We«lostavljenc številke je poslati administraciji „Kiseiil»al»ner“, Dunaj V. Zentagagse 5. PgOJTfl VOD« Ipotk^H SVOBODI T numlini lllll HDIIHTTTn ŽELEZHKRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLIEHCEV UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 ------ Telefon 1570. ----- UPR AVNIŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5. Izhaja v? Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o N a r o č n i n a 's* za celo leto .... 4'40 K za pol leta..................2'20 K za četrt leta .... 1*10 K Posamezna številka 18 vin. Socializem posameznika. Abditus: (Dalje.) IV. V svetovnem gibanju načel imamo dve glavni struji. V boju med staro in novo družbo se dandanes križa dvojih, nasprotnih si, svet preobrazujočih naziranj: krščansko iti materijalistiško. Razlage materialistiškega svetovnega nazora so različne. Prva razlaga : Človek je brezpomemben atom v neskončnem vsemirju, pravtako, kakor je tudi planet, jia katerem nam je dano živeti, le majhen košček velikega, neizmernega svetovja. Iz tega temeljnega prvotnega naziranja sledi, da je človekova volja in človeška zgodovina sploh zgolj poizvod razvoja ki je vsemogočen in na katerega človek nima vpliva. To je filo-zofična plat materialistiškega svetovnega nazora. Druga razlaga: Historični materializem priznava odločilno moč gospodarskih ali gmotnih razmer, stavi pa človeka višje in tudi njegovo voljo, trdeč, da vpliva ta volja tudi na smer razvoja. Prva razlaga je priprosta in enostavna, druga komplicirana. Filozofični temelj materializma je samo eden; novejše razlage materializma so opirajo zlasti na ekonomični determinizem, ki ga danes ni možno tajiti in ki ga moderni človek vsprejemlje kot nauk razlaganja zgodovine. Krščanski svetovni nazor pa uči, da ima človek prosto voljo, da torej človek ni zgolj produkt razmer, v katerih živi. To prosto voljo je človeku podelil Bog, da ima možnost si pridobiti dobro ali slabo življenje po smrti, ko oživi človekova duša. Omikanemu kakor tudi neomikanemu kristjanu je tedaj posmrtno, duševno življenje končni in edini cilj zemeljskega življenja, dočim je materialistu končni cilj človeškega dejanja in nehanja srečno življenje že na zemlji. Temeljni nauk krščanstva je tedaj ta: ‘ Naše zemeljsko življenje je le prehodna doba v boljše življenje — v duševno posmrtno življenje. Krščanski svetovni nazor ima — kakor vemo — odldčno individualistiško tendenco, dočim materialistiški svetovni nazor pozna posameznika‘le kot del mase, del gibajoče se snovi. Nastane težko vprašanje: Ali je to kar nas uči krščanstvo, resnično, ali moremo verovati temu, da bodemo vsaj po smrti boljše duševno živeli ? Filozofični materializem to zanikava. Material istiški nazor je lepo zaokrožen in reči se mora, da so njegove meje za svobodno duševno življenje zelo ozke. Oe vem, da ni Boga nad menoj, če vem, da sem le neznaten košček materije, mi je svet, ki ga vidim, slišim, čutim — vse. Ta realni svet pa je majhen, omejen je človekov pogled v njem. Egoizem človeka, ki pozna le gmotne prednosti — v prvi vrsti — ostane človeku edini objekt razmišljavanja. Končno pa temelji tudi ta nazor le na hipotezi. Neoporečno je, da nam ostane slutnja, če je za temi lepo zaokroženimi mejami filozofičnega materializma vendar še kaj