoročno, glede na to, da se takšna eksceleracija gospodarske rasti doseže za ceno vgrajevanja strukturalnih disproporcev v gospodarski mehanizem, ki prej ali kasneje začne delovati kot ozko grlo na ravni sistema kot celote in zaradi tega nujno pripeljejo do nižje rasti.« (Lj. Madžar: Kriteriji efikasnosti alterantivnih ekonomskih sistema, Gledišta 1976, št. 11, str. 1051) V občini in regiji je šlo za slepo pospeševanje (in še gre in bo šlo, kar nakazujejo predlagani dokumenti in iskanja projekcije Pomurja 2000 v Vestniku) za pospeševanje tempa gospodarske rasti na krajše roke, kar je bilo uspešno do določene stopnje gospodarskega in družbenega razvoja. Mi pa smo v času, ko je obdobje rožic ekstenzivne industrije sedemdesetih let že zdavnaj za nami in ko ravno ta naravnanost pomeni blokado za kapitalno intenziven razvoj.

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka — KG Rakičan faZpiSUj©
po sklepih delavskih svetov delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti prosta dela in naloge s posebn mi pooblastili in odgovornostmi s 4-letnim mandatom.
Takšna enostranska naravnanost se močno kaže tudi v neprilagodljivosti delovnih organizacij v občini za šoke v globalnem sistemu (npr. recesije ipd.).
Že prej sem poudaril, da je značilnost takega razvoja poleg neprilagodljivosti tudi nizko investiranje v infrastrukturo in družbene dejavnosti. Tako občina in regija sta pred parad ak-som, ki je lahko samo posledica neracionalnosti in »proporcionalnega« načrtovanja. Gre namreč za bumerang, ki se kaže v nizki izobrazbeni strukturi, slabi kadrovski sestavi (povrh vsega pa je kreativen kadrbvski potencial po svojem vplivu in moči na dnu socialnega sistema delovne organizacije, namesto da bi bil pri vrhu. In če k temu dodamo še pojav negativne selekcije med tem kadrom v globalnem smislu — boljši so zunaj regije in občine —- potem ni pričakovati nekih kakovostnih sprememb v gospodarstvu regije in občine). Zato verjetno ni čakati na kakršne koli spremembe, ali če postavimo nekoliko radikalneje^ »znanstveno—tehnološkega«, prestrukturiranja pomurskega in soboškega gospodarstva, čeprav se je vprašanje kadrov postavilo tudi kot ideološko vprašanje. Toda, takoj je treba povedati, da daleč manj radikalno, kot je to postavljeno v slovenskem prostoru, kjer je v ospredju kot dolgoročni ideološki problem usposobitev 2000 novih raziskovalcev. V prostoru kot je Pomurje in soboška občina bi kazalo to vprašanje prav tako postaviti znatno bolj konkretno (npr. toliko in toliko diplomantov in magistrov do l. 2000), kajti naš prostor ima poleg slabega in nekakovostnega strokovnega potenciala še znatno slabše vodilne in vodstvene delavce, ki blokirajo in so blokirali razvoj prvih na eni strani, pa drugi pa so neposredni krivci za gospodarski položaj regije in občine, zato tudi ni pričakovati nekih smelejših prilagoditvenih pofez, ker to presega njihovo samozadostnost in jim omejuje vpliv in moč. Poleg vsega naštetega pa se trženje, kot veda še sploh ni uveljavilo v našem prostoru, če ga definiramo kot gospodarsko zaokroženo celoto. Lahko bi rekli, da imamo vse preveč opravka z mešetarstvom, kot pa vsaj organizirano prodajo, kar je tudi razumljivo glede, na sedanji položaj industrije, ki daje pečat regiji.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
glavnega direktorja delovne organizacije, pomočnika glavnega direktorja delovne orgamzaci-
direktorja Tozda Poljedelstvo in govedoreja Rakičan,
direktorja Tozda Prašičereja,
vodjo plansko-analitske službe delovne skupnosti, vodjo zemljiške službe delovne skupnosti, vodenje in organiziranje proizvodnje (upra organizacijskih enotah:	_	n_Hi_
v tozdu Poljedelstvo in govedoreja Rakičan. Beltin ci, Martjanci, Mačkovci, Topolovci, Lemerje, Petanjci, Tešanovci, Rakičan, M. Sobota; d neni-v Tozdu Poljedeljstvo in govedoreja Lendava. Beni
FUNKCIONALISTIČNO NAČRTOVANJE
ca, Žitkovci in Ginjevec.	.
. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se nje:
Pod točko 1. in 2.	.
— visokošolska izobrazba — kmetijske, ekonoms narske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,'
— ustrezne moralno-etične vrednote.
Pod točko 3.	.	. .. živin ) a|i eko-
— visokošolska izobrazba kmetijske (polj-
nomske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj in
— ustrezne moralno-etične vrednote.
— dvisokošoiska izobrazba agronomske oz. veterinarske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj in
— ustrezne moralno-etične vrednote.
Pod točko 5.	.	cmpri
— visoka izobrazba agronomske ali ekonomsk
— 3 leta delovnih izkušenj, Pod točko 6.
— srednješolska izobrazba kmetijske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj,
Pod točko 7.	,	.. L <.mPri
— višješolska ali srednješolska izobrazba kmet j
— 2 leti delovnih izkušenj,	.	.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpo nje gojev v 8 dneh po objavi na naslov:
ABC POMURKA — Kmetijsko gospodarstvo HaKica ,
Rakičan, Lendavska 5	i^midio«
69000 Murska Sobota - z oznako ..za razpisno k^
Sklep o izbiri bomo kandidatom sporočili v 30-	h
 nem zbiranju ponudb.	___________z
Da gre za funkcionajističen načrt nam potrjujejo nekatere navedbe, ki jih zgoraj navedene teoretične predpostavke vnaprej negirajo in ki so jih ovrgli že prej neuresničeni načrti. Hkrati pa sedanja gospodarska struktura v svoji biti že negira prvo ideološko, ki je postala tudi planska predpostavka, ki previ, da bodo delovne organizacije koristile »potencialne prednosti znanja, visokokvalificiranega dela in množične invetivne dejavnosti.« (osnutek,-podčrtal J. V.) Rešitev oz. jamstvo za vse to, če smo nekoliko ironični, pa nam daje »poudarek delu raziskovalne skupnosti.« (osnutek) Da ta funkcionalistična predpostavka zaživi, je potrebna odprava nizke prožnosti. »Če je narava sistema v nizki prožnosti, potem so vsa sodobna organizacijska načela in parole o mednarodni delitvi dela neskladna š sistemom.« (J. J., n. d.) Vse to je mogoče doseči v prožnem sistemu »z vedno večjo produkcijo inovacij, ki se vedno hitreje komercializirajo, s tem dobiva na moči Ogburnova teorija sprememb. Po tej teoriji je na-pomembnejši vir sprememb tehnologija. Dominantna sekvenca sprememb izhaja iz inovacij, ki potem pdvzroča spremembe v •ekonomskem podsistemu. Iz tega poteka sekvenca sprememb na neekonomski podsistem ih na koncu na ideologijo in stališča. Vsak podsistem se mora prilagoditi na spremembe v tej sekvenci. Impulzi, ki jih generira tehnologija, se prenašajo iz enega podsistema v drugega, dokler ni izčr-
pana energija začetnega udarca, kot pri udarjanju biljardne krogle. Gre torej za tehnološki imperativ, ki dobiva na področju organizacije vedno izrazitejše oblike determinizma.«
(J. J., n.d.) Tehnološki imperativ, ki smo ga mi v naših dokumentih objektivno odpisali. .Kako sicer . si razlagati, da je imel tehnološki imperativ odločilen vpliv na načrtovanje razvoja, ko pa se še zmeraj daje osnovni poudarek ekstenzivnosti in izkoriščanju substance regije in občine in fi-nalizacija in ustvarjanje ekstra-profitov nekje drugje.
Pa se zaustavimo pri še eni kontradikciji, ki opozarja na določeno smešnost, oz. vztrajanje pri starem. Gre namreč za gradnjo elektrarn, ki se mu v tem dokumentu daje podpora oz. se ga omenja skorajda kot rešilno bilko za nadaljnje ekstenzivno in neinovativno zaposlovanje. Zato šo tudi trditve o vključevanju v mednarodno delitev dela absurd, kajti nizka cena delovna sile ne more odtehtati vseh ugodnosti, ki jih ponujajo drugi. Zato je zatekanje k nesmislom znotraj domačega podsistema odrešujoče (elektrarne).
Po številu brezposelnih smo med evropskimi prvaki, če gledamo na problem v regionalnem ali v občinskem merilu. Tokrat iščemo rešitve v drobnem gospodarstvu, ki naj bi oživilo svojo »storitveno in kooperacijsko aktivnost«. Toda, ali ne gre za račune brez krčmarja. Ko pa vendar vemo. da soboška industrija, in tudi regionalna, ne temeljita na vi-sokorazviti kooperacijski proizvodnji kot je to praksa v svetu, kjer predstavlja kooperacija 80 odstotkov vrednosti izdelka, pri nas žal gre š.e zmeraj za 2 do 3 odstotke te vrednosti, kar ne daje jamstvo za razvoj tega sektorja. Na drugi strani- pa to vprašanje še ni razčiščeno znotraj obsotje-čega vrednostnega in ideološkega sistema (čeprav je ta drobnemu gospodarstvu dal deklarativno zeleno luč). Hkrati pa ideološke norme in zakoni, ki temeljijo nai teh normah, ne dopuščajo sprememb v kategoriji lastništva in upravljanja. Na primer razprave, ali obrtnik lahko zaposli 7 ali 10 delavcev.
Kaj vse to pomeni? Lahko bi rekli, če poskušamo osnutek analizirati tudi drugače kot samo s »proporcionalne« ravni, da v pomurskem prostoru ni mogoče pričakovati nobenih sprememb v pozitivnem smislu, iz samega sebe ali iz svojih napak ne moremo učiti, ali pa se učimo počasi, pri tem pa vedno zapravimo tiste prednosti, ki jih v danem času imamo.
Janez Votek
V dolgoročnem programu razvoja kmetijstva do leta 2000 je pridelovanje hrane prednostna naloga, zato je potrebno, da se bo delež obdelovalnih površin ustrezno povečeval, kar pa bodo dosegli z različnimi agrotehničnimi ukrepi. Za nas lovce sta najpomembnejši osuševanje in zložba, ki velikokrat terjata gradnjo cest, mostov, prekopov, zadrževalnikov in drugih objektov.
Lovci se s temi posegi v naravno okolje strinjamo samo tedaj, kadar so poleg tehnične dovršenosti in izvedbe upoštevane in proučene' tudi ekološke in biološke posledice takega načrtovanja.
Nismo dovolj prepričani, da so ti posegi povsod dobro zasnovani, ob upoštevanju usklajevanih postopkov, katerih uresničevanje mora izhajati iz smotrnega gospodarjenja s prostorom.
Za rušenje ekološkega ravnotežja bi navedel samo en zgled, ko je bilo na površini 635 ha melioracijskega območja posekanih- 9300 dreves, 15—2.0.000 kv. m šibja in 38.000 m vetrobranskih nasadov, grmovnic in drugega rastlinstva. Take površine so za območne vrste male divjadi in drugih drobnih živali izgubljene, če jih ne bomo revitalizira-li.
Kakšna bo prihodnost takega- ravnanja, nam pove podatek, da so v lovsko-gojitvenem območju Pomurja do leta 2000 predvidena .osuševanja na površini okrog 15.000 ha in zlož-be na okrog 27.000 ha. Na podlagi tega se. ruši tudi biološko ravnovesje, kar ima za posledico dolgoročnejše ali trajno uničenje naravne dediščine.
