Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965
Leto
izdajanja
XIX
Število
izvodov:
1200
Št. 7
glasilo delavcev tosame S
novosti V JAVNI OBRAVNAVI
Novi sistem pokojninskega in in-'■ftlidskega zavarovanja prinaša nekaj novosti, med katerimi sta zlasti Pomembni dve.
. ^>rva je usklajevanje pokojnin z rman^em Povprečnih nominalnih N- Pokojnine naj bi med letom usklajevali dvakrat, s čimer bi dosegli 9o°/o povprečne rasti nominalnih OD.
Druga novost se kaže v zahtevi P° doslednejšem uveljavljanju ukre-P°v za zdravo in varno delo. Vse aktivnosti v OZD morajo potekati ako, da se zagotovi takšno varstvo ^lavcev na najtežjih in zdravju škodljivih delih, da ne bi bilo potre-no uveljavljati bonificirane delovne dobe.
Omenjene novosti konkretizira družbena dogovora:
Pružbeni dogovor o ukrepih in aktivnostih za zmanjševanje in odpravljanje težkih in zdravju škod-Jivih delovnih razmer za dela in naloge, kjer je povečana zavarovalna foba že priznana
Sprejem tega dogovora v svojih določbah narekuje novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Temeljni namen dogovora je zagotoviti takšno varstvo delavcev na najtežjih in zdravju škodljivih delih oz. nalogah, da do uporabe instituta zavarovalne dobe, ki se šteje s Povečanjem, sploh ne bi prišlo, tako bi le v primerih, ko takega varstva ni mogoče zagotoviti, upo-rabili institut zavarovalne dobe s Povečanjem, da bi se delavcem, ki opravljajo najtežja dela in naloge kagotovili tak položaj, kot ga ima-1° drugi delavci, ki ne opravljajo ezkih in zdravju škodljivih nalog.
V dogovoru so opredeljeni ukre-P‘ in aktivnosti širšega kroga pristojnih družbenih dejavnikov, ki daj pripomorejo k temu, da bodo izboljševale in odpravljale tež-ce in zdravju škodljive delovne tazrnere (Izvršni svet skupščine . HS, Gospodarska zbornica Sloveni-ZS Slovenije se zavezujejo za ( ^ >
nadzor nad izvajanjem ukrepov, preverjanje tehnologije, iskanje možnosti za skrajšan delovni čas, spodbujanje delavcev v OZD k strokovnemu izpopolnjevanju in podobne aktivnosti).
To pomeni, da bo zavarovalno dobo s povečanjem mogoče priznati
Varno delo za delavce na najtežjih delih
le tedaj, ko bodo dosledno uporabljeni vsi drugi predhodni ukrepi varstva delavcev pri delu, pa kljub temu ne bo mogoče odpraviti težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer.
2.	Družbeni dogovor o usklajevanju pokojnin
Ta dogovor naj bi rešil dvoje vprašanj:
— način usklajevanja pokojnin med letom od leta 1986 dalje;
— način usklajevanja med letom v
predhodnem obdobju, t.j. v letih
1984 in 1985.
Od leta 1986 dalje naj bi se pokojnine uskladile med letom najmanj trikrat. Skupno povečanje bi ustrezalo 90 % od uradno ugotovljenega odstotka porasta povprečnih nominalnih OD v obdobju januar-september. Obdobje devetih (in ne dvanajstih) mesecev je vzeto zaradi tehničnih razlogov, kajti novembra, ko naj bi se uskladile pokojnine, so znani le podatki za prvih 9 mesecev. Analiza je tudi pokazala, da je takšno merilo ustrezno in podatki z rahlimi odstopanji merodajni za obdobje januar-december. Ce pa bi gibanja v zadnjih treh mesecih pokazala potrebo po korekciji, bi se le-ta izvedla, s tem, da bi se to upoštevalo pri izplačilu pokojnin s
1.	decembrom (zaradi letnega povprečja).
Prehod na izvajanje pokojnin med letom bi bil zaradi povečanja finančnih sredstev postopen. V letu 1984 bi se pokojnine uskladile za 50 % družbenega porasta nominalnih OD za obdobje januar-septem-ber v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983. V letu 1985 pa bi se pokojnine uskladile za 75 l0/o. Ce pa materialne možnosti družbe ne bi mogle zagotoviti take uskladitve, se bodo morale pokojnine med letom uskladiti najmanj v tolikšni meri, da bi bilo doseženo razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečnim OD v posameznem od teh let najmanj do višine 75 %.
Dogovor predvideva še dve vrsti uskladitev, ki ju zakon navaja kot neobvezni, izjemni:
Prva je uskladitev po rasti družbene produktivnosti dela. Take uskladitve bi bile deležne vse pokojnine, pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih ali pokojnine posameznih kategorij upokojencev. Možnost take uskladitve bi bila v primeru, če bi rast družbene produktivnosti dela bila znatno višja od rasti nominalnih OD.