drugega. Morda je tam zunaj Bog, višje bitje, vladajoče nad človekom ? Ta slutnja, se mi zdi, ostane večna, zahteva od človeka več duševnega napora in misli, kakor mu more dati materialistično verstvo. Ce smo videli pri krščanstvu negotovost, ker nismo ma,T.l: veQivati, ali nam more potemtakem dati gotovost filozofični materializem ? Brez dvoma je, da nam daje krščanski individualistični svetovni nazor večjo možnost duševnega napredovanja in razvitka kakor pa ,filozofični materializem. Zato je krščanstvo še danes filozofsko zmagovito ker je njegov svetovni nazor močnejši in lepši. Zakaj pri vsem tem je treba vpošte-vati, da je človek po naturi verno bitje. Socializem pa mora računati v neravno zadnji vrsti z duševnim razpoloženjem človeka. Filozofsko temelji socializem po veliki večini svojih praktiških predstavnikov na materialistiškem svetovnem naziranju, dasi-ravno je praktiška izvedba tega epikurejskega načela rodila kot odpor socialistiško misel v njenih radikalnih, nepopolnih početkih. Želja po neizmernem uživanju zlasti tega sveta, ki se ni nikoli ozirala na kako »nepravičnost«, je imela za posledek brezobzirno izkoriščanje družabno šibkejših. To ni bilo utemeljeno v družabni potrebi, niti kje drugje. Ta gmotna sila je dosledno izvedena negacija krščanskega svetovnega naziranja in v tej reakciji proti materialističnim pri-viligirancem se je rodil socializem. Poslužil se je sredstva, ki mu ga je dalo rojstvo. Stalno pa se to ni moglo držati in filozofični materializem se je samo tako dolgo mogel družiti s socialistiškimi mislimi, dokler so bile te misli socialistiško mišljenje in čustvovanje, brezmejno radikalne, to je nepopolne. Historični materializem pa je dal socializmu krepko sredstvo za razumevanje našega historičnega življenja: Ekonomski determinizem, ki je neprecenljivo orožje v vsakdanjih socialnih bojih. Socializem kot družabni in ekonomski faktor se danes ne more več držati trhle veje filozofičnega materializma. Ta nas — kakor že rečeno — uči, da smo ljudje le neznatni delci velikega mehanizma, brez moči in lastna volja, da izginemo neopaženi in nepogrešanl. Vseeno je, ali živimo dolgo in koristno življenje, ali pa poginemo koj po porodu, še predno smo se zavedli. Namen človekov je zgolj umreti in živeti. Ta življenski indiferentizem je misleči in čuteči človek zavrgel kot neporabljiv. Socialist pa, ki zahteva novega in boljšega življenja, mora ta življenski nazor kategorično zavreči. S- tem, da prodira in se bojuje socializem proti sedanji družbi in starim nazorom, ustvarja pot novemu čvrstejšemu — socialnemu individualizmu, — temu pa je krščansko svetovno naziranje vsekakor bližje, kakor pa duševna pustinja materiali-stiške filozofije. Človek, ki je sam sebi namen, postaja središče vsega. Vse je zaradi človeka tukaj, ki mu je dolžnošt skrbeti zato, da bo dobro in pravično živel, ne le sam, temveč tudi njegov bližnji. Najvišje socialno delo bo utrditev harmoničnega sodelovanja med posameznikom in celoto. Socialna pravica bo to. Ta harmonija pa izključuje vsako izkoriščanje, temelječe v potenciranem materialistiškem nazoru, kakor obenem ustvarja potrebo nove socialne etike. V. Kapital je znak naše dobe. Kapital so proizvajalna sredstva v zasebni posesti in kar je s tem v zvezi, 11. pr. nadvrednost. To