Poudariti pa je treba, da odgovorni na občini v Gornji .Radgoni ter kmetijski in gozdarski strokovnjaki na te pojave gledajo že precej drugače, posebno pri obravnavanju osuševalnega območja Žihlava — Biserjane. Tu je predvideno pogozdovanje tistih delov,-ki niso primerni za kmetijstvo, in izločitev enega dela površin za zasaditev vetrobranskih pasov, ki bodo koristili tako kmetijstvu kot lovcem, Sodelovanje lovcev pa je zaželeno tudi v predlokacijskem postopku pri nadaljevanju osuševalnega projekta v Ščavniški dolini.
Vodilo za naša prizadevanja temelji na ustavah SFRJ in SRS, po katerih sta rastlinski in živalski svet pod posebnim družbenim varstvom, ohranitev okolja in divjadi pa naloga posebnega družbenega pomena. Učinkovitost tega poslanstva

A KMETIJSKI KOMBINAT W RADGONA n. sol. o.
DSSS Komercialni sektor
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA
TOZD KMETIJSTVO ČRNCI
Izklicana cena
1 kombajn ZMAJ univerzal z adapterjem za koruzo in pšenico — vozen	750.000,—
1 kombajn ZMAJ univerzal z adapterjem za koruzo in pšenico — nevozen	400.000.—
1 kamion CSEPEL — vozen in registriran z nosil-
nostjo 6,5 t	450.000.—
1	prikolica — kamionska, registrirana in vozna	100.000,—
1	betonski mešalec LIFAM.	100-litrski	10.000,—
1	keson	20.000,—
TOZD RADGONSKE GORICE
1 nakladalec CARLO PEŠCI	500.000,-
Dražba bo v nedeljo, 20. 04. 1986, na dvorišču KK Radgona tozd Kmetijstvo Črnci s začetkom ob 9. uri.
Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo predhodno položiti varščino, 10-odstotkov od izklicane cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati.
Osnovna sredstva prodajamo po sistemu videno kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti.
Vse informacije o prodaji lahko dobite po telefonu 069 74-321 interna 26.
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA GORNJA RADGONA
pa bo možna predvsem z ohranjevanjem življenjskega prostora divjadi, kajti ponovno vzpostavljanje ekološkega in biološkega ravnotežja je proces, ki ga lahko uresničimo le v doglednem času.
Vse to nam v okviru zakona narekuje tudi družbeni dogovor o določenih skupnih zadevah pri,gospodarjenju z divjadjo in upravljanjem lovišč v lovsko-gojitvenem območju Pomurja. Pri nas ga je podpisalo okrog 152 merodajnih faktorjev, vendar močno dvomimo, da so nekateri med njimi pri tem držali figo v žepu.
Zato si bo dovolil citirati predstavnico Kmetijskega inštituta SRS (M. R.), ki je poleg korektne in kritične presoje odnosov med kmetijstvom in lovstvom na .posvetovanju v Gornji Radgoni izjavila: »Nasprotja bomo morali v prihodnje usklajevati bolj tolerantno, z več znanja in strokovnega poštenja, na višji stopnji ekološke osveščenosti, z raziskovalnim-pristopom, predvsem pa pravočasno, to je že v fazi načrtnega vsakega posega v naravni prostor.« Tu ni kaj dodati!
Sedanje . stanje opravljenih agrotehničnih in regulacijskih del na ožji lokaciji lovsko-gojitvenega območja (LD Videm ob Ščavnici) temelji v glavnem na preprečevanju poplav in pospeševanju odtoka vode.
Odprava poplavnih območij ustreza kmetijstvu in lovstvu, vendar pa lahko računamo s povečanjem sušnosti. Ker je ta . pokrajina blagega reliefa z malo padavinami, meliorirano območje (okrog 1300 ha) pa z nizko stopnjo gozdnosti, bi bilo potrebno na nekaterih odsekih vodo zadrževati, ne pa prven stveno skrbeti za njen odtok. Sedanje 'razmere, da je večina potokov oziroma vodni tok Ščavnice z ravni biotopa degradiran na raven akvadukta. To pa pomeni, da je razvoj in obstoj voone flore in favne popolnoma onemogočen.
Znano pa je tudi, da se v drugih agrarno razvitejših deželah, kjer pridelajo tudi presežke hrane, s problemi premalo premišljenih ukrepov ukvarjajo predvsem' tisti, ki skrbijo za rodovitnost obdelovalne zemlje. Moj odgovor na različna .sprenevedanja bi bil naslednji: po bušmanski metodi pouka v naravi si v naši gromozanski in. vsestranski prosvet-Ijenosti Je moramo dopustiti dopovedati, da so ekološki »zapiski« stari vsaj 40.000 let.
»Stricu« Darwinu in številnim učenjakom pa ne smemo preveč zameriti, če so šele v preteklem stoletju ob Haccklo-yi delitvi klasične biologije po-, stavili definicijo, da je ekologija znanost o odnosih med organizmi in okoljem.
Zasaditev oz. obnovitev pro-tivetrnih pasov (širine od 5 do 7 m) tam, kjer so bili odstranjeni ali prizadeti, je nujna, da bodo opravljali v naravi številne pozitivne funkcije, hkrati pa rabili kot trajna remiza poljski divjadi.
Seveda pa je potrebno povedati, da morajo te zahteve temeljiti na realni podlagi in možnostih njihovega pridobivanja.
Za vsa ta biotehnična opravila bodo potrebna večja denarna sredstva, ki pa v celotni predračunski vrednosti, v kateri bi morala biti predvidena, ne predstavljajo visokega deleža. Ker lovstvo tega samo ne zrno-' re, se bo potrebno opirati na nepovratna sredstva za pospeševanje kmetijstva ter na določila družbenega dogovora ter lovske in druge zakonodaje.
Lovci želimo le, da so upoštevane naše strokovno utemeljene pripombe in realni predlogi. Ni še prepozno, da bi zgrešene napake popravili. Z enostranskim gledanjem na celovitost problemov pa bomo na koncu škodovali sebi in našim potomcem. M. BRENČE
STRAN 15
VESTNIK, 17. APRILA 1986
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
OTROŠKA IGRA Z VŽIGALI CAMI IN VELIK POŽAR
V Setu 1985 mladoletniki 117-krat kradli in 31-krat vlomili
Pomladni čas je kot nalašč za požare, če smo pri ravnanju z ognjem neprevidni, še posebno pa, če vžigalice pustimo otrokom. Takšna igra z vžigalicami je vzrok za velik požar 10. aprila v Martjancih. Okoli 14. je najprej zagorelo v leseni uti Antona Krapa; zgoreli so seno, traktor in drugi kmetijski stroji. Požar se je razširil na sosedovo uto, last Šepa, kjer je zgorelo še več strojev in kmetijskih pridelkov. Požar se je nato razširil še na uto Rudolfa Pintariča, v kateri je, kot v prej omenjenih, zgorelo nekaj kmetijskih strojev in pridelkov. Na vseh objektih je okoli 6 milijonov dinarjev škode. Delavci milice in zavarovalnice so ugotovili, da sta požar povzročila otroka, ki sta zakurila v uti Antona Krapa.
£
PROMETNE NEZGODE
9.	aprila ob 15.30 je voznik motornega kolesa Drago Gubič iz G. Radgone peljal iz Radgone proti Radencem. Pri Meleh je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v jarek in se hudo telesno poškodoval. Škode je za 80 tisoč dinarjev.
11.	aprila ob 7.15 se je kolesarka Ana Markoja iz Gomilice peljala domov iz Turnišča. V križišču je voznik traktorja Štefan Ko-
vač iz Nedelice izsilil prednost, ,	.	- ..
zadel Markojevo, in jo hudo tele- vredn°st> 40 tisoč dinarjev.
sno poškodoval. 11. aprila ob 22.40 je voznik motornega kolesa Andrej Švab iz Hercegovščaka peljal iz Apač proti Podgradu. V Segovcih je trčil v voznika motornega kolesa M./S. iz Lešan. V nesreči sta bila oba poškodovana in se zdravita v bolnišnici.
12.	aprila ob 10.50 se je zgodila prometna nezgoda na Bakovski cesti v M. Soboti. Danica
Gomboši iz Rateče-Planice se je peljala proti Bakovcem. Zaradi neprimerne hitrosti in izsiljevanja prednosti je v križišču Bakovske in Trstenjakove trčila v kolesarko Anemarijo Simončič iz M. Sobote in jo hudo telesno poškodovala.
TATOVOM VSE PRIDE POD ROKE!
Od 4. do 7. aprila je neznani storilec z gradbišča Leka v Lendavi ukradel tlačne manometre za kisik in nekaj drugih predmetov v vrednosti 30 tisoč dinarjev.
V noči na 3. april je neznani storilec iz svinjskega hleva Štefana Jerebica iz Srednje Bistrice ukrade! dva prašička. Lastnika je oškodoval za 20 tisoč dinarjev.
7.	aprila je neznani storilec iz stanovanjske hiše (ta ni bila zaklenjena) Štefana Baše iz Dokle-žovja ukradel 50 tisoč dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
11.	aprila sta Rominji Majda Horvat in njena hčerka prosjačili v Filovcih. Na domu Štefana
Gyereka je hčerka ukradla .22 ti- ‘
soč dinarjev in 2 kg mesa, srečo so tatvino po takojšnji tervenciji odkrili miličniki in sedje.
Med 5. in 14. aprilom je
Na in-so-
ne-
znani storilec vlomil v čebelnjak Antona Miriniča iz Veržeja, ki je postavljen na pašniku ob Muri. Ukradel je pary s čebelami v
HUDE TELESNE NEZGODE NA DELU
7. aprila okoli 13.00 se je zgodila, delovna nezgoda, med tem ko sta delavca Ferdinand Vu-grinčič iz Gerlinec in Jože Gom-boši iz Korovec, zaposlena pri zasebnem kleparju Ludviku Šinku iz Skakovec, urejevala v G. Črncih odtočne žlebove. Vugri
nec se je povzpel po lestvi in ker ni bil privezan, je padel na tla in se hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico v Maribor.
12.	aprila okoli 13.00 je kmetovalec Mirko Stranšak iz Ključa-revec črpal s traktorjem gnojevko iz greznice. Med črpanjem ga je pogonska gred zagrabila za plašč. Stranšak je padel, gred oa mu je odtrgala levo roko v ramenu. Najprej so ga odpeljali v bolnišnico v M. Soboto, nato pa v bolnišnico v Gradcu.
BUDNI CARINIKI
11.	aprila ob 20.00 je na mednarodnem mejnem prehodu v G. Radgoni vstopil v našo državo Dragan Pavlovič iz Preloga (občina Čakovec). V prtljažniku je tihotapil videorekorder in kasete. Ker jih ni prijavil, so mu blago odvzeli.
Kaj veš o prometu
Tokrat najboljša OŠ Gr?d
Svet za preve^tho in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Murska Sobota je v sodelovanju z AMD Stefan Ko«ač ia ZSAM Murska Sobota pripravil tradicionalno tekmovanje osnovnih in srednjih šol KAJ VES O PROMETU.
