Gospodarske stvari.
Dobro pleme — velik dobiček.
Pogovor nekaterih gospodarjev z učiteljem na kmetih.
Spomlad nam je letos mila bila; izrastlo nam je mnogo sena, ugodno vreme pa nam je pomoglo, da smo obilni pridelek srečno spravili domii. Žtvinici naši tedaj ne bode manjkalo dobre krme. Mislim, možje, da bi zdaj čas bil prevdariti: ali imamo za nase krave lepega in za pleme dobro pripravnega bika?
Tako je izvedeni in za napredek kmetijstva vneti učitelj B. govoril gospodarjem, ki so okoli njega sedeli pod lipo.
Ne moremo se pač hvaliti z grajščinskim bikom, pa še dobro, da tega imamo za 56 kravic nase vasi — odgovori na to eden izmed pričujočih gospodarjev.
Na to poprime učitelj zopet besedo in pravi: Menim, da vam ni treba še le na dolgo in široko dokazovati, koliko je ležeče na dobrem biku, po katerem se veliko da zboljsati zarod, da pridejo veča, lepša in bolja teleta na svet. To gotovo veste vi tako dobro, kakor vem jaz. In le čuditi se je, da ne spoznavajo tacega dobička dandanes že vsi kmetovalci in da, če tudi imajo lepe krave, so zadovoljni z vsako bikovsko pokveko. Le zanikernost, kakor pri marsikaterih drugih rečeh, je tudi tukaj kriva napčne živinoreje.
O tem imate res prav, gospod učitelj, da dober in domačemu plemenu primerno velik bik nareja teleta, ki jih mesar za 5 in še več goldinarjev dražje plačuje, kakor druga. Tega sem se sam prepričal pri svojem bratrancu v S., kjer imajo bika, ki je bil predlanskim kupljen od družbe kmetijske. Očiten je res dobiček, Če ima gospodar kake 3 ali 4 krave, da Bi po takem leto in dan že precej pridobi pri teletih.
Veseli me, da slišim take pametne besede med vami — reče učitelj. Jaz bi temu le še dodal to, da po slabih bikih več krav jalovih ostane, ali da jih morajo 4 ali okrat k biku gnati, ki se po takem za Četrt leta kasneje ubrejijo, večkrat tudi z vržejo, česar krivi so mnogokrat tudi biki. Pa tudi to ni izmišljena stvar, da krave po lepem teletu bolje molze j o kakor po revnem živinčetu.
Ce je VBe to res, kar nam pripovedujete — se oglasi drug gospodar — se kmetje pač s pametjo kregamo , da ne iščemo dobrih juncev. Le to je žaltova, da nimamo denarja si omisliti takega blaga!
Kar eden ne zmore, jih zmore več skupaj — to je pač že znana stvar, in zato menda bode, kakor smo v „Novicah" brali, kmetijska družba prihodnjemu deželnemu zboru predložila nasvet, naj izdela postavo, po kateri naj se občinam naklada dolžnost, da si vsaka soseska omisli pripravnega junca ali po večem številu krav tudi več juncev za pleme.
Prijatelj! tudi brez take postave, ki jo kmetijska družba namerava in katero imajo že v nekaterih drugih deželah — seže učitelj z besedo vmes — bi mogli pametni kmetovalci sami do dobrega bika za pleme priti, in to brez silnih stroškov. Naj vam to bolj na drobno razložim. Brez velicih stroškov, ki bi zadeli enega gospodarja , se da dober bik kupiti tako, da tisti živino* rejci, kateri imajo krave, po številu svojih krav zložijo za nakup bika potrebni denar. Ce je, na priliko, bik za pleme namenjen 50 kravam in ta bik velja 150 gold., bi po takem en gospodar za vsako svojo kravo za nakup tega bika moral donesti 3 goldinarje. Ce pa bi bilo 80 krav (in to je najviše število krav za enega bika po umni živinoreji), znašalo bi plačilo za vsacega gospodarja še manj. Tako kupljenega bika prevzame eden izmed dotičnih sosedov v oskrbovanje, ali pa se vsi ti sodeležniki poredoma vrstijo v oskrbovanji. Da se tak plemenski bik dobro glešta in čedno drži, se ve da bi moralo veljati za glavno zapoved. Dalje bi moral vsak deležnik plemenskega bika po številu krav za krmo njegovo donašati potrebnega send in nekoliko ovsa. Za trud oskrbovanja in za steljo ostane gnoj tistemu, v čegar hlevu je bik. Da so nekdaj naši predniki po enega bika ali več bikov skup redili, to nam kaže še dandanes ime tacib senožet, ki so se imenovale bikov i ne (bikovne*). Ko pa se do-služeni plemenski bik proda mesarju, se drug kupi namesti njega, topa, za kolikor več se je prodal kakor kupil, se razdeli med sodeležnike po številu krav. Po tej poti se da dober bik za celo sosesko skupaj omisliti in dober kup rediti.
Lejte! saj je res to pametno — slišimo več gospodarjev reči.
Kaj pa bodo zanikerneži rekli? — To ni za nas — se oglasi Burežev Jurij in gre v krčmo, kjer še tisti večer zapije pol tega, kar bi moral za bika doplačati, katerega bi soseščani skupaj imeli.
*) To ime se je res še do današnjega dne ohranilo. Ce bi nam kdo, komur je kaj vec o bikovinah znano aH kdor kaj več o njih pozvedeti more, kako je bila ta stvar vredjena, zelo bi nam vstregel s zgodovino te starodavne naprave.      Vred.