Drugo pa je usklajevanje prej odmerjenih pokojnin s kasneje od-
merjenimi. Dogovor zavezuje skupnost, da tekoče spremlja raven pokojnin, uveljavljenih v različnih časovnih razdobjih z ravnijo pokojnin v tekočem planskem obdobju, upoštevaje razmere, ki vladajo v delitvenem sistemu nasploh in po posameznih panogah.
Postopek za uskladitev se bo začel, če bo skupnost ugotovila, da prej odmerjene pokojnine bistveno zaostajajo za kasneje odmerjenimi.
Merilo bodo le starostne pokojnine (brez dodatkov in ugodnosti). Postopek ugotavljanja se bo vršil v začetku vsakega koledarskega leta med iztekom srednjeročnega planskega obdobja. Izven tega roka pa se bi ugotavljala možnost uskladitve na predlog Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali Zveze sindikatov Slovenije z navedbo razlogov za predčasno obravnavo.
—	Pravilnik o varstvu zraka (9. 3. 1979)
—	Pravilnik dela odbora delavskega nadzorstva (16. 5. 1975)
—	Pravilnik o oblikovanju cen — — (1. 6. 1984.)
—	Pravilnik o varstvu voda — (16-6. 1981)
—	Pravilnik o financiranju — (7. 7. 1978)
—	Pravilnik o sprejemanju in g>' banju tujcev v delovni organizaciji — (2. 3. 1983)
—	Pravilnik o tajnih podatkih in o obveznih ukrepih za njihovo zavarovanje (2. 3. 1983)
1.	3. Poslovniki
—	Poslovnik o izračunavanju OD 1984/85 — (21. 6. 1984)
—	Poslovnik o volitvah in delu samoupravnih organov in delegacij — (18. 7. 1980)
—	Poslovnik o reklamacijah — (19-6. 1980)
—	Poslovnik o poslovanju obrata
družbene prehrane — (24.	2.
1982)
—	Poslovnik o reklamacijskih postopkih — (12. 6. 1980)
—	Poslovnik o koriščenju počitniških kapacitet — (10. 5. 1982)
1.	4. Navodila
—	Navodilo o izračunavanju OD v v delovni organizaciji TOSAMA (15. 6. 1981)
—	Navodilo o načinu pokrivanja zdravstvenega okrevanja (15. 6.
1982)
—	Navodilo o oskrbovanju s sanitetnim materialom (13. 12. 1982)
—	Navodilo o uporabi kontrolnih ur
(	8. 1982)
—	Navodilo o obravnavanju stabilizacijskih predlogov (8. 9. 1981)
2.	0. SAMOUPRAVNI AKTI V TEMELJNI ORGANIZACIJI SANITETA
—	Statut TOZD Saniteta (29. 3. 1984)
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (29. 3. 1984)
—	Pravilnik o osnovah in merilih
za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD Saniteta — marec '1980	(3. 2.
1978), spremembe (8. 1. 1980)
—	Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti (28. 10. 1977 — osnovni akt)
—	Pravilnik o delovnih razmerjih (23. 5. 1984)
—	Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v TOZD Saniteta (23. 5. 1084)
—	Pravilnik o varstvu pri delu TOZD Saniteta (6. 7. 1979)
—	Pravilnik o pospeševanju inova-torstva v 'TOZD Saniteta (29. 9.
1983)
—	Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v TOZD Saniteta (29. 9. 1983)
Seznam samoupravnih splošnih aktov '84
V	seznamu samoupravnih splošnih aktov ’84 so navedeni interni predpisi Tosame, ki so v veljavi ob objavi tega seznama.
K seznamu je dodanih še nekaj podatkov, ki se nanašajo na vse interne predpise.
Iz seznama je razvidno, da je v naši delovni organizaciji veljavnih 62 različnih splošnih aktov, od teh je 33 takih, ki se uporabjajo na ravni celotne delovne organizacije, 29 splošnih aktov pa ureja specifične zadeve v temeljnih organizacijah oz. delovni skupnosti skupnih služb. V temeljnih organizacijah je v uporabi po 10 splošnih aktov, v delovni skupnosti pa jih je 9.
Glede na področja, ki jih posamezni splošni akti urejajo, se ti sprejemajo neposredno in posredno preko posameznih samoupravnih organov. Med obravnavanimi sploš. akti je bilo tako 22 predpisov sprejetih neposredno na referendumih, o sprejemu ostalih pa so odločali samoupravni organi.
V	seznamu navedeni samoupravni sploš. akti, ki urejajo skupne zadeve so zaradi boljšega pregleda razvrščeni v štiri skupine in sicer:
-— samoupravni sporazumi
—	pravilniki
—	poslovniki
in navodila.
Skupino samoupravnih sporazumov sestavljajo poleg Statuta delovne organizacije skupni samoupravni sporazumi, ki so bili sprejeti na referendumih (razen sporazuma, ki se nanaša na planiranje).
V	preostalih skupinah so interni predpisi, ki na ravni delovne organizacije urejajo posamezna področja in opravila, pri čemer je v skupini pravilnikov 15 splošnih aktov, v skupini poslovnikov in navodil pa po 6 splošnih aktov.