Na občinskem tekmovanju osnovnih šol je sodelovalo 30 posameznikov iz 10 šol. V ekipni konkurenci je zmagala OŠ Grad f s 108 kazenskimi točkami pred OŠ Beltinci, 272, in Oš Grad II, 308 ka-
ekipni konkurenci je zmagala OŠ Grad f s 108 pred OŠ Beltinci, 272, in OŠ Grad II, 308 ka-
zenskih točk. Med posamezniki je bil najboljši Andrej Vertič od Grada, ki je s 14 kazenskimi točkami zasedel prvo mesto pred Stankom Zadravcem iz Beltince, 25, iz Zlatkom Vertičem od Grada, 30 kazenskih točk. Na občinskem srednješolskem tekmovanju Lendave je med osmimi tekmovalci zmagal Branko Horvat (SŠKC Lendava), na občinskem tekmovanju srednjih šol soboške občine pa je bil med 1! udeleženci najboljši Borut Kijanec (SCTPU). Na medobčinskem srednješolskem tekmovanju, kjer jc sodelovalo 19 učencev, je zmagal Robert Kijanec (SCTPU) s lil kazenskimi točkami pred Danuclom Donosa (SKC Rakičan), 111, in Robertom Škarabotom (SSDE), 149 kazenskih točk. Republiško tekmovanje bo 19. aprila 1986 v Mariboru.	F. Maučec
Tako kot v drugih krajih po Sloveniji, je tudi v Pomurju opaziti rahlo povečanje mladoletniškega prestopništva, ugotavljajo na Upravi za notranje zadeve v
Murski Soboti. Tudi tukaj se zav- mov, 18 odvzemov motornih vo-zemajo za pravilo (tako kot v
zdravstvu), da je bolje preprečevati kot zdraviti. Zato so delavci UNZ Murska Sobota že leta 1982 sklicali posvet na to temo, katerega so se udeležili predstavniki različnih institucij, zavodov in organizacij, ki se ukvarjajo z mladoletniki. 1983. leta je bilo pobudnik takega posveta tožilstvo v Murski Soboti, leta 1984 pa Socialistična zveza oziroma svet za socialno varstvo.
Mogoče so vsi ti posveti pomagali k zmanjšanju mladoletniškega prestopništva v lanskem letu, vendar pa podatki enega leta ne morejo pokazati prave slike. Lansko leto so na oddelku za zatiranje kriminalitete pri UNZ Murska Sobota obravnavali 198 kaznivih dejanj, ki jih je zagreši-
Vse več prestopnikov iz osnovnošolskih klopi
lo 285 mladoletnikov. Največ prekrškov je bilo storjenih zoper družbeno in zasebno premoženje, tako so mladoletniki v letu
1985 izvršili 117 tatvin, 31 vlo-
zil, v 16 primerih poškodovali tuje stvari ter še nekaj drugih prekrškov. Posebnost lanskega leta v mladoletniškem prestopništvu je, da so v veliko primerih obravnavali skupine ali združbe mladoletnikov, ki so odgovorni za težja kazniva dejanja, kot so tatvine in vlomi v trgovine in stanovanja ter šolske prostore, druga skupina pa se je usmerila na vlome v osebne ali tovorne avtomobile, od koder so odnašali denar in predmete.
Mladoletnike, ki jih obravnavajo na UNZ in sd stari od 14 do
Ledno več mladoletnikov (in vedno mlajših) se vdaja alkoholizmu, tabletomaniji in raznim drugim zasvojenostim. V zadnjih letih se je pojavila posebna oblika zasvojenosti — vdihavanje; lepil, kar so opazili tudi pri osnovnošolcih. Večjih problemov z narkomanijo v pomurski pokrajini ni, čeprav je bila pred leti precej razširjena. Tako so na UNZ obravnavali primer, ko so mladoletniki na domačih vrtovih uspešno gojili konopljo, pojavilo pa se je tudi rezanje makovih glavic, za kar pa se je izkazalo, da niso krivi pomurski mladoletniki.
18 let, delijo v mlajše in starejše mladoletnike. Otrok (mlajših od 14 let) ne obravnavajo ali kaznujejo, temveč pošiljajo kritične primere na Center za socialno delo.
Značilno za Pomurje pa je in tudi najbolj presenetljivo, da se starostna meja mladih prestopni-
kov niža. Tako že otroci pri 14 tnika izreče kazen v obliki mla-
letih (ali celo mlajši) izvršujejo težja kazniva dejanja.
Na oddelku za zatiranje kriminalitete skušajo tudi ugotoviti najpogostejše vzroke za tako ravnanje otrok in mladoletnikov. Olga Germadnik je dejala: »Mladoletnike lahko k temu navajajo objektivni in subjektivni vzroki. K objektivnim lahko štejemo družino, družbo, šolo in soseščino, k subjektivnim pa mla
doletnikovo osebnost. Mladoletniki, ki so zašli na pot kriminala, izhajajo tako iz. mestnih kakor iz vaških okolij, zanje je zhačil-, no, da so v šoli slabo napredovali, da je njihov odnos do učne snovi in šole nepravilen, večkrat izostajajo od pouka in begajo od doma. Največji vzrok pa je, da so otroci preveč prepuščeni sami sebi in da imajo slabo družinsko vzgojo. Tudi pravilna vzgoja učiteljev ter vključevanje mladih v prostočasne dejavnosti na šoli in v kraju bivanja bi to lahko preprečila. Ena izmed značilnosti Pomurja, ki je povezana s problematiko kriminalitete mladih, je zaposlovanje staršev v tujini, saj le-ti roditeljsko dolžnost prepuščajo drugim ali celo samemu
mladoletniku. Seveda pa so lah
ko vzroki tudi neurejene družinske razmere, alkoholizem v družini ali pa celo kriminalna dejavnost staršev.« Zoper mladoletne prestopnike, stare od 14 do 18 leta, izrekajo kazenske ovadbe na tožilstva, ti pa izrečejo vzgojho-varstvene ukrepe, izjemoma pa se lahko za starejšega mladole-
doletniškega zapora.
Kako so ti ukrepi in Center za socialno delo uspešni, bi lahko videli iz podatkov o povratnikih, ki jih pa nimamo. Kajti odpravljanje kriminalitete mladoletnikov ne sme biti le zaščita družbe pred temi mladoletniki, temveč predvsem omogočanje mladoletnikom, da se vrnejo v normalno življenjsko okolje in razvoj.
B. Peček
V skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81 i; Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS št. 26/84) in Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava
razpisuje
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava
IX. NATEČAJ
za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti Upravičene! za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah:
1.	Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega deia in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo kot poklic obrtno ali drugo dejavnost.	'
2.	Občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,	'
3.	Občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega • stanovanjskega vprašanja: upokojenci, borci NOV, kmetje borci NOV.
in občani, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
— da prosilec sfanovanja ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo,
— da ima prosilec stanovanja stalno bivališče na območju občine Lendava,
— da si prosilec oz. njegova družina ,ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative po družbenem dogovoru,
— da prosilec oz. njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da socialne razmere prosilca oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike so-' cialnovarstvenih pomoči,
in naslednje posebne pogoje:
Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega defa in delovnih, skupnostih, so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če'izpolnjujejo naslednje pogoje: — da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 55 ’‘f. povprečnega mesečnega OD de-. lavcev v gospodarstvu SR Slovenije V letu 1985 (29,541 din), — da samski upravičenec ali upravičenec samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana,druži. - ne presega 65 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1985 (34912 din),
—	da mlada družina s skupnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 70 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986 (37.598 din) — za mlado družino se štej® družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let.
Vloga mora biti na obrazcu 8,40 SPN-1 in ji morajo biti priložena še naslednja-potrdila:
—	potrdilo o stalnem bivališču in družinskih članih;
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o delovni dobi,
— morebitna zdravniška potrdila v primerih trajnih obolenj prosilca ali članov njegove družine.
Vloge z navedenimi potrdili je potrebno vložiti v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava do 20. maja 1986.
Nepopolne vloge in vloge prispele po tem datumu, če bodo obravnavane.
O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni v 14 dneh od sprejema, prednostne liste.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE LENDAVA
skladno z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), SaS o temeljih plana stanovanjske skupnosti in na podlagi 3. člena'Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Lendava (Ur. objave št. 12/83) ter sklepa odbora za graditev z dne 21.2. 1986
razpisuje
IV. NATEČAJ
za posojila delavcem za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš.
1.	Razpisana natečajna vsota za posojila znaša 19,700.000,— din
2.	Pravico do posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše imajo:
— delavci, ki združujejo delo v ozdih, ki so pristopili k Sas o temeljih plana in združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti, oz. ozdih, ki začasno ne morejo oblikovati za stanovanjsko gradnjo dovolj sredstev iz čistega dohodka, — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, in delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti,
— delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
3.	Prosilci lahko pridobijo posojilo pod naslednjimi pogoji:
— če nimajo lastnega stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje ali imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega lastniškega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 m! stanovanjske površine, — da kupujejo stanovanje ali gradijo stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje,
— da zagotovijo predpisano lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske enote,
— da ima hiša, za katero prosijo posojilo:
a) končano 3. gradbeno fazo — po 18. čl. Pravilnika (strešna kritina, dimniki) za prosilca v težkih stanovanjskih in socialnih razmerah —’v tem primeru se. kreditirajo dela za 4. gradbeno fazo:
. b) končano 4. gradbeno fazo (predelne stene, grobo instalacijo elektrike in vodovoda, vzidani podboji oken in vrat — za suho-montažne podboje samo slepi okvirji — ometi) za ostale prosilce — v tem primeru se kreditirajo dela 5. gradbene faze, razen fasade:
— da s pridobljenim kreditom in lastnimi sredstvi usposobijo stanovanjsko hišo za vselitev v roku dveh let od dneva pridobitve kredita,
— da so kreditno sposobni,
— da zagotovijo zahtevano zavarovanje posojila,
— da dostavijo vloge z vsemi prilogami stanovanjski skupnosti Odboru za graditev do 30. maja .1986. Vloge, prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale.
IH. NATEČAJ
za posojila delavcem za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš
1.	Razpisana natečajna vsota za posojila znaša 13,100.000,— din
2.	Pravico do posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš imajo:
— delavci, ki združujejo delo v ozdih, ki so pristopile k SaS o temeljih plana in združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti oziroma ozdih, ki za stanovanjsko gradnjo začasno ne morejo oblikovati dovolj sredstev iz čistega dohodka,
— delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojne opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, 3. Prosilci iahko pridobijo posojilo pod naslednjimi pogoji:
— da imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje v stanovanjski hiši, stari več kot 10 let,
— da se s prenovo poveča stanovanjska površina, ki ustreza stanovanjskemu standardu iz družbenega dogovora, gradnja sanitarij.
— izvedba kakovostnih toplotnih ali vodnih izolacij,
— da prenavljajo stanovanje oz. stanovanjsko hišo ter da imajo zagotovljenih 60 % lastnih sredstev od predračunske vrednosti,	.
— da so kreditno sposobni,
. — da zagotovijo zahtevano zavarovanje posojila,
— da dostavijo vloge z vsemi prilogami stanovanjski skupnosti — Odboru za graditev do 30. maja 1986. Vloge, prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale.
Za prenovo iz drugega odstavka se bo razdelilo 60 % sredstev, za dela iz tretjega odstavka pa 40% sredstev razpisane natečajne vsote.
Vsi prosilci bodo točkovani po 20 členu Pravilnika in bo višina kredita odvisna od skupnega števila točk.
Rok za odplačilo kredita je do 10 let po 5-odstotni letni obrestni meri. Posojila se odplačujejo v mesečnih obrokm, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilcev in druga vprašanja, ki jih ne določa natečaj, se uporabljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti.
Obrazci — vloge in priloge se dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava, Partizanska ul. 52.
Vloge za natečaj bo zbirala Skupna strokovna služba sisov materialne proizvodnje občine Lendava. Vloge bo obravnavala posebna komisija pri Odboru za graditev, ki pripravi predlog 'za odobritev ali zavrnitev. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge bo sprejel Odbor za graditev pri SSS. Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi vloge bo posredovan vsem udeležencem natečaja.
Na podlagi pravnomočnega sklepa Odbora za graditev o odobritvi posojila je prosilec dolžan,skleniti posojilno pogodbo z LB, TPB, poslovno enoto v Lendavi, ki je pooblaščena, da kontrolira namensko porabo posojila.
II.	NATEČAJ
za posojila organizacijam združenega dela in skupnostim za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnin!
1.	Razpisana natečajna Vsota za posojila znaša 49,200.000,— din
2.	Pravice do posojila za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini imajo:
— organizacije združenega dela in skupnosti, ki imajo sedež v občini Lendava in so pristopile k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava ter združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski, skupnosti ter organizacije, ki začasno ne morejo oblikovati za stanovanjsko gradnjo dovolj sredstev iz čistega dohodka,
— da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru družbeno usmerjene gradnje,
— sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
— d/bodo delavcem dodeljevala standardna stanovanja,
— da jim posojilo skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za nakup načrtovanega števila stanovanjskih enot.
Rok za odplačilo kredita je 10 let, po 5% letni obrestni meri. Posojilo se odplačuje v polletnih anuitetah.
Vloge, ki jim je potrebno priložiti predkupno ali kupno pogodbo ter dokazilo o zagotovitvi lastne udeležbe, bo zbirala Skupna stroko-> vna služba sisov materialne proizvodnje občine Lendava. Vloge bo obravnaval Odbor za graditev, ki izda sklep o odobritvi ali zavrnitvi. Vloge se bodo zbirale do 30. aprila 1986.
STRAN IS
VESTNIK, 17. APRILA 1986
Radijski in televizijski spored od 18. do 24. aprila
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 18. aprila (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Poročilo z X. kongresa ZKS. Tv mozaik. 9.05 Tednik. 9.35 Puntarska pesem — 6. oddaja (čb). 10.20 Z X. kongresa ZKS (do 10.35). 15.50 Z X. kongresa ZKS. 16.05 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.20 Beli delfin, 3. del francoske nadaljevanke. 17.35 Z X. kongresa ZKS. 17.50 Merlin, 11. del nemške nadaljevanke. 18.15 Za učinkovito umsko delo, 1. del izobraževalnega niza. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Kronika X. kongresa ZKS. 20.35 Avtomanija: Oblikovanje za sanjarjenje, 6. del angleške dokumentarne serije. 21.05 R. B. Stewart: Bergerac, L del angleške nanizanke. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Cifra mož, jugoslovanski film.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Znak, 3. del otroške serije. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Znak, 3. del otroške serije. 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja. 18.45 Ralph Towner, zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Jani Goloo: Ivo Kosi: Prero-jenje (balet SNG LJ) (samo za LJ 2). 20.30 Kemai Ge-kič igra Chopina (samo za LJ 2). 21.00 Porota. 22.05 Nočni kino: Gramoz, avstrijski film (do 23.35).
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 Tv v šoli, 12.35 Po
novitve, 15.00 Tv v 16.00 Dober dan, Kronika reških občin. Otroški in mladinski red, 19.05 Tv koledar.
šoli, 17.25 17.45
spo-19.15
Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne vihre, 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 21.40 Kultura srca.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska tv. 9.50 Upokojenski dopoldan, vmes: Thalijina službanica; Klovnova žena. 15.10 Šolska tv. 16.25 Poročila. 16.30 Poštni predal 250. 16.50 Strategija zmage, sovjetska serija. 17.55 Spored za 3 dni. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pri luči, drama. 21.45 Umetnina tedna. 21.55 Madžari v Bloomingtonu, 1. del. 22.45 Tv dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film: Mohawk, igrajo: Scott Bready, Rita Gam, Neville Brand, Lori Nelson, režija: Kurt Neuman. 16.45 Otroški program: Mala zgodovina glasbe, Osamljeni jezdec, tv film. 18.30 Odprava Marchand, tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 Verdi, tv nadaljevanka — 4. del. 21.45 TVD — vsedanes. 22.00 Časovni stroj, dokumentarec. 23.00 Zakaj mačke? — film, igrajo: B. Marchall, A. Stewart, režija: Fons Radema-kers.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 19. aprila (sobotna reporta-
Iskanje—znanje—
ža,
ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8	.00 Poročila. Otroška matineja — ponovitev oddaj. 8.55 X. kongres ZKS, prenos iz CD (Do 13.30) v odmoru. 13.35 Poročila. 13.40 Pedenjžep — ponovitev. 14.15 Kjer so lutke doma, dokumentarni film — ponovitev. 14.40 Slovenski ljudski plesi: Koroška, 2. del. 15.05 Avtomanija: Oblikovanje za sanjarjenje, ponovitev 6. dela angleške dokumentarne serije. 15.30 Cyrano de Bergerac, ame-riškki risani film. 16.15 Lef-kara, dokumentarna oddaja ciprske TV. 17.00 Titograd: PJ v rokometu (ž) — Budu-čnost: Lokomotiva	(Zg),
prenos, v odmoru ... in športni non stop. 18.25 Za zvezi, oddaja za stik z gledalci. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Turistični globus. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Kronika X. kongresa ZKS. 20.45 Catlow, angleški film. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 Video-godba.
TV ZAGREB
Prvi program
9	.00 Tv v šoli, dem tv dni, 16.15 glasba, 16.45 16.50 Tv koledar,
15.45 Se-Narodna Poročila, 17.00 Ro-
komet, 18.25 Prisrčno vaši, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Izganjalec pravice (film), 21.25 . Dnevnik, '
21.40 Kronika kongresa ZKS, 22.00 Festival narodne glasbe, 23.00 Program ob koncu tedna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Anekdote, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavni večer, 21.50 Šport, 22.25 Otvoritev Kazina v Bregenzu — prenos. Drugi program
Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skoraj poet (drama), 22.50 Nevidni morilec (film).
TVMADŽARSKA
8.30 Ponovitve do 13.05. 15.10 Hišna nega, 2. del. 15.20 Poročila. 15.30 Za najstnike. 16.25 Rocambole, pustolovski film. 18.10 Objektiv, dejstva o svetu so-' cializma. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Letališče 77, ameriški film. 21.55 Stara madžarska plesna glasba. 22.00 Ptičje oči, francoski film. 23.20 Tv dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara — telenovela. 15.10 Film: Poletne norčije, igrajo: Tognazzi, Chiari, Dapporto, Rascel, Billi, režija: Anton Edoardo. 16.45 Risanke. 17.00 Rokomet: Proleter—Borac. 18.30 Ščepec širnega sveta. 18.55 Tv novice. 19.00 Nogomet: Svoboda—Hajduk. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Sobota v družini. 20.30 Mesečnica — lirična drama v treh dejanjih. 23.10 TVD vsedanes. 23.25 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.09 Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.10 Poročila. 8.15 Otroška matineja. 11.00 A. Ivanov: Večni klic, 14. del sovjetske nadaljevanke. 12.05 Propagandna oddaja. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Poročila (do 12.45). 13.20 Nikola Tesla, 8. del nadaljevanke Tv Zagreb. 14.35 Predstavitev 1. dela popevk za finale evrovizije v Ber-gnu. 15.10 Ko legende umirajo, ameriški film. 16.55 Poročila. 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, ko še ne boli. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zora Dimbach: Dosje, 3. del nanizanke Tv Zagreb. 21.20 Tito beseda in slika neke dobe, 2. del dokumentarne serije Tv Zagreb. 22.15 Reportaža z nogometne tekme — Dinamo (Zg):CZ. 22.45 Športni pregled. 23.30 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
9.50 Poročila, 10.00 Jasenovac 1986 — prenos, 11.00 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Izobraževalni center Nikola Tesla, 14.00 Mali koncert, 14.15 Flipper, 15.05 Ob nedeljah, 17.15 Puščavska lisica (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dosje (drama), 21.2.0 Tito — beseda in slika nekega obdobja, 22.45 Športni pregled.
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 14.45 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.25 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraljevanje, 21.15 Opera, 23.15 Nočni studio.
Drugi program
15.00
9.00 Matineja, 15.00
Športno popoldne, 16.55
Avstrijska narodna glasba,
TVMADŽARSKA
8.30 Spored za otroke.
11.20 Ena ura s prof. Galijem. 14.25 Nadredne za mladino. 14.50 Kralj Štefan, madžarski film. 16.35 Oglejmo si skupaj. 17.10 Družabna igra. 17.55 Poro-_ čila. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Zlati mladenič, tv film. 21.35 Telešport, vmes judo in maraton.
23.05 Poročila, himna.
TV KOPER
13.45 Košarka: Jugoslovansko prvenstvo. 15.00 Verdi — 4. del ponovitev. 16.25 Risanke. 17.00 Najmanjša predstava — risani film. 18.10 Risanke. 18.30 Ščepec širnega sveta. 19.00 Colonel March — tv film. 19.30 Sivi dom — tv nadaljevanka V. del. 20.30 Tv film. 21.40 Cameo Theatre — prvi del. 22.35 Čar nepredvidenega. 23.00 Tv film. 23.30 Pogled na svet.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 21. aprila (šport, prispevek o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Integrali, ponovitev (do 10.45). 15.40 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Planinica. 17.45 Istranova, glasbena oddaja. 18.15 Ljudska glasbila iz Makedonije: Tambura. 18.40 Risanka. 19.00 Danes podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 H. Wouk: Vihre vojne, 14. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno: zdravje za vse do leta 2000. 21.40 Proces, L del zahodnonemške dokumentarne serije. 23.10 Tv dnevnik.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.30 Naš prijatelj Tito, 8. del otroške serije. 8.45 Radi imamo živali, 6. del nanizanke. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 13.00 Tv dnevnik (do 13.15). 18.00 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Dinastija, 95. del ameriške nadaljevanke. 22.05 En avtor — en film. 22.20 Izviri: Usode, ponovitev dokumentarne serije (do 23.05).
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 16.40 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanke, 19.30
20.00 Drama,
Dnevnik,
21.15 Mini portret, 21.30 Odprta knjiga, 22.00 Paralele, 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA ______:_[__:_
Prvi program
Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Voja bombnikov, 22.45 Horowitz v Moskvi (koncert).
TVMADŽARSKA
17.10 Poročila. 17.20 Letalci akrobati, kratki film o XII. svetovnem prvenstvu. 17.45 Video strani. 17.50 Moliere: Šola za može, komedija. 19.00 Tv telovadba. 19.15 Večerna pravljica. 19.20 Tv dnevnik. 19.35 Koncert, Lamberte Gardelli v gledališču Erkel. 21.05 Praznik; Karoly Makk in njegovi gostje. 22.15 Poročila, himna.
TV KOPER
14.15
14.25
Uboga Klara, telenovela. 15.10 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 Glasbena oddaja. 16.30 Otroški program: Risanke, lutkovno gledališče. 18.00 Zdravnik in otrok -z nasveti pediatrov, odd. v živo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: Samotarij, igrajo: Gloria Grahamo, Scott Brady, režija: Sutton Roley. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Film — Samotarij — Nadaljevanje. 22.35 Festival etnoloških in ekoloških filmov — Kranj.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 22. aprila (pogovor v živo, Predstavljamo vam...;., ISKRICA), 18.00 - Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA

Metalurgija. 9.30 Človekovo telo: Kako se sporazumevamo. 10.00 Slikarstvo XX. stoletja: Ideja in foto-stvarnost (do 10.30). 15.55 Tv mozaik — šolska tv — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 B. Britten: Missa Brevis in D op. 63, mladinski pevski zbor RTV Ljubljana. 17.40 G. Mihič: Vsa čuda sveta, otroška igra tv Beograd. 18.40 Risanka.19,00 Danes Koroški obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 P. Chiara: Delitev, predstava SSG Trst. 21.45 Proces, 2. del zahodnonemške dokumentarne serije. 23.15 Tv dnevnik Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Mali svet, otroška oddaja. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 13.00 Tv dnevnik (do 13.15). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Mali svet, otroška dokumentarna oddaja. 18.15 Znamenite ženske srbske preteklosti. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pj v košarki/M/—2. tekma finala končnice, prenos (slov, kom.) v odmoru žrebanje lota. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 V torek ob osmih, narodna glasba. 22.30 Revolucija, ki traja.
dokumentarna
oddaja.