historično kategorijo hoče socializem premagati in sicer na ta način, da podru-žabi produkcijska, proizvalna sredstva in s tem onemogoči izkoriščanje ljudstva po posameznih kapitalistih. To izkoriščanje je vsled razvite blagovne produkcije veliko in tvori za delavni sloj družabno bedo. Bogastva socializem ne zanikuje, tudi bogastva v zasebni lasti ne. Socialist, ki stremi po tem, da odvzame posamezniku sleherno možnost svobodnega razpolaganja z njegovim posestvom itd. je utopističen socialist. Moderni socializem hoče marveč le kapital kot proizvajalno sredstvo iztrgati iz moči zasebne zlorabe. Garancija proti individualni zlorabi kapitala — kakor omogočuje to današnja kapitalistična družba — pa je. kolektivna, t. j. skupna last produkcijskih sredstev. Ta proces se ima izvršiti polagoma, potom postavodaje, kot najvišje sankcije vseobče družabne potrebe in sile. Vsako nenadno in skupno »razoroženje« kapitalistov je historično izključno. Izvršiti se more samo potom historično izvedenega dogovora in vstrajnega dela socialno šibkega razreda današnje družbe. Ta administrativni program socializma zahteva pa sicer ne absolutno pač pa veliko večjo individualno svobodo, nego jo imamo danes. Ta večja individualna svoboda se zrcali v njeni bodoči posplošenosti. Gibalno pero, gonilna sila posameznika ali kake celote je brez dvoma po- trebna. Potreba. ,je središče in izhod vsega narodnogospodarskega gibanja. Po veliki večini je danes kapital zasebna last. Ta pa je v velekapitalistični dobi že davno nehala biti središče in cilj potrebnega proizvajanja, ker se zasebna .last ne omejuje na osebno rabo. Izdelovanje produktov se ne vrši v velekapitalist,ični dobi več radi potrebe posameznika in družbe, temveč radi dobička v svrho množitve kapitala v rokah posameznika. Socijalno načelo to raj je: Kolektivna produkcija. Temeljno načelo proizvavanja bodi potreba uporabe za ljudi. S tem bi bila odstranjena ena najhujšili nesreč kapitalističnega obrata, krize-, ki pahne vsakokrat, ko nastopi tisoče družin v bedo in nesrečo. Zahteva torej socializem kolektivno produkcijo, dočim kolektivni konsum kot nepotreben in postranski zavrača. Svoboda družbe ali pa kake celote se zrcali v svobodi posameznika. Naj večja svoboda posameznika pa tiči v tem, da ta sam določuje svoje individualne potrebe. To je temelj individualistiške svobode. Vzemite posamezniku možnost odločevati nad seboj samim, in pokopana je svoboda. V tem trenutku ne moremo več govoriti o individualizmu — a tudi o socializmu ne. Napačno je toraj načelo, da vzame socializem individualno svobodo in jo pokoplje; res je marveč, da more socializem svobodo posameznika dvigniti in posplošiti, če hoče sam obveljati. To posplošenje pa se ima izvršiti tako, da se zniža moč zasebnega kapitala. Na ta način si bo mogel posameznik pridobivati sredstev za utešenje svojih potreb, ki si jih bo odločeval sam. S tem je dosežena naj večja in naj višja svoboda, ki si jo moramo danes misliti. Ta svoboda, dana vsakemu posameznemu, pa nedvomno zahteva tej svobodi primerno javnost v življenju in razmerah vsakočasne dobe. Brez tega pada svoboda, ki jo je dvignil socializem, in ž njo socialna družba. Kakor je svoboda lepa in dobra, tako je tudi slaba in škodljiva, če je zgolj objekt zlorabe