Pri vsakemu predpisu, navedenem v seznamu je dopisan v oklepaju datum sprejema zdaj veljavnega splošnega akta oziroma datum sprejema osnovnega splošnega akta ter datum njegovih sprememb ali dopolnitev.
1. 0. SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI, KI UREJAJO SKUPNE ZADEVE V DO
1. 1. Samoupravni sporazumi
—	Statut DO TOSAMA — (29. 3.
1984)
—	Samoupravni sporazum o združitvi v DO — (29. 3. 1984)
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delavci združenih v TOZD in DSSS v sestavi DO TOSAMA — Tovarna sanitetnega materiala n. sol. o. — (22. 12. 1977)
—	Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev za skupno porabo — (27. 12. 1977); sprememba (8. 1. 1980)
—	Samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije — — (12. 5. 1977)
—	Samoupravni sporazum o temeljih plana DO TOSAMA za obdobje 1981 — 1985 — (27. 12. 1980)
1. 2. Pravilniki
—	Pravilnik o varstvu pred požarom in zavarovanju premoženja (5. 3. 1982)
—	Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju — (12. 1. 1982)
—	Pravilnik o amortizaciji, revalorizaciji in prometu z osnovnimi sredstvi in sredstvi porabe — (26. 10. 1983)
—	Pravilnik o knjigovodstvu — (4.
8.	1981)
—	Pravilnik o inventuri (popisu) sredstev in njihovih virov (16. 1. 1981; 8. 9. 1981)
—	Pravilnik o arhiviranju — (13. 3. 1980); dopolnitev (18. 2. 1981)
—	Pravilnik o obveščanju delavcev v DO (9. 3. 1979)
—	Pravilnik o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (14. 5. 1984)
i?' 0 SAMOUPRAVNI AKTI V TEMELJNI ORGANIZACIJI FILTRI
~ Statut TOZD (29. 3. 1984)
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (29.
3.	1984)
~ Temelji plana 1981 — 1985 TOZD filtri (23. 12. 1980)
Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka m delitev sredstev za OD TOZD (marec 1980); (3. 2. 1978); spremembe (8. 1. 1980)
Akt o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti _ p8'	1977) — osnovni akt
Pravilnik o delovnih razmerjih (22. 5. 1984)
Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev ___ v TOZD Filtri (22. 5. 1984)
Pravilnik o varstvu pri delu TOZD Filtri (6. 7. 1979)
Pravilnik o pospeševanju inova-__ torstva v TOZD Filtri (29. 9. 1983) Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v TOZD Filtri (29. 9. 1983)
Vsak čas se bodo šolska vrata zaprla in se poslovila od učencev. Nekateri bodo žalostni zaradi izka-^°Y> cfrugi pa prav veseli, saj bodo ajbrž imeli lepe počitnice, ker so ?e v šoli potrudili. S svojimi starši oodo odšli na morje, v hribe ali Pa kamor bodo pač načrtovali. Šola 0 žalostno gledala za njimi, učenci Pa se za njo ne bodo zmenili.
•laz bom odšla s teto in mamico aa morje v Umag. Tam bomo pre-ivali v bloku nekega sorodnika, ružbe nam ne bo manjkalo, saj omo s seboj vzeli tudi malega An-rVia, mojega bratranca. Tam bom Počenjala vse mogoče in se zabava-a. Pogosto bom zahajala v slaščičarne po sladoled. Najbolj pa mi je VS6u ma^ vlakec in zato upam, da Se bomo z njim tudi peljali. Ko bo-PJo prišli domov, pa se bom začela Pripravljati na šolo. Spet bo zazvo-Pil šolski zvonec in nas priklical v solo. Učenci bomo morali z učenjem znova začeti.
V novem šolskem letu se bomo ®Pet malo več naučili in postali pa nietnejši, ter tako najbolje koristih svoji domovini.
Renata Majdič, 5. a OŠ Martin Koželj, Dob
- ♦ -
“'Hura! Vendar smo dočakali po-ntnice,« se je zadnji dan pouka razlegalo po šoli. Učenci so veseli Pn tudi razočarani nad svojimi spri-cevali odhajali domov. Nekateri bo-”° Pač še med počitnicami morali v šolo, ker so celo leto lenarili. Oh,
4.	0 SAMOUPRAVNI AKTI V DSSS
—	Statut DSSS (29. 3. 1984)
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS (29. 3. 1984)
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD DSSS — marec 1980 (3. 2. 1978); spremembe (8. 1. 1980)
—	Akt o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti (26. 10. 1977) — osnovni akt
—	Pravilnik o delovnih razmerjih v DSSS (24. 5. 1984)
—	Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v DSSS (24. 5. 1984)
—	Pravilnik o varstvu pri delu DSSS (21. 6. 1979)
—	Pravilnik o pospeševanju inova-torstva v DSSS (29. 9. 1983)
—	Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v DSSS (29.
9.	1983)
pa kaj bi opisovala to, raje se vrnimo k počitnicam.
Jaz sem komaj čakala, da se je končal pouk, saj smo se morali kar naprej učiti in učiti. Znebili smo se tega spraševanja in kontrolnih nalog. Prišli smo domov, vrgli zvezke in torbo v kot, saj je med počitni-
cami ne bomo potrebovali, ker je dovolj drugih bolj zanimivih reči. Nekateri se bodo podili po igriščih, drugi pa bomo pomagali staršem pri delu. Jaz bom odšla za teden dni s sestrično k stari mami na kmetijo. Pomagali ji bova pri delu in se tu-
di marsičesa naučili. V prostem času pa bom naučila tudi sestrično vesti gobelin. Ker pa je med počitnicami tudi čas letnih dopustov, se bom z očetom in mamico odpravila na morje. 2e nekajkrat smo bili v Savudriji, zato se bom kar znašla v tem kraju. Nekateri pa se bodo odpravili v hribe, drugi na morje, nekateri pa bodo ostali doma. Mnogi učenci bodo šli tudi v kolonije.
Upam, da bomo kar veselo preživeli počitnice in se videli spet v šestem razredu.
Karmen Peterka, 5. b OŠ Martin Koželj, Dob
- ♦ -
Bliža se konec šolskega leta. Kmalu bom ostala sama. Drgnili me bodo, prepleskali in pološčili.
Zvonec je zazvonil še zadnjikrat v tem šolskem letu. Poslovila se bom od učencev. Nazadnje še vzkliknem:	»Nasvidenje, dragi
učenci!« »Uh, sedaj pa to zoprno pometanje,« si mislim. Nato pride hišnik. S seboj je pripeljal pleskarje. Prebelili me bodo. Prebelili moje umazane stene od mokrih gob, s katerimi so se učenci obmetavali in čečkali po njih, da so me tako onesnažili. Električarji pregledujejo luči, stikala, zvonce in ure. Snažilke me loščijo, da se kar svetim. No, končno sem popravljena, prebeljena in počiščena.
Komaj že čakam naslednjega šolskega leta, da se bodo vrnili učenci. Čeprav me umažejo, veliko pokvarijo, jih imam najrajši. Rada imam, da se lovijo po mojih hodnikih, da vpijejo pred uro, saj so vendar moji učenci.
Karmen Mežan, 5. b OŠ Martin Koželj,, Dob
- * -
Največ počitnic bom preživela doma. S prijateljicami se bom igrala razne igre. Pomagala bom mami pri delu in pazila na mlajšega bratca. V juliju bom šla s starši na morje. Tega se v počitnicah najbolj veselim. Zelo rada bi se peljala z ladjo. Upam, da mi bodo počitnice prinesle veliko lepega.
Gorjuša, 10. 6. 1984
Natalija Likar, 1. b OŠ Martin Koželj, Dob
- ♦ -
DO SEPTEMBRA NASVIDENJE
Se nekaj dni in zaprla se bodo šolska vrata, skozi katera smo se celih deset mesecev prerivali šolarji. Pred nami so dvomesečne počitnice, med katerimi bomo na šolo čisto pozabili.
HURA, POČITNICE!
Morje, planine in gozdovi. To vse bomo obiskali med tem časom. Marsikdo bo odšel tudi k znancem ali pa bo ostal kar doma in prebiral knjige ter po svoje preživljal počitnice.
Seveda pa bo počitnic vesela tudi šola. Celo leto smo po njej pisali, se gugali s stoli in doživljali vesele in žalostne trenutke šolskega življenja. Zares si je tudi ona zaslužila svoj mir po tej šolski razigranosti.
Za šolarje so »koristne« počitni-
ce zato, ker ni treba pisati domačih nalog in se učiti. Kdor je med letom počival, pa bo moral tudi sedaj prebirati namesto kriminalk kaj določimo glagolu in kdaj je bil hr-vaško-slovenski kmečki upor.
Tako bo vsak po svoje preživljal počitnice, tudi šola. Verjetno bodo vesele, ker si jih vsi tako želimo in z veseljem kličemo: »Do septembra nasvidenje, draga šola, čeprav si nam večkrat v veliko nadlogo!«
Vlasta Drolka, 6. a, OS Dob
Informacija o poteku pripravljalnih del za razširitev avtomatske obdelave podatkov v DO Tosama
Računalništvo je danes eno od področij, ki se v svetu najhitreje razvija in izpopolnjuje. Zato je jasno, da tudi DO Tosama ne more načrtovati napredka, brez da bi v te načrte vključevala tudi avtomatsko obdelavo podakov s pomočjo računalnika. V mejah zmogljivosti obstoječe računalniške opreme (dva mikroračunalnika RIZ—20) in sposobnosti dobavitelja programske opreme (RIZ Zagreb) so trenutno računalniško obdelana in pokrita naslednja področja poslovanja:
—	fakturiranje z blagovnim knjigovodstvom, saldokonti kupcev in analizo prodaje;
—	vodenje glavne knjige (finančno poslovanje);
—	saldokonti dobaviteljev in
—	obračun osebnih dohodkov.
TOSAMA
Med pomembnejša področja poslovanja, ki še niso računalniško obdelana, bi pa bilo dobro, da bi bila, sodi vsekakor področje materialnega poslovanja, ki do neke mere posega tudi v samo proizvodnjo. Način obdelave tega dela poslovanja, kot nam ga ponuja RIZ—20, je z vidika današnjega sodobnega interaktivnega (istočasno lahko več uporabnikov na urazličnih mestih na ekranskih terminalih obdeluje različne podatke) računalniškega pristopa že zastarel in zato ne nu-d ivsega tistega, kar sodobno poslovanje zahteva. Iz tega razloga smo prišli do zaključka, da bi bilo v tem trenutku nesmiselno pričeti obdelovati materialno poslovanje na način, ki nam ne obeta nobenega nadaljnega razvoja v smislu interaktivnega dela. Ob upoštevanju možnosti, ki jih ponuja današnje Jugoslovansko tržišče računalniške opreme in primerjave teh možnosti z dogajanji na svetovnem trgu raču-
nalniške opreme ugotovimo, da se nam v perspektivi odpirajo največje možnosti nadaljnjega razvoja avtomatske obdelave podatkov, v kolikor se odločimo za računalniški sistem ISKRA DELTA. Od vseh sistemov, ki so v tem trenutku dostopni na našem trgu, gre ta sistem še najbolj v korak z usmeritvami drugih svetovnih proizvajalcev računalniških sistemov. Zato smo se v DO Tosama že pred nekaj časa odločili, da bomo nadaljni razvoj računalništva snovali prav na tem sistemu. Ker pa sami še vedno nimamo dovolj sredstev, da bi sami investirali v lastni računski center, smo se sklenili za začetek priključiti na računski center na Sob Domžale, kjer imajo še neizkoriščene kapacitete in možnost razširitve. Za te namene smo v 'aprilu 1984 pri Iskri Delti naročili ustrezno terminalsko opremo (pet ekranskih terminalov, tiskalnik in adapter za priključitev na računalnik), pri PTT pa smo za te namene dodatno naročili 10 telefonskih linij za prenos podatkov na relaciji Tosama — računalnik na občini. Terminalsko opremo naj bi nam Iskra Delta po pogodbi dobavila v roku 9 mesecev (torej v januarju 1985), telefonske linije pa naj bi bile napeljane do konca leta 198.4 Ker je bila terminalska oprema dobavljena predčasno (v maju 1984), garancijski rok pa prične teči najkasneje v enem mesecu po dobavi (oz. takoj po priključitvi), smo sklenili, da bomo predčasno dobavljeno opremo od vzpostavitve novih telefonskih linij preizkušali na računalnikov na Sob Domžale. Istočasno iščemo najustreznejšo ponudbo za programsko opremo (sistemsko in aplikacijsko), ki bo po kvaliteti in ceni najugodnejša za naše zahteve. Zato predvidevamo, da bomo do konca leta 1984, ko naj bi bile napeljane tudi telefonske linije, že lahko pričeli s prvimi poizkusnimi obdelavami po interaktivnem principu.
vodja EPS: Mlakar Marjan, dipl. oec.
S SEJ DELEGACIJ
Temeljna delegacija
Ocena poslovanja OZD v letu 1984 in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov ekonomske politike
Ocene gospodarjenja kažejo na to, da bomo dobre rezultate v poslovanju v občini dosegli tudi v bodoče. V celoti naj bi bil realiziran planiran fizični obseg proizvodnje, izvoza in finančni rezultati. Brez težav ne bo šlo, največ jih bo v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin in repromaterialov, v finančnem poslovanju pa zaradi pomanjkanja trajnih virov obratnih sredstev in slabe likvidnosti.
Po oceni bodo imeli največje težave do konca leta naslednje OZD: Tekstil — TOZD File, SGP Beton Zagorje — TOZD Gradnja Domžale, Papirnica Količevo in Napredek Domžale.
Odlok o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
Dosedanja, z odlokom določena stopnja prispevka iz naslova najemnin se s 3 % zniža na 2,55 %. Zniža se tudi stopnja 0,60°/o na 0,51% od nabavne vrednosti oz. osnove za obračun amortizacije.
Se nadalje pa bodo prispevek plačevali:
—	investitorji, ki so oproščeni gradnje zaklonišč po nespremenjeni stopnji;
—	lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih zgradb ter delov zgradb od vrednosti zgradbe po nespremenjeni stopnji.
Spremembe so le začasne in veljajo le za leto 1984.
Odlok o povprečni gradbeni ceni
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine v občini Domžale znaša 33.236,50 din.
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini znašajo 4980,56 din/m2 koristne stanovanjske površine.
Delo med počitnicami
kon''.e^na',St;letna Mateja je letos la	osernletko in bo nadaljeva-
Ka	.an^e na ekonomski šoli v
n Zakaj bo namenila prislužen de-_ln 0 vtisih pa je povedala:
„ ta denar si bom kupila kolo, s eda Pa bosta mami in oči pri-P vala razliko, ki mi bo manjkala. av_Losami bom delala cel julij, v gustu pa bom šla z domačimi na deli'16 V ®toie Pri Puli. Delam v od-n tkalnice ovojev in se dobro čutim. Pakiram krep ovoje, delo 1 gre dobro od rok in ni težko. ,i ''a Pcva želja v tem trenutku je, končam šolo in dobim k temu Primerno službo.
Majdič karmen:
in Za^jučila sem z osnovno šolo nj s® odločila, da nadaljujem šola-■I m sicer smer strojnega tehnika s Postroju Ljubljana. Zaprosila m za štipendijo, vendar odgovora jL nisem dobila. Ce jo bom dobila n H}. tak° imela večjo možnost za-s iltve- Za delo med počitnicami sok Se 0^^°čila, da del denarja, ki zaslužila namenim za šolske
SV^66^106’ k3r b° OStal° P3 23 'jcl0Je . potrebe. Pakiram ovoje, delo |.f. Prijetno ne težko in nenevarno nin	del° pri stroju. Od počit-
stu’ i bodo ®e ostale bom v avgu-ko 10 drd Preživela v Umagu, za tedna pa bom s starši hodila surfat« na Bled
in	med počitnicami je Mate
da ^armen prineslo tudi spoznanj nr t*e ie vredno potruditi v šoli 1 sa” d? izobrazbe ali poklica, ki na ^eii*’ kljub poznejši denarni nc
odvisnosti.
Obe moji sogovornici sta vneti športnici. Aktivno se ukvarjata s košarko in že nekaj časa igrata in tekmujeta v kadetski in mladinski ligi. Ce bo čas le dopuščal bosta s treningi in tekmami nadaljevali.
MERKUŽIC MARKO:
Končal sem osemletko in se vpisal v gradbeno šolo. Na počitniškem delu sem že drugo leto. Lansko leto sem bil v Eti. Sedaj sem v skladišču, delo je naporno in grem zaradi utrujenosti popoldne počivat. Delavec biti ni najboljše delo, ker je težko in vse moraš storiti kot ti je naročeno. Prisluženi denar bom naložil v banko, da bi se mi čez čas izpolnila želja, da bi imel motor. V prostem času pa najrajši poslušam glasbo, ki mi je v veliko zadovoljstvo.
GABERŠEK MARJANA:
Tako je hitela z lepljenjem kartonov, da je komaj utegnila pojasniti, da je končala osemletko in si najbolj želi, da bi lahko ostala še naprej v Tosami.
UŠTAR MATJAŽ:
Končal sem osemletko in se vpisal naprej v srednjo kemijsko šolo. Prvič sem zaposlen v delovni organizaciji in sem zadovoljen. Iz pri-služenega denarja si bom kupil šolske potrebščine. V načrtu imam tudi še počitnice na morju. V prostem času pa najrajši igram košarko.
Vsem, ki so na počitniškem delu, želimo v Tosami prijetno počutje
V SPOMIN
CIRIL GABERŠEK
Kako nenavadno trpka je lahko nekaterim usoda. Kar nenadoma smo v belilnici izgubili svojega sodelavca. Resnično nas je presunila novica, da je nenadoma umrl naš CIRIL GABERŠEK.
7. julija bi dopolnil 55 let starosti. Zaradi težav z zdravjem se je odločli oditi v predčasni pokoj pri nepolnih 36 letih dela. Usoda je hotela, da ni dočakal svojega zasluženega pokoja. Umrl je teden dni prej, predno bi lahko užival sadove svojega trdega minulega dela.
Delu je bil vedno predan. To vedo povedati tudi starejši delavci, ki so ga poznali še kot delavca skladišča. Takrat je bilo zares težaško de-
lo.	Bilo še ni viličarjev, niti asfaltiranega dvorišča. Veliko bal bombaža in zabojev preje je prevozil po takratnem zdrapanem dvorišču. Kasneje v belilnici smo ga tudi poznali kot delovnega in zavzetega za nalogo, ki mu je bila zaupana. Razumel se je s svojimi sodelavci v izmeni in tudi oddelka. Njegov obraz se je znal razlesti v hudomušni nasmeh, v takih trenutkih je znal biti zares prijeten.
Zadnje čase je čedalje teže delal, to smo videli vsi, vendar si le nismo predstavljali, da je tako resno bolan. Nenazadnje je tudi sam uvidel, da je resnično najbolje izkoristiti možnost predčasne upokojitve. Toda zanj je bila tudi ta odločitev prepozno.
Dragi Ciril, sodelavci te bomo ohranili v lepem spominu, kot dobrega tovariša in sodelavca.
Tudi narava se ti je hotela oddolžiti in ti naklonila lep sončen dan, ko si legel k zadnjem počitku.
Se enkrat, Ciril, hvala ti za vse, ostal boš kljub vsemu še vedno med nami.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega moža, ata, starega ata, brala in svaka
CIRILA GABERŠKA
se iskreno zahvaljujemo delovni or-ganizaciji »TOSAMA« Domžale za pomoč. Iskrena hvala njegovim sodelavcem, pevcem, godbi, praporščakom, govorniku za zadnje poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v Dob, dne 1. 7. 1984.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Francka, hči Branka, sin Ciril, bratje in sestri.
Sindikalne vesti
1.	Poslovnik o izračunavanju OD 1984
V javno razpravo so bile dane spremembe Poslovnika o izračunavanju OD — organizacijske spremembe v |)SSS. V ta namen je KOOZS organizirala razpravo po sindikalnih skupinah, ki je trajala do 6. 6. 1984. Iz gradiva v katerem so bile zbrane pripombe iz teh skupin in na katere so poročevalci posredovali odgovore ni pripomb, ki bi negativno ocenjevale spremembe. Nekaj pripomb je bilo tudi takih, ki se niso držale konkretne razprave. Organizacijske spremembe v DSSS je delavski svet DSSS že sprejel 28.
2.	1984 in so sestavni del Akta o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti v DSSS in da smo delavci z referendumom 29. 3. 1984 s sprejetim statutom DSSS že odločili za združitev EPS in FRS v en ekonomski sektor in za organiziranje enote vodstva DO TOSAMA.
SKLEP:
KOOZS pozitivno ocenjuje spremembe ter predloga SDS sprejem vrednotenja organizacijskih sprememb.
2. Razmerje OD
Komisija za nagrajevanje je obravnavala pobudo — sklep DELAVSKEGA SVETA TOZD SANITETA, da se ob prvem povečanju OD v DO Tosama poveča OD vsem delavcem v enakem znesku, predvsem zaradi OD in socialne ogroženosti delavcev z nižjimi OD.
Komisija za nagrajevanje ugotavlja, da je takšna delitev OD v enakih zneskih nezakonita in v nasprotju z našimi akti in načeli delitve po delu. Ker pa so najnižji OD gotovo problem, je komisija predlagala KOOZS, da se na tem nivoju predlagajo razmerja med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki in ob ugotovitvi, da je razmerje previsoko, predlaga spremembe.
Strokovna služba je v zvezi s to problematiko podala naslednjo obrazložitev:
—	naši SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI v 28. členu sporazuma predpisujejo razmerje 1 : 4
—	teoretično razmerje med dejansko izplačano najvišjo in najnižjo kategorijo (med 3 in 32 kategorijo) je 1 : 3,76
—	dejansko razmerje med najvišjim in najnižjim izplačilom OD v mesecu :
aprilu = 1 : 4,3 maju = 1 : 4,2
—	če pa od primerjanih OD v mesecu maju odštejemo minulo delo in stalnost, pa dobimo razmerje 1 : 3,82
—	pri pregledu razmerij med sorodnimi DO (npr. Induplati) ugo-
tavljamo, da je razmerje rned najvišjim in najnižjim OD v aprilu 1984 1 : 4,14
—	strokovna služba meni, da Tosama razmerje med najvišjini in najnižjim OD ni preveliko in je v skladu z družbenimi opredelitvami ter enako visoko kot v drugih tovarnah.
—	služba meni, da je bistvo programa nizkih OD v Tosami predvsem v relativno nizkih OD v celoti. Čeprav je iz informacije EPS, koder je navedena primerjava 18 tekstilnih tovarn Slovenije razvidno 9. mesto Tosame, lahko ugotovimo, da imajo tovarne, s katerimi se cesto primerjamo bistveno višje (Induplati 10,87/». Svilanit 21,88°/o) osebne dohodke Iz tega navedenega sledi, da bomo v Tosami morali nujno analizirati naše gospodarjenje, vložiti vse napore za pridobivanje višjega dohodka ter tako zagotoviti višje OD.
Obenem pa ob periodičnem obračunu za obdobje I. — VI. 1984 pregledati dosežene polletne rezultate, jih primerjati z določili družbenega dogovora, ki obsega področje OD in v primeru možnosti pripraviti povišanje OD.
Po razpravi članov KOOZS so bila sprejeta naslednja stališča oziroma sklepi:
1.	KOOZS ugotavlja, da je razmerje med najvišjim OD v skladu z Samoupravnimi splošnimi akti in ni potrebno, da se spreminja.
2.	Analizirati je potrebno naše gp" spodarjenje in vse napore vložiti v dosedanje večanje dohodka ter si tako ustvarjati pogoje za boljše OD.
3.	KOOZS predlaga, da se glede na ugotovljeno stanje OD ob periodičnem obračunu za odb. I. "" — VI. pregledajo možnosti povišanja OD in da se v skladu z Družbenim dogovorom tudi ustrezno korigirajo osebni dohodki.
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk:	Papirkonfekcija Krško
Kadrovske vesti
v0,{STNI dan PRAZNUJEJO
v MESECU juliju
tozd saniteta
Ana, Dragar Vincencij, Fran-°vič Zdenka, Gerlica Ana, Glušič na, Jarkovič Dragica, Jere Olga, fpfnder Franc, Kordež Draga, Kosec Olga, Morela Stanko, Narobe era, Nemec Julijana, Penežič Mala, Prašnikar Ani, Rode Marinka, okavec Marija, Slapar Nevenka, ■?ivavec Ivanka, Vidovič Marija, ^aJc Branislav,
Sanitetna konfekcija
uria Olga, Hrovat Helena, Klako-aT ■ ^ariia> Marenk Vida, Mezek .°jzija, Sušnik Ivanka, Trdina Ma-
Otroška konfekcija
“urja Magdalena, Kočar Soka, Pav-šolDra?ica’ Pimat Marija, Podbev-K Ani, Vidergar Marijan,
Tkalnica ovojev
arlič Ana, Kočar Ljudmila, Kovič arJeta, Križman Brigita, Resnik , ni’ Pirnat Vincenc, Rokavec Met-> Zalokar Ana, Cipan Vesna,
Tkalnica širokih tkanin
rv Ivanka, Kosmač Brane, Erkla-Vec Marija,
* 1 'Pravljalnica
Ana ^na’ ^nnčar Majda, Peterka
Oddelek netkanega blaga
Rihtar Brane
tozd filtri
P.1!bar Ani, Judež Milica, Kveder An'3’ Prnšnikar Marija, Rožič
Skupne službe — DSSS
rP1^ irena, Bučar Milica, Juteršek 1 ®nan, Kovač Marjan, Korant Ja-°b, Merlin Daniela, Okorn Peter, epac Marjana, Resnik Olga, Smre-n r Anton, Drobne Marjan, Boršt-‘ar Dušan, Cedilnik Ani, Djafič Ed-verri, Jenič Viktor, Kuzmane vski asile, Kocjančič Tomaž, Kos Ivan, D as Ani, Pejčič Dragiša, Prstec »annka, Peterka Marjan, Razbor-k Marija, Ravnikar Ciril, Pejčič
Slobodan.
POROČILI SO SE:
—	Kos Darja
—	Kovič Ivan
—	Vrečar Vera — Ložar
—	Rems Olga — Majdič
—	Močnik Rajko
—	Petrušič Marinka
—	Pirnat Milena — Grum
—	Šuštar Roman
ZAHVALE
Klubu upokojencev »TOSAMA« se zahvaljujem za denarno pomoč. Bila sem zelo presenečena in vesela nad to solidarnostjo, katera meni po tolikih letih invalidske upokojitve zelo veliko pomeni. Spoznala sem, da kljub hitremu teku današnjega časa v srcih mojih sodeltvk in sodelavcev še živi humanost.
Zato še enkrat vsem iskrena hvala.
Pavšek Dragica
Sindikatu se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost, ki sem jo deležna ob moji bolezni.
Cerar Jerca Sanitetna konfekcija
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka Mikalnice se zahvaljujem za poklonjeno darilo ki mi je in mi bo ostal drag spomin. Hkrati sc zahvaljujem upravi podjetja za poklonjeno knjižno darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj.
Kolektivu Tosame pa želim še veliko delovnih uspehov.
Marija Penezič
ODŠLI IZ DO:
—	Žavbi Marija — inv. upokojena
—	Perne Majda — sporazumno
—	Luksič Zdenka — sporazumno
—	Penezič Marija — upokojena
—	Gaberšek Ciril — umrl
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam v tkalnici širokih tkanin in vodstvu delovne organizacije za prelepo darilo. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov.
Blaževič Marija
PRIŠLI V DO:
Ob smrti moje drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, venec ter denarno pomoč.
Urbanija Marija
Nagrade
—	Grošelj Marija — filtri
—	Urbanija Maja — OK
—	Grošelj Rok — ekspedit
RODILI SO SE:
—	Pestotnlk Janku — hči
—	Per Dragici — hči
—	Florjančič Bernardi — sin
Za prejšnjo križanko je prispelo 26 rešitev. Križanko so pravilno rešili in bili izžrebani:
1.	nagrada: — 200 din: BURJA Julka — ekspedit
2.	nagrada: — 150 din: JURAK Zlatka —sanitetna konfekcija
3.	nagrada: — 100 din: VESEL Andrej — belilnica
Čestitamo!
Pravilna rešitev: poštnina, astrolog, stružina, DM, Aram, Evgen, kal, voda, starka, ona, ego, Ra, bik, de-cenij, ET, Pl, stol, VA, karat, Orsi-ni, Avesta, kitovci, eta, čik, kit, AN, car, ata.
Rešitve današnje nagradne križanke oddajte v nabiralnik do ponedeljka, 30. julija 1984.
Nagradna križanka
VRSTA
PECIVA
LJIMK.
ŽENSKO
IME
mu
ŽIVALI
PRITOK
VANDA
ZIHERL
Ime
Priimek
Oddelek