23.15 Kaj je film, izobraževalna oddaja (do 23.45).
TVZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.20 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Vaša'žele nova (film), 23.10 Dnevnik,
TV AVSTRIJA
Prvi prgram
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skrivnost Al Capone-jeve kleti, 21.35 Al Capone (film), 23.05 Glasba za Princa Eugena;
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska tv. 9.45 Nori zaljubljenci, 1. in 2. del. 15.20 Šolska tv. 15.35 Basni. 15.50 Živi muzej, politehnični muzej v Moskvi. 16.15 Poročila. 16.20 Tv spored za 3 dni. 16.25 SP v hokeju na ledu. 17.50 Tv film. 18.25 Agrarni svet. 18.50 Mini studio. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zadeva Maurizius, 3. del. 21.10 Studio ’85. 22.10 100-obletnica Leninovega rojstva. 22.30 Tv dnevnik, himna.
TV KOPER
'T
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Samotarij — ponovitev. 16.40 Otroški program: Risanke, Kamen Marca Pola — tv film, Osamljeni jezdec — tv film. 18.30 Marchand — tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Rokomet. 20.30 Marco Polo — tv nadaljevanka 6. del. 21.45 TVD -vsedanes. 22.00 Mundal: Messico ’86. 23.00 Košarka — Jugoslov. prvenstvo pley off.
16.00 — Nailepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 23. aprila (gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 — »21—232« -— pro-pagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 A. Hieng: Non malar, tv drama. 10.05 Miniature: Gradovi ob Krki (do 10.30). 15.55 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Desetnica. 17.45 Ko se korenin zavemo: Boj za življenje, 12. del dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes Pomurski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Rimsko zlato, italijanski film (čb). 21.45 Proces, 3. zadnji del nemške dokumentarne serije. 23.15 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Obiskovalci, 3. del otroške serije. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Obiskovalci, 3. del otroške serije. 18.15 Za lepše življenje: Travnik, izobraževalna serija. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Resna glasba. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Jazz na ekranu: Anthony Braxton quartet (tudi za JRT 2) 21.45 Sejem avtomobilov, dokumentarna oddaja (do 22.30).
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 Tv v šoli, 17.10 Poročila, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino — oko, 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pozna ljubezen (film), 21.45 Prelistano, 22.30 Mladostna ljubezen.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska tv. 9.50 Delta, pon. 10.15 Zgodba o vrtičkih, 4. del. 11.10 Ljudska folklora. 15.25 Šolska tv. 16.30 Poročila. 16.35 Vrteče se slike. 17.15 Streha sveta. 18.05 Za naše zdravje. 18.15 Studio Pecs. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Življenje je takšno in drugačno, nemški tv film. 21.15 Parabola. 21.45 Dramatiki, Magda Szabo. 23.30 Tv dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara — telenovela. 15.10 Film: Goliat proti velikanom, igrajo: Gloria Milland, Brand Harris, režija: Robert Day. 16.30 Otroški program: Risanke, Mala zgodovina glasbe, Osamljeni jezdec — tv film. 18.30 Odprava Marcha D —- tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Film. 22.40 TVD -vsedanes. 22.55 Rituals — film, igrajo: Lavrence Dene, Martin Gammel, režija: Petar Carter.
16.00	-
Jazz .. .jazz . . .jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 24. aprila (kultura, IŠČEMO ODGOVORE NA VAŠA VPRAŠANJA), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Polarna lisica, japonski dokumentarni film (do 10.25). 14.10 Moskva: Šp v hokeju na ledu — skupine A, (2:3), prenos 3/3 (do 15.20/30). 16.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič. 17.45 Čirule-Čarule: Čarobne plošče. 17.50 Slovenska ljudska glasbila in godci: Oprekelj. 18.15 Obramba in samozaščita. 18.45 Risanka. 19.00 Danes Posavski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 L. Feuchtwanger: Op-permannovi, L del nemške nadaljevanke. 22.10 Dokumentarec meseca: Ponos staršev. 22.40 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
8.20 Šalajko, otroška serija. 8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 13.00 Tv dnevnik (do 13.15). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Šalajko, otroška serija. 18.15 Znanost: Nekoč davno. 18.45 Muppet show. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tujci in bratje, 2. del angleške nadaljevanke. 21.15 Umetniški večer — Mess 86 (do 23.15).
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.05 Tv v šoli, 17.10 Poročila, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Izbrani trenutek, 21.15 Noč polne lune (zabavna oddaja), 22.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabava in glasba, 21.50 Končna postaja — mladost.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska tv. 10.00 Ponovitve. 1-2.55 SP v hokeju na ledu iz Moskve. 15.20 Šolska tv. 16.15 Poročila. 16.25 Sirmaijev večer v Vi-gadu, 2. del. 17.05 Victor Pasmore, nemško-angleški film. 17.35 Stari poklici. 17.50 Tv borza. 18.00 Sv. Jurij, risanka. 18.05 Pulzus, zabavna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.20 Ozadje vesti. 22.15 Tv galerija. 22.50 Tv dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara — telenovela'. 15.10 Film: Goljat proti velikanu — ponovitev. 17.15 Otroški program: Risanke, Kamen Marca Pola — tv film, Osamljeni jezdec — tv film. 18.30 Odprava Marc-, ha d — tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odpra meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.30 Film: Zemeljske dogodivščine vodne vile, igrajo: Angela Von Radloff, Ingo Thourat, režija: Rol Thiele. 22.00 TVD — vsedanes. 22.15 Hockey na ledu — svetovno prvenstvo grupa A 22.50 Alida Chelli - Variete.
STRAN 17
VESTNIK, 17. APRILA 1986
prodam
KOSO ZA TRAKTOR, zadnji priklop, prodam. Mlajtinci 13. M-1763 DVOOSNO PRIKOLICO, prekucno, skoraj novo, prodam. Bakovci, Parti-« zanska 27. M-1765
TOVORNI AVTO TAM 125, nosilnost 7 t, s podaljšanim kesonarjem, v voznem stanju, ugodno prodam. Vladimir Vuri, Mursko Središče, M. Pija-de 66. M-1767
KROMPIR PRODAM. Okoslavci 6. M-1768
MOTOKULTIVATOR GORENJE s koso in frezo, 1500 kosov opeke modul, 6 kosov mreže 8/6, 450 kg betonskega železa, moped, fiat 750 in 5t železa ugodno prodam. Telefon: 72 539 do 15. ure, po 15. uri: 77 117. M-1771
TRAVO ZA KOŠNJO IN MEŠANA DRVA PRODAM. Brezovci 40. M-1772
DVOBRAZNI OLTOV PLUG, mlado kravo z drugim teletom, brejo — po izbiri, in tridelna okna z roletami prodam. Zenkovci 48. M-1773 MIO STANDARD 350 s koso in frezo prodam. Andrejci 47. M-1774 SEMENSKI OVES, BOROVE PLOHE, 5 cm, in MOPED 15 SLC prodam. Križevci 8 v Prekmurju. M-1776 TRAVNIK, 10 arov, primeren za sadovnjak ali vinograd, v Dolini, in drva za posek prodam. Bokrači 29. M-1777
KRAVO PO IZBIRI, NOVO PEČ FERROTERM, 35.000 KAL, štiridelni sadilec za koruzo panonija prodam. Banfi, Kupšinci 62. telefon: 23-883. M-1778
VINO (šmarnica z vinograda), večjo količino, prodam. Prvomajska 7 (pri sosedu), ali telefon 23 129. M-1779 ČZ ENDURO z novo batno sestavo, rezervnimi blažilniki (amortizerji), pogonskim zobnikom in čelado nolan prodam. Telefon: 23 524. M-1795 SENO in I ha GOZDA PRODAM. Peskovci 42. M-1796
SLAMO, večjo količino, prodam. Kupšinci 51, telefon: 24 583. M-1798 SENO prodam. Kobilje 213. M-1800 DIANO 6, letnik 1977, prevoženih 85.000 km, registrirana do 22. novembra, prodam. Cena 250.000 din. Informacije: telefon 76 270. M-1801 IMV KOMBI. SAMONAKLADAL-KO SENATOR, 22 m3, OBRAČALNIK HEOBLIC ZA SENO in FER-GUSONOV PLUG, 10-colni prodam. Krog, Murska ulica 70. M-1802 URSUS 335, s koso, prodam. Silvo Vršič, Lukavci 77 a, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1803
COMMODORE 64 PRODAM. Tele- . fon: 76-827. M-1805
IGRALNE AVTOMATE (»FLIPER-'E«), NAMIZNI NOGOMET, bi-1 ard in LIGHT SHOW prodam. Teli ron: 76 624. M-1686
I AKTOR 1MT 540. registriran, preda 1. Alojz Filipič. Sovjak 64, p. Vi-de i ob Ščavnici. M-1806
TOMOS AVTOMATIK 3, star en mesec in barvni televizor Grunding, v dobrem stanju, prodam. Vse informacije dobite po telefonu 24 545, popil dne. Drago Kaučič. M-1807 MOPED APN 4 prodam. Strukovci 54. M-1808
NJIVO V MURSKI SOBOTI, velikost 22 arov, prodam najboljšemu pobudniku. Ponudbe pod šifro: »NJIVA«. M-1780
KORUZO NA STORŽIH prodam.
R ikičan, Prešernova 28. M-1781 'ARTBURG ugodno prodam.
Alojz Rajh, Banovci 6. p. Veržej. M-1782
GOZD - TRAVNIK V BA-KOVClH, velikost 55 arov, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro: »GOZD — TRAVNIK«. M-1780 SENO, večjo količino, prodam. Telefon po 17. uri: 23 733. M-1783
MOTORNO KOLO ČZ 350, letnik 1979, registrirano, prodam. Zorger. Grad 177. M-1784 LADO 1200 UGODNO PRODAM. Franc,- Žitkovci 30. M-1785
BALIRANO SENO PRODAM. Puževci 35. M-1786 VINOGRADNIŠKO KOSILNICO, skoraj novo, in trajnožamo peč prodam. Šiftar, Murska Sobota, Aškerčeva 5. M-1787 NOV VODNI GRELNIK (BOJ-LER), 80 1, prodam. Brezovci 14, telefon zvečer: 72 694. M-1790 125 P, letnik 1976, obnovljen, registriran do 12. 9. 1986, prodam. Naslov v upravi lista. M-1792 RENAULT 12 TL, letnik 1975, odlično ohranjen, prodam. Murska Sobota, Kroška 63. M-1793 TRAKTOR URSUS 335 s koso, 1200 delovnih ur. prodam. Silvo Veršič, Lukavci 77 a, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1794
ŽITNI KOMBAJN KLAS, širina kose 3,40 ra, prodam. Daniel Heric, Kokoriči 24, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18967 RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Informacije od 16. do 19. ure: Grlava 19. IN-18970 NEMŠKO OVČARKO, staro tri leta, in dva mesece stare nemške ovčarje, dobrih staršev, prodam. Jože Ozmec, Ilovci 6, p. Ljutomer, telefon: (062) 716-161. IN-18966
VISOK HLADILNIK KONČAR, nov, prodam. Valerija Da-kaj, Murska Sobota, Lendavska 37 a, po 15. uri. M-I832 FISČHER, dvokasetnik, prodam. Telefon: 74-711. M-1834 LADO 1600, letnik 1980, ugodno prodam. Telefon po 15. uri: 23 119. M-1835
SEMENSKI KROMPIR IGOR prodam. Franc Kuhar, Kupšinci 69. M-1836
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 45. M-1837
KAMERO YASHICA SUPER, 8 mm, harmoniko in 400 kosov strešne opeke (40 m‘), tip Vesna, prodam. Drago Hujs, Murska Sobota, Stara 14. M-1838 KAKOVOSTNO SENO PRODAM. Kobilje 41. M-1840 ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Zenkovci 66. M-1841 GRADBENO PARCELO Z GRADBENIM DOVOLJENJEM V BLIŽINI MURSKE SOBOTE ugodno prodam. Perš, Murska Sobota, Stara ul. L M-1842
BARVNI TELEVIZOR GORENJE SELEKTOMATIC prodam. Čahuk, Cvetkova 14, telefon: 21 161 M.-I843 TRAKTORSKE PLUGE IMT, 10-colne, prodam. Rakičan, Tomšičeva 23. M-1844 TRAKTOR URSUS C 335 prodam. Franc Gaberc, Banovci 2 C. M-11845
ZASTAVO 101, v odličnem stanju, ugodno prodam. Stanko Ficko, Černelavci, Tavčarjeva 26. Ogled popoldne. M-1846 SENO, balirano in nebalirano, prodam. Cena 2.500 din za 100 kg. Telefon: 22 I 19. M-1847 DVE MOTORNI ŽAGI PRODAM. Bukovnica 8. M-1848 MOTORNO ŽAGO TOMOS TIP 770 PRODAM. Telefon: 22 210. interna 385. M-1850 KOSO OLT NA KARDANSKI POGON PRODAM. Adrijanci 46. M-1852
BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Černelavci, telefon: 24 204. M-1809 -
ZASTAVO 1300 (po delih) prodam. Fikšinci 14. M-1810 SENO IN OTAVO ugodno prodam. Vučja Gomila 146. M-1812 TRAVNIK, primeren za vinograd in sadovnjak, prodam. Naslov v upravi lista. M-1814 KASETOFON AKAI IN GRAMOFON DUAL prodam. Merklin, telefon: 24 781. M-1815 SENO PRODAM. Anton Mataj, Petanjci 86. M-1816 SEJALNICO OLT ZA KORUZO, 4-vrstno, prodam. Kokoriči 25, p. Križevo pri Ljutomeru. M-1817
ZIDNO OPEKO MODUL prodam. Gorica 16, p. Puconci. M-1818
RENAULT 5 prodam. Jože Žinkovič, Boračeva 4, p. Radenci. M-1819
KORUZO V ZRNJU IN SEMENSKI KROMPIR PRODAM. Odranci 248. M-1820 TOVORNI AVTO TAM 5500, KASONAR, leto izdelave 1972, registriran do avgusta, prodam. Telefon: 73 211. M-1823 FIAT 125, letnik 1978, prodam. Jambor, Čikečka vas 14. M-1825 ZASTAVO 101, na novo registrirano, prodam. Kovač, Murska Sobota, Stara 10. M-1828 ŠTIRI GUME ZA DEUTZ (8 x 25) in razne dele za LADO 1200 prodam. Telefon zvečer: 74 313. M-1829
SILAŽNI KOMBAJN SIP PRODAM. Sodišinci 45. M-1833 SEDEŽNO GARNITURO, kotno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. LE-10133
TOVORNI AVTO MAN, prekucnik, tip 15-240/1973, 91, odli
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Ste!a o Uram (direktor in glavni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabian (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože.Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gdnter (tennični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave. Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek., računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, depisni-j štw Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača-! mo < Joletm naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din: letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, ! 24 < -p dol IX USA. dol 3X SIT , letni naročnina za dUcvtie organizacije. Tekoči račun pri SDK i Mui  oi z. Lota '1900 663 30005 IX '/n: račun priJugobanki Ljubljana i 501«  6-0	5O495I2. (•••'>:'posamezne šte. >« je S; din liska CGP Večer Maribor. Po pri-
, slo;: .	voproM.cn plačila temcijnci' davsc od prometa proizvodov.
čno ohranjen, dobre gume, registriran do 25. marca 1987, 3 osno prikolico gorica, 14 t, registrirano, skupaj ali posamezno, zaradi bolezni lastnika prodam. Gostilna Lovec, Lendava, Partizanska 31, telefon: (069) 75 137. LE-10131
SEJALNICO ZA KORUZO; 4-vfstno, prodam. Alojz Slavič, Bunčani 4, p. Veržej. IN-18980 JAWO 350, motor za BCS in mlatilnico prodam. Naslov v upravi lista. IN-18976
DVE KRAVI s teletoma ter 200 1 belega vina prodam. Franc Muršič, Cestijanec 16, Martin na Muri. IN-18969
MIXER STAR SOUND DINA-MIX 16/2, srednjetonske skrinje 2 x 150Wz zvočnikoma fender in delestion trobljami, aktivno kretnico, dvosistemsko, poljubna nastavitev, Hz CX 202 SOUND-SYSTEME, dva elektronska bobna sincusion pearl z mixer-jem in bobnarski sinty, 2 mikrofona shure in činelo peiste crash 18 prodam. Vlado Mičev, Murska Sobota, Vinka Megle 10. M-1644
KOMBI IMV 1600, registriran do 14. novembra, primeren za zasebnika ali glasbenike prodam. Naslov v upravi lista ali telefon: 76 238 od 20. do 21. ure. M-OP
MESEČNE JAGODE HUME-LOVE VZEPNJALKE, rodijo od maja do novembra ob opori do 2 m, prodajam. Plod je velik kot jajce, z okusom in vonjem gozdnih jagod. Pošljem najmanj 20 sadik po 40 din za sadiko. Naprodaj tudi seme kanadskih buč, tehtajo do 100 kg, bele, rumene, roza in rdeče, dobre so za kuhanje in peko (merica 100 din) stročjega fižola, bel, brez nitk, dolg do 40 cm, rodi do 3 kg; spomladanske solate, obseg glave do 30 cm, težka je do 4 kg. Cena semena je 20 din. Za vsa naročena semena pošljem navodila. Milanka Milutinovič, Odžaci, 37240. M-MM
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, prodam. Informacije: slaščičarna pri gasilskem domu. M-1853 POHIŠTVO ZA SPALNICO IN ZAMRZOVALNO . OMARO, 1201, prodam. Informacije po 15. uri. Bojan Činč, Lendavska 25 b, telefon 25 423. M-MM 10-KANALNI MANO GRAPHIC EQUALIZER GE-100 prodam. Mirko Kolmanič, Stara Nova vas 1 L M-1854
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA SIP ŠEMPETER PRODAM. Jože Hamler, Orehovski vrh 3, Gornja Radgona. GR-12601
MOPED, v odličnem stanju, prodam za 40.000 din. Telefon: (069) 74 153. GR-12603
SENO IN OTAVO prodam. Franc Iskra, Police 60. GR-12604
RENAULT 6 PRODAM. Janko Kramer, Mekotnjak 2, p. Ljutomer. IN-18975
GRED ZA MIZARSKI SKOBELJNI STROJ (hobelvela), 110 x 400 mm, stopnice, jeklene konstrukcije (10 stopnic), betonski kanal, premer 80 cm, in rabljen televizor RIZ-LIDO, črno-beli, ugodno prodam. Štelcl, L Kaučiča 2a, Ljutomer, telefon: 81 112. IN-18974 KAKOVOSTNO SENO, 2 t, prodam. Anton Zadravec, Banfi 143, p. Štrigova. IN-18973 MOTORNO KOLO MZ 150 prodam. Anton Vrbnjak, Ključa-rovci 58, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18972
NOVO HIŠO s 26 ari zemlje prodam. Maks Kavčič, Lokavci 15, p. Spodnji Ivanjci. GR-12595 SENO PRODAMO. Flisar, Šra-tovci 38. M-1855
ZASTAVO 101 GTL, letnik izdelave 1983, odlično ohranjen, redno vzdrževan in garažiran prodam. Telefon: (069) 24 195. M-1856
TRAKTOR STEYR (žaba), 28 KS, dobro ohranjen, prodam. Bencak, Puconci 106. M-1857 SEMENSKI KROMPIR TER SENO' IN OTAVO prodam. Mačkovci 30. M-1858
KOMBAJN EPLLE (po delih) in nizkotlačno stiskalnico prodam. Lucova 36. M-1861
KRAVO, vprežno, staro devet let, brejo sedem mesecev, prodam. Petišovci, Rudarska 19. M-1862
MOPED APN 6, star dve leti, dobro ohranjen, ugodno prodam. Slavko Rogan, Večeslavci 10, p. Rogašovci. M-1863 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. Jože Hodošček, Nemčavci 15a. M-1864
STREŠNO OPEKO BIBER, rabljeno, prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 25 ali telefon: 22 389. M-1865
SILAŽNI KOMBAJN SIP, jer-menico za ursus in sejalnico panonija za koruzo, 4-vrstno, prodam. Šoštarič, Lukavci 11, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1866 KOSILNICO BCS in dvobrazd-ni plug, I2-colni, prodam. Peskovci 39, p. Šalovci. M-1868 SEMENSKI KROMPIR IGOR, L LETNIK, kakovostno seno in slamoreznico, vse po ugodni ceni, prodam. Puconci 75. M-1869 ZASTAVO 101, letnik 1981, registrirano do aprila 1987, ugodno prodam. Alojz Kočar, Cankova 84. M-1870
BMW 316 prodam. Stanko Bru-nec, Dokležovje 56, p. Beltinci. M-1871
3-DELNO SOBNO OMARO, širina 180 cm, rabljeno, prodam. Rajhar, Murska Sobota, Zorana Velnarja 36, popoldne. M-1872 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, in LADO 1200 S, letnik 1984, prodam. Bakovci, Vrtna 6. M-1873
VISOKOTLAČNO STISKALNICO CLASS MERKANT 40 prodam. Noršinci 62. M-1874 SVINJO ZA ZAKOL (160-170 kg), domača reja, prodam. Strukovci 48, p. Bodonci. M-1876 NEDOGRAJENO HIŠO V ODRANCIH 379 PRODAM ALI ZAMENJAM ZA STANOVANJE V LJUBLJANI. Hiša meri 68 m2, dvorišče 487 m2. Ogled možen v petek, 18. aprila 1986, po 16. uri. Telefon popoldne: 061 454 036. M-1877 ŠKODO 120 GLS, letnik 1983, ugodno prodam. Ogled možen po 15. uri. Naslov v upravi lista. M-1878
SENO, večjo količino, ugodno prodam. Markovci 102. Informacije na št. 11. M-1879 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, star 1,5 leta, prodam. Rakičan, Prešernova 9. M-1883 KRAVO, brejo devet mesecev, kontrola A, druga telitev, prodam. Ivanci 14, p. Bogojina. M-1884
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ UNI-VERZAL z adapterjem za koruzo prodam. Franc Pertoci, Bakovci, Mali Bakovci 102, telefon 76 124. M-1885
ZASTAVO 101, obnovljeno, in zajce (novozelandce) prodam. Satahovci 37. M-1886 BARVNI TELEVIZOR Z GARANCIJO ALI BARVNI TELEVIZOR Z NOVIM EKRANOM prodam. Vprašati: Hotiza 164 — bife Ložič. M-1887 HLEVSKI GNOJ POCENI PRODAM. Dankovci 26. M-1888
DVE BREJI KRAVI (po izbiri izmed petih), kontrola A, prodam. Franc Drvarič, Radovci 11. M-1890
SPAČEK, registriran, in AMI-8 prodam. Dolnja Bistrica 92. M-1892
GOLF, dizel, bele barve, prodam. Hadošček, Prežihova 3. M-MM
STRUŽNICO, BRUSILNI STROJ, VRTALNI STROJ, ELEKTRIČNI VARILNI APARAT, KOMPRESOR, KOLESA Z MOTORJI, DVOKOLESA, DROBNO ORODJE ZA AVTO-MEHANSKO STROKO TER NOVE IN RABLJENE REZERVNE DELE ZA MOPEDE TER DVOKOLESA PRODAMO NA DRAŽBI, ki bo 19. aprila ob 9.
Nisem dovolil, da bi te izgubil, a usoda hotela je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
ZMWMJk
Ob prerani in boleči izgubi ljube mamice in žene
Danice Senčar
roj. Šerber
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, izrekli sožalje in nama kakorkoli pomagali.
GLOBOKO ŽALUJOČI: sin Marko, mož lonček in drugi domači
uri v Martjancih Vlaj, na koncu vasi pred Moravci. M-1893 KAVČ Z VITRINO PRODAM. Sicherl, Maribor, Svetozarevska 4. M-OP
DOBER GNOJ, večjo količino, prodam. Podgoršek, Mostje 38. LE-10137
SEMENSKI KROMPIR IGOR prodam. Janko Babič, Zg. Krap-je 29, p. Veržej. IN-1891 ZASTAVO 101 GTL 55, staro dve leti, prodam. Jože Slavič, Stara Nova vas 42, p. Križevci pri Ljutomeru. IN—18983 ZASTEKLJENA OKNA IN VRATA UGODNO PRODAM. Zenkovci 29. IN-1896
JUGO 45, star štiri leta, prodam. Ogled možen vsak daji po 15. uri. Bratonci 22 ali telefon: 22-420. M-1894
TRAKTORSKO KARDANSKO KOSILNICO in starejše manjše pluge prodam. Andrejci 13, p. Martjanci. M-1897
FREZO ZA GOLDONI (MONDIAL) PRODAM. Odranci 87 a. M-1898
GNOJ PRODAM. Murska Sobota, Lendavska 36. M-1899 300 kg semenskega krompirja sorte igor prodam. Bratonci 48, tel.: 71-145 MZ-MM
Večjo količino sena prodam. Ludvik Feher, Gaberje 82 p. Lendava. M-MM
KROMPIR DEZIRE (okrog 4 t), prodam. Informacije: Ge-derovska 18, Černelavci ali tel. 22-751 (zvečer). M-EH
kupim
MALI IN VELIKI STOŽČASTI ZOBČENIK DIFERENCIALA ZA TRAKTOR STEYR, 15 KM, letnik 1955, ALI NEVOZEN TRAKTOR STEYR Z DIFERENCIALOM KUPIM. Ponudbe: Karl Zavernik, Močna 35, 62231 Pernica. M-1791 GRADBENO PARCELO V OKOLICI LENDAVE KUPIM. Naslov v upravi lista. M-1889 STANOVANJSKO HIŠO, PARCELO ALI PRIMEREN VINOGRAD NA RELACIJI LJUTO-
MER—RAZKRIŽJE—ŠTRI-GOVA kupim. Ponudbe po telefonu: 81-354 popoldne. IN-18982
sobe
GARSONJERO. V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE VZAMEM V NAJEM. Posezič, HOTEL DIANA M. SOBOTA, soba št. 522. M-1826
ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE S KUHINJO VZAMEM V NAJEM. TRŽNICA - DROGA PORTOROŽ. M-1827
zaposlitve
STRUGARJA, KLJUČAVNIČARJA IN VARILCA ZAPOSLIM. Valter Poljanko, Mota 30, p. Ljutomer. IN-18977
OSEBO-ZA VZDRŽEVANJE GROBOV NA POKOPALIŠČU V MURSKI SOBOTI iščem. Ponudbe pod šifro: »LAHKA DELA«. IM-1780
KV KLJUČAVNIČARJA ALI DELAVCA ZA PRIUČITEV, PO MOŽNOSTI Z IZPITOM C KATEGORIJE, zaposlim. Štefan Šlihthuber, Murska Sobota, Klavniška L M-1824
ZIDARJA IN NK DELAVCA TAKOJ ZAPOSLIM. OD 90.000 din, samsko stanovanje brezplačno. Stanko Hrastnik, zidarstvo, Ljubečna 56 a, Celje, telefon: 063 35-475. M-1839
DELAVCA V KOVINSKI STROKI ZAPOSLIM. Telefon: 23-077 M-1859
ŽENSKO ZA VARSTVO DVOJČKOV IŠČEM. Murska Sobota, Zvezna 11. M-1859 a
MIZARJA ZAPOSLIM. Informacije: splošno mizarstvo Ružič, Murska Sobota, Tomšičeva 6. M-1867
DELAVCA ZA KMEČKA OPRAVILA TAKOJ ZAPOSLIM. Telefon: 48-092 M-1875 BIFE V LJUBLJANI ZAPOSLI PRIJETNO DEKLE ZA DELO V STREŽBI. Klander, 61000 Ljubljana, Hošiminhova 13, telefon: 061 721-676. M-1891
razno
RAZLIČNE PLASTIČNE ROLETE DOBAVLJAM IN STROKOVNO MONTIRAM. Informacije: telefon 062 26 103. M-1527
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost delavske knjižice, reg. štev. 8180, izdane pri SO Gornja Radgona. Edvard Teršek, Lutverci 36, p. Apače. GR-12597
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost delavske knjižice, izdane pri SO Gornja Radgona. Anton Krempl, Gornja Radgona, Kerenčičeva 9. GR-12600
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje tehniške šole Maribor, izdane na naslov: Zvonko Sever, Globoka 58, p. Ljutomer. IN-18978
SENO ZAMENJAM ZA SLAMO. Veščica 50, telefon 22 154. M-1762
TRAVNIK ODDAM V NAJEM. Moravske Toplice, Na bregu 7. m-1811
DVA STAREJŠA UPOKOJENCA IŠČETA ŽENSKO, staro nad 65 let, za pomoč v gospodinjstvu. Plačilo po dogovoru, stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista. M-1830
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 22845-2, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota. Viljem Kocan, Motvarjevci 4, p. Prosenjakovci. M-1831
TRAVNIK V GANČANIH dam v najem. Oglasite se v Lipovcih 198. M-1849
ZEMLJO V MOTOVILCIH po ugodni ceni dam v najem. DVA ZIDARJA zaposlim. Franc Grah, Černelavci, Zadružna 8, telefon: 23 109. M-1851
RAZNO
NJIVO ZA VRTOVE ODDAM V NAJEM. Cvetkova 13. M-1881
GOSPODINJE POZOR!
Imate težave z zamrzovalno skrinjo, ki rosi ali se na njej nabira led? Pokličite servis po telefonu: 062 774 806. Popravimo vam takoj, strokovno, na vašem domu.
Žlahtič, Rogaška 54, Ptuj. M-MM
PREVAJAM NEMŠKO-SLO-VENSKE TEKSTE. Sicherl, Maribor, Svetozarevska 4. M-OP OPREMLJENO LEPO ENOSOBNO STANOVANJE NA GORIČKEM dam upokojeni osebi v brezplačno uporabo. Telefon: 062 21-565. M-OP
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika gimnazije Frana Miklošiča, Ljutomer, izdanega za šolsko leto 1980/1981. Jelka Fras, Cven 88, p. Ljutomer. IN-18986
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 046813, izdane pri HKS Gornja Radgona. Janez Vučak, Police 94, p. Gornja Radgona. M-OP
ODKUPUJEM KARAMBOLI-RANE ALI DELNO VOZNE AVTOMOBILE TER RAZNE KMETIJSKE STROJE. Ponudbe s primerno ceno pošljite na naslov: Janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11. do 16. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Telefon: 062 714 113. M-1895
STRAH
VESTNIK, 17. APRILA 1986
ZAHVALA
1. aprila 1986 nas je po kratki in težki bolezni v 51. letu starost* za vedno zapustil
Franc Ošlaj
iz Jurske Sobote
, i- vepm sorodnikom, dobrim sosedom, prija-Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljuj kakorkoli pomagali in sočustvovali z na-teljem, sodelavcem i"znanc^’pospremili na njegovi zadnji poti.
mi, darovali cvetje, izrekli sožalje n b h
obred oevcem za žalostinke, govornikoma Posebna hvala g. duhovniku za	• Slovenija ceste Tehnike M. Sobota za
KS Turopolje in predsiavniku
. , ,  • „ Murski Soboti in medicinskemu osebju inten-Zahval« velja	oddelka bolnišnice v Mariboru.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Suzan. In drugo sorod«™
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni!
(S. Jenko) ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Franc Seršen
iz Kupšinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, kolektivoma DO ŽTP in Mure M. Sobota, predstavniku KS za poslovilne besede, GD Kupšinci, predstavniku društva upokojencev iz Černelavec, g. kaplanu za pogrebni.obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Terezija, hčerki Helena in Marta ter sin Feri z družinami, sestre Helena, Marija in Ema
VESTNIK, 17. APRILA 1960
19
. ''TWBSaBBanMMEm
v besedi in sliki
Mimo zased in spominskih obeležij
Kurirčkova pošta je prišla tudi v občino Ljutomer. Mladi Raz-križanci so jo sprejeli že minuli četrtek od svojih vrstnikov lendavske občine. Pot jo je nato vodila mimo spominskih obeležij v razkrižki krajevni skupnosti do Cvena, kjer je tudi prenočila. Iz Cvena so jo mladi kurirji ponesli proti Križevcem pri Ljutomeru in od tam v Bučkovce. Povsod so jo lepo sprejeli, mladi pa so pripravili tudi krajše spominske slovesnosti, na katere so povabili borce, ki so jim pripovedovali o dogodkih med NOB v Prlekiji.
V torek je kurirčkova pošta odpotovala iz Bučkovec proti Ceza-njevcem, kjer je tudi prenočila. Veliko slovesnost so mladi učenci pripravili kurirčkovi pošti v sredo zjutraj v Ljutomeru pri osnovni šoli Ivan Cankar. Na sprejem so povabili borca jurišnega bataljona iz Maribora, Ivana Šemeta, ki je mladim spregovoril o težkih časih narodnoosvobodilnega boja. Iz Ljutomera so kurirčkovo torbico ponesli v Stročjo vas, kjer je prenočila, in danes zjutraj so jo pri spominskem obeležju v (lovcih predali vrstnikom iz ormoške občine.
D. L.
ZAREK SPODBUDE ZA PORABSKE SLOVENCE?
Zdravstvo ni potrošnja, ampak proizvodnja
V sredo in četrtek so v Radencih potekali četrti parodontološki dnevi, posveta pa so se udeležili tudi stanovski kolegi iz Avstrije in Madžarske. Udeleženci posveta so obravnavali različne strokovne teme, razprave pa so znova opozarjale na preventivo in na to, da premalo skrbimo za ustno higieno.
V petek ir. soboto pa so se sestali slovenski zdravniki na 133. rednem srečanju slovenskih zdravnikov in šesti skupščini Zveze zdravniških društev in Slovenskega zdravniškega društva. Srečanje je organiziralo Zdravniško društvo Pomurja, pokrovitelj pa je bil Svet pomurskih občin.
V petek je bil uradni del srečanja, v soboto pa so razpravljali o zdravstvenem varstvu v neugodnih gospodarskih razmerah. Osnovna misel vseh razprav je bila, preseči miselnost o zdravstvu kot potrošnji. »Zdravstvo ni potrošnja, ampak proizvodnja,« je dejal dr. Ivan Kastelic. In dokler ne bomo tega sprejeli tako v miselnosti kot dejanjih, nas bo stanje v zdravstvu in zdravstvenem varstvu še naprej zaskrbljevalo.
Gospodarske razmere so neugodno vplivale na zdravstveno dejavnost, položaj zdravstvenih delavcev in omajale odnose v svobodni menjavi dela. Pričakujemo pa lahko, da se bodo rezultati krize pokazali tudi v demografskih in zdravstvenih značilnostih prebivalstva, kajti obolelost in umrljivost pri nezaposlenih v zahodnem svetu je štiri do petkrat večja kot pri zaposlenih in neugodni položaj mladih, ki so brez stanovanja in zaposlitve, negativno vpliva na rodnost.
Izhod iz neugodnega položaja v zdravstvu pa ni le v izenačitvi družbenih dejavnosti z gospodarstvom, ampak v iskanju notranjih rezerv. Vendar pa imajo zmanjševanje ležalne dobe, omejevanje v pisanju receptov in nakup opreme tako pozitivne kot negativne učinke. Doktor Bojan Varl pa je s predavanjem o racionalni diagnostiki in terapiji ponudil novo možnost v iskanju poti za pocenitev zdravstvenih storitev. Osnova racionalne diagnostike pa je povratek k bolniku. »Škoda, ki jo napravimo bolniku, če preiskava ne daje rezultatov, je strokovno in etično nedopustna, kakor tudi vsak recept, ki ga predpišemo preveč ali premalo,« je končal dr. Bojan Varl.
Majda Horvat
Posebno pozornost bomo izkazali tistim naročnikom, ki bodo plačali naročnino za leto 1986.
KAKO? O tem in o vseh podrobnostih izleta vas bomo sproti obveščali.
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov
V Rakičanu se je sestal pripravljalni odbor za ustanovitev društva varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja. Namen ustanovitve društva je izboljšati varnost pri delu, protipožarno varstvo in varstvo okolja. Dogovorili so se, da bo ustanovna skupščina 25. aprila v gasilskem domu v Murski Soboti. Društvo bo predvidoma štelo okrog 100 članov, poleg varnostnih inženirjev in tehnikov pa bodo vključeni tudi požarni inšpektorji in nekateri gasilski delavci.
F. M.
Letos Nikšič— drugo leto
Gornja Radgona
Konec maja se bodo mladi iz 12 jugoslovanskih mest že 31. zbrali na Festivalu bratstva in enotnosti v Nikšiču. Tudi iz Gornje Radgone bosta odpotovala dva avtobusa udeležencev, vendar letos s pomembno nalogo — da prevzamejo zastavo. Kajti prihodnje leto se bo okrog 1000 mladih zbralo v Gornji Radgoni, kjer je bil festival že dvakrat, 1965. in 1975. leta.
Priprave na festival v Gornji Radgoni so se že začele. Minuli teden se je sestal organizacijski odbor, ustanovili pa so razne pododbore za kulturo, šport, zabavo itd. Naredili so finančni načrt in po sedanjih cenah naj bi stal okrog 20 milijonov dinarjev, pričakujejo pa, da se bo zaradi zviševanja cen tudi ta načrt spremenil (do 50 milijonov). Tako kot v drugih republikah, bo tudi v Sloveniji glavni pokrovitelj Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, ki bo skupaj z drugimi republiškimi organi in organizacijami zagotovil 60 odstotkov potrebnih sredstev. Drugo bodo zbrali v občini Gornja Radgona.
Bernarda Peček
POMLADNO TIHOŽITJE — Najti ga je mogoče kjerkoli, in če časopis obrnete za 90 stopinj, bo kdo uganil tudi tip in znamko. Lastnika kajpak ne, saj je očitno sklenil, da ga »upokoji«. Na varstvo okolja ni pomislil, če pa že, mu je španska vas. Sicer pa ni izključeno, da lastnik ne premišlja: kaj briga ta svet, kaj imam na dvorišču. Saj! Kakršen gospodar, tak ima hram, pravi ljudska modrost. (B. Ž.)
Za še lepše okolje
Turistično-olepševalno društvo iz Ljutomera je v zadnjih nekaj letih postalo pomemben dejavnik pri urejanju mestnega okolja in pri razvijanju turistične dejavnosti v krajevni skupnosti Ljutomer. Številne odmevne akcije — razstava turističnih spominkov, Prleški sejem in še nekatere druge — so pokazale, da z vztrajnim in načrtnim delom lahko tudi tako društvo veliko prispeva k splošnemu razvoju. Na občnem zboru pa so člani tudi kritično spregovorili o številnih pomanjkljivostih in nepravilnostih. Ne toliko v lastnih vrstah kot v odnosu drugih do številnih očiščevalnih akcij, ki jih je priredilo to društvo, vendar pa pri ne-
Na oglasnih deskah v porabskih vaseh v zadnjem času lahko vidimo tudi vse več vabil in oglasov v slovenskem jeziku, kar je bila pred leti še prava redkost. Potrebno je tudi omeniti, da so oglasna mesta dokaj lepo urejena, kot to dokazuje tudi posnetek iz Števanovec. Mogoče bi se lahko tudi pri nas zgledovali po njih.
Foto: J. G.
V TEJ PRODAJALNI STREŽEMO Z NASMEHOM
V okvir prizadevanj Turističnega društva Murska Sobota, da bi postalo največje pomursko mesto bolj turistično zanimivo, turisti pa bi mesto zapustili zadovoljni in bi se radi vračali, spada tudi akcija, ki je naslovljena na trgovine.
Kako naj turist spozna podo-
katerih meščanih kljub večkratnim opozorilom, ni bilo pravega odziva. Tudi krajevna skupnost Ljutomer je prišla do istih ugotovitev in predstavniki, ki so se udeležili občnega zbora društva,-so obljubili vsestransko pomoč.
Prav nekateri uspehi pa so dali turističnemu društvu iz Ljutomera poleta in program, ki so si ga zastavili, je obsežnejši od prejšnjega. V njem so tudi številne prireditve, ki so bile sicer nekdaj v Ljutomeru že tradicionalne, vendar pa so zamrle. In naloga novega odbora, ki so ga izvolili, je, da te prireditve obudi in da nadaljuje aktivno delo društva.
D. L.
bo in značilnosti našega mesta, če ne prek osebnega stika s posameznimi občani, s tistimi, ki opravljajo določene, storitve. Sodobni turist pa si ne želi le ogledov, temveč hoče svoj obisk in potovanje čim racionalneje izkoristiti — z nakupi v trgovinah. Pomurske trgovine pa so na to kaj malo pripravljene, če smo na-tačnejši, tu in tam »se kdo usmili turistov«, pravega gospodarskega zanimaja pa ne pokaže nihče.
Turistično društvo bo s svojo akcijo V tej prodajalni strežemo z nasmehom poskušalo vplivati na izboljšanje le ene plati — vzrok pa je v tem, da osebni stiki s turisti še vedno niso takšni, kot se to spodobi za mesto in končno za pokrajino z zdraviliškim turizmom. Prijaznost, potrpežljivost, uslužnost in postrežba z nasmehom so odločilnega pomena za kakovostno turistično ponudbo. Namen akcije, na katero se lahko prijavi delovna skupnost vsake prodajalne, je prav ta. S prijavo se bo delovni kolektiv zavezal, da bodo vsakega kupca postregli z vljudnim in neprisiljenim nasmehom. Turistično društvo bo vsaki prijavljeni prodajalni ponudilo ustrezno nalepko, ki bo kupca že ob prihodu obveščala, da je vstopil v prodajalno prijaznih ljudi.
Poziv bo v začetku naslovljen le na trgovine, kasneje pa bi v akcijo vključili tudi druge, ki imajo vsak dan veliko osebnih stikov z ljudmi (npr. banke, pošte, razne urade, itd.).
B. Peček
Pred dnevi je Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem v Pečuju organizirala prvo dvodnevno srečanje gledaliških narodnostnih amaterjev iz cele države. Na njem je sodelovalo 12 skupin slovenske, srbske in hrvaške narodnosti, za prvo srečanje pa so pokazale kako:
Števanovsko gostiivanje je k sodelovanju povabilo celotno dvorano mladinskega kulturnega doma v Pečuju.
vost, kakršne niso pričakovali niti največji optimisti.
Ko smo ob koncu srečanja zaprosili za oceno dr. Marina Mandiča, generalnega sekretarja DZJS na Madžarskem, ni mogel skrivati navdušenja: »Na zadnjem kongresu naše Zveze smo sklenili, da bomo prirejali tovrstne preglede ustvarjalnosti za različna področja. Začeli smo s pevskimi zbori, nadaljevali z glasbenimi skupinami, tole, kar se je dva dni dogajalo v Pečuju, pa je gotovo vrhunec. Govorjena materinščina je namreč najpomembnejši vzvod za ohranitev, za razvoj kulture in narodne samobitnosti pripadnikov narodnosti. In videli ste, da se nam resnično ni treba sramovati tega, kar smo videli. V Zvezi smo se pravzaprav najbolj bali Porabja. Tam gledališke tradicije ni, zato nismo vedeli, ali bodo od februarja, ko smo srečanje razpisali, do aprila sposobni kaj pripraviti ali pa bomo prvič po dolgem času imeli prireditev brez naših slovenskih prijateljev. Zato smo zdaj tembolj veseli dosežka študentov visoke učiteljske šole iz Szombathelya, ki so bili med najbolj gledališko dognanimi od vseh sodelujočih skupin.«
Stojan Vujičič, vodja žirije na srečanju, znani književni kritik, je še bolj določen: »Študentje slovenske katedre so pod režijskim vodstvom Elizabete Ber-nja naredili predstavo, variacije na temo samomora, ki je ob Smrti gospoda Goluže srbskih ama
Turistično društvo Radenci, ki je zelo dejavno, je lani v samozaložbi izdalo vrsto lepih razglednic. Za izdajo so se v društvu odločili, potem ko so ugotovili, da se o Radencih prodajajo »prastare« razglednice.
Med ponujenimi posnetki je izbral 17 najustreznejših akademski slikar Lojze Logar, vsi pa so delo Radeta Bakračeviča. Razglednice je solidno natisnila tiskarna Pomurskega tiska. Na republiškem tekmovanju, kamor so razglednice poslali, je ta, ki jo objavljamo, dobila največjo možno oceno. B. R.
terjev iz Pomaza eden od vrhov srečanja.«
Tudi lektorica za slovenski jezik na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu Elizabeta Bernjak ni skrivala navdušenja: »Ko so nam iz Budimpešte v začetku februarja poslali vabilo na srečanje v Pečuju, nismo imeli niti iz
kušenj niti besedila. Iz ZKOS so nam potem poslali to enodejanko, za katero še zdaj ne vemo, kdo je njen avtor, in v Pečuju smo prvič nastopili pred občinstvom. Zato smo zdaj res presenečeni in navdušeni nad odzivom občinstva in strokovnjakov.«
Še eno predstavo so porabski Slovenci pripeljali v Pečuj. Iz Števanovec je slovenski učitelj Laci Kovač na odru ustvaril pravo gostiivanjsko vzdušje, pri katerem smo veselo peli, plesali, jedli in pili skupaj z množico amaterjev, ki so govorili včasih tudi za nas nerazumljivo porab-ščino. Dramaturško je števanov-ska predstava močno nihala, zlasti v prvih dveh tretjinah, zato pa so se Števanovčarji razživeli proti koncu, ko več ni bilo povsem jasno, kdo je obiskovalec, kdo igralec. Laci Kovač snuje naprej: »Dogovarjamo se za nova besedila, v katerih bomo obujali po-rabske običaje, v katerih bomo igrali v našem narečju. Pomanjkljivosti, o katerih govorite, bomo ob sodelovanju slovenskih strokovnjakov skušali odpravljati.
Končajmo z ugotovitvijo, da je slovenska katedra na VUŠ v Szombathelyu v zadnjih letih v Porabju naredila veliko za boljše poznavanje knjižne slovenščine. Na tej poti morajo vztrajati — da so to sposobni, so dokazali tokrat, pa tudi ob drugih priložnostih.	Marjan Dora
Fotografija: Boris Cipot