in grabežljivosti. Tu pa stopa v ospredje poglobljeni verski moment posameznika in sicer kot moralna moč posameznika v boju in kot uživanje individualne duše. Socializem ustvarja s tem, da daje in dajati mora slehernemu človeku moč odločevati o njegovih lastnih potrebah, možnost, da se lahko razvija in napreduje. Ta svoboda zahteva pa odločno individualne zmožnosti jo vsprejemati in pa vporabljati. Ta zmožnost zahteva torej socialno izobrazbo. Ta naj izčrpava vse vede, ki imajo ali pa morejo imeti stik z življenjem. Zadnja in vrhnja funkcija socialne izobrazbe pa je človekova zavesi, temelječa v družabni, odnosno socialni etiki ali pa na verstvu posameznika — v socialistični družbi lahko tudi socialna vest imenovana. (Dalje prihodnjič.). U službi kapitalizma. Že večkrat smo naglašali, da bi bila moč velikega kapitala smešno majhna, ako bi morala peščica velekapitalistov sama zastopati svoje interese proti množicam, katere izkorišča. Skrivnost njene mogočne vlade nad milioni in milioni ljudi je v tem, da si velekapital lahko kupuje duše. Ne le ročno, ampak tudi duševno delo je jodvisno od kapitala. Znanje, ki ga nima kapitalist, si kupuje s svojim denarjem in tako si ustvarja sužnje boljše vrste, ki združujejo svoje interese z interesi velekapitalizma, pa mu zato prodajajo svoje človeško dostojanstvo, svoje prepričanje in svobodo svojih misli. Dokaz za to resnico, o kateri je naše delavstvo še premalo razmišljalo, je tudi sledeča vest o amerikanskih odvetnikih in o nagradah, ki jih dobivajo. Zlasti veliki trusti — se pravi v tej vesti — honorirajo svoje pravne zastopnike sijajno; gotovo je, da ne dobi ni eden od onih dvanajstih odvetnikov, ki so v stalni službi pri Standard Oil-Company, manj kakor pol milijona na leto. A to še niso vsi odvetniki, kajti ko so nedavno obravnavali pred drugo inštanco, ali naj trust razpade, je bilo 21 zastopnikov navzočih. Vendar se pa odvetniki ne dajo radi vdinjati posameznim osebam in če je honorar še tako sijajen. Tako je n. pr. Samuel Untermeyer odbil ponudbo, ko bi bil lahko zaslužil letno več stotisoč dolarjev. Jurist seveda, ki zasluži kar pri eni tožbi 700.000 dolarjev, ne čuti potrebe, gledati za življensko službo. To je dobil gospod Unter-meyer, da si tožba ni tekla čez tri mesece. Drugi del te vesti nikakor ne vzame važnosti prvemu delu. Radi ali neradi, vdi-njajo se vendar. Toliko juristov, kolikor jih trust potrebuje, jih dobi vsak čas in to je glavno. Tako pa ni le z juristi. Ko se je začelo v Avstriji razvijati protialkoholno gibanje, so bogati pivovarnarji takoj dobili profesorje in zdravnike, ki so šli »dokazovat«, da je pitje alkohola »potrebno«. To je kletev kapitalističnega sistema, ki prizanaša le preredkim izjemam: Ali se prodaš, ali pa stradaj in pogini! Če si »navaden« delavec, se ti pove to naravnost v obraz. Če si »inteligent«, se ti to sicer ne pove tako grobo, ampak čutiti moraš vseeno bridko resnico. Največji del'človeštva mora biti kapitalizmu za sužnja, manjši del mora sužnje držati v pokorščini. In nikdar ne bo drugače, nikdar se človeštvo ne reši tega sramotnega suženjstva, dokler se ne poruši podli kapitalizem z orožjem socijalizma. Delavski boji v Avstriji leta 1900. Delavski Statistični urad trgovinskega ministerstva je izdal pred kratkim splošno j poročilo o delavskem gibanju v letu 1909. V poročilu je navedenih 617 gibanj, ki so bila uradno šteta, Do l*pnca leta 1909 je od teh 617 gibanj manjkalo še 102 poročil, tako, da se poročilo prav za prav razteza le na 515 gibanj. V teh 515 bojih je pa bilo 495 stavk in 20 izprtij. Prizadetih je bilo v 515 gibanjih 1307 podjetij in 422 velepodjetij. V štirih slučajih je število podjetij neznano. V 1307 podjetjih je uslužbenih 102.810 delavcev in jih je baje stavkalo 60.824, , torej 59.1 odstotkov vseh uslužbenih. Na Štajerskem je bilo 26 stavk, pri katerih je bilo udeleženih 99 podjetij in med temi 13 velepodjetij. Na Koroškem je bilo pet stavk in sicer vse v | velepodjetjih. Vposlenih je bilo v 99 podjetjih Štajerske 3029 delavcev, od teh je stavkalo 1703. Na Koroškem je bilo pri petih podjetjih vposlenih 723 delavcev; od teh je stavkalo 298. V obeh deželah so bile skupinske stavke. Največ stavk je bilo : na Češkem (175), na Nižjeavstrijskem (122), na Moravskem (54), v Šleziji (32). To je ozirom na razvito industrijo imenovanih dežela tudi umevno. Stavkalo je pa: na Češkem 20.876 delavcev na Nižjeavstrijskem 8661, na Moravskem 5664 in v ftleziji pa 8241. Gališka je imela 31 stavk pri katerih je bilo priza-I detih 9859 delavcev. Poprečno je bilo v Avstriji leta 1909 pri vsaki stavki udeleženih 122 delavcev. V 61 slučajih (12.3 odstotkov vseh stavk) je bilo prizadetih več podjetij; pri takili skupinskih stavkah je bilo 7207 stavkajočih (11.8 odstotkov vseh stavkajočih), pri 434 posameznih stavkah (87.7 odstotkov) 53.617 stavkajočih 88.2 odstotkov). 182 stavk je pričelo spomladi (marc, I april, maj), 167 po leti (juni, juli, avgust), j 87 jeseni (september, oktober, november) in 58 pa po zimi (december, januar, fehruan glede ene stavke ni bilo mogoče zvedeti pričetka. ' Od vs.ikili 100 stavk jih je trajalo : od 1 do 5 dnij 48.1, od 6 do 10 dnij 14.5, od 11 do 15 dnij 10.3, od 16 do 20 dnij 4.2, od 21 do 30 dnij 5.3, od 31 do 40 dnij 3.8, od 41 do 50 dnij 2.4, od 51 do 100 dnij 5.5, čez 100 dnij 1.0 nedoločeni čas pa 4.9 odstotkov. Kakor prejšnja leta, je bila tudi leta 1909 nezadovoljnost s plačami glavni vzrok slavk; poleg tega je pa tudi odpuščanje delavcev provzročilo več stavk. Vzroki stavk so bili: pri % vseh stavkah stavk Nezadovoljnost s plačo . . 303 61,2 Odpust delavcev........... 68 13,7 Nezadovoljnost z delavnim časom................... 54 10,9 Nezadovoljnost z delav., oziroma službenim redom 22 4,4 Znižanje plač............. 22 4,4 Nepriljubljenost predpostavljenih ...................... 15 3,0 Če si bliže ogledamo različne zahteve, potem vidimo sledeče : 1. glede plač: v slučajih Vzdržanje obstoječih plač ... 25 Povišanje dnevnih in akord, plač 325 Plača praznikov, višja plača prek- urnega dela, čakalne plače . . 48 Povišanje plače za nedeljsko in praznično delo.................. . 14 Povišanje plače za nočno delo . . 5 Odprava otrgavanja plač .... 8 Brezplačna in znižana kurjava . . 9 Posebna plača odmorov..................... 1 Dovolitev doklad......................... 21 Brezplačnost potrebščin za delo . 2 Druge zahteve glede plač ... 8 2. glede delavnega časa: Vzdržanje obstoječega delav. časa 5 Skrajšanje dnevnega delav. časa 91 Odprava ali omejitev prekurnega dela ................................... 1 Odprava ali omejitev dela o nedeljah in praznikih.................... 8 Skrajšanje delavnega časa o sobotah in pondeljkih .................. 28 Skrajšanje delavnega časa pred velikimi prazniki ..................... 11 Vpeljava nadomestnega počitka . 3 Dovolitev letnega dopusta ... 1 Vzdrževanje počitkov med delom 4 Dovolitev počitkov med delom 6 3. glede organizacije : Pripoznanje, oziroma vpeljava delavskih zastopov ali zaupnikov 51 Prostost 1. maja......................... 43 Zopetno vsprejetje odpuščenih . . 49 Neodpustitev stavkujočih .... 38 Odpustitev stavkokazov oziroma nepriljubljenih delavcev ... 30 Odstranitev predpostavljenih . . 19 Proti odstranitvi zaupnikov ... 5 Zaradi posredovanja dela .... 2 Radi vsprejetja samo organiziranih delavcev ............................... 8 Proti odpustu organiziranih delavcev ................................ 2 Druge zahteve glede organizacije 2 4. razne zahteve : Delavni oz. službeni red .... 50 Zdravstveni oziri......................... 13 Odprava akorda ........................... 11 Odprava hrane pri delodajalcu . . 3 Bolniška blag. in /zavar. proti nezgodam ............................... 5 Zahteva akordnega dela .... 1 Ureditev razmerja pri učencih . 3 Odškodnina za dobo stavke ... 2 Druge zahteve............................. 46 Glede vspehor stark se nam kaže I leta 1909 sledeča slika: Končalo je : a) s popolnim vspehom 88 4.335 17,8 7 b) z delnim vspehom 212 32.655 42,8 53 c) brez vspeha '175 19.275 35,4 31,7 neznani vspehi 20 4.559 4,0 7,5 Če združimo stavke z popolnim in z delnim vspehom, potem je to enako GO,6 odstotkov vseli stark z GO,S odstotki vseh j stavkajočih. Glede vspeha z ozirom na najvažnejše zahteve, vidimo sledečo sliko : dovoljeno zahteve popolno, deloma, nič 1. glede plač: Sploh ................ 15,8 46,6 33,0 Vzdržanje plač . . . 32,0 24,0 40,0 Povišanje plač . . . 15,5 48,4 31,3 | Plača o praznikih in večja plača prekur- nega dela................ 37,5 29,2 31,2 Povišanje plač za delo o nedeljah in praznikih .................... 50,0 14,3 35,7 2. glede delavnega časa: Sploh ............' . . 21,2 33,0 42,4 Vzdržanje delav. časa 60,0 — 40,0 Skrajšanje delav. časa 19,8 31,9 46,1 Skrajšanje delav. časa o sobotah................ 46,4 10,7 39,3 Skrajšanje delav. časa pred prazniki . . . 72,7 9,1 18,2 3. glede organizacije: Sploh ....... 29,1 20,0 49,2 Priznanje zaupnikov . 47,0 2,0 51,0 Vsprejetje odpuščenih 32,7 12,2 55,1 Prostost 1. maja . . . 37,2 11,6 48,9 4. glede raznih zahtev: Sploh . . . ' ... 48,1 17,6 32,4 Delav. oz. službeni red 56,0 18,0 24,0 Zdravstveni oziri . . 69,2 7,7 23,1 Odprava akorda . . 45,5 — 54,5 Bolnišnina in zavarovalnina .................. 40,0 60,0 — Boji, katerih vspeh dne 31. decembra 1909, ni bil ZDan, tudi tu niso vpoštevani. Konečno naj še omenimo, da je bilo med označenimi 495 stavkami, 373-75,4°/,, na-skočnih, 59-11,9% odbijalnih in 63-12,7% takih stavk, kojih namena ni bilo mogoče določiti. Glede izprtij naj bo omenjeno, da so se ta razdelila po kronovinah tako-le: 8 na Nižjeavstrijsko, 1 na Gornjeavstrijsko, 1 na Primorsko, 2 na Tirolsko, 6 na Češko, 1 na Moravsko in 1 na Galicijo. Po obratih razdeljeno: 2 pri industriji za steklo, kamen, zemlje in glino, 1 pri kovinski obrti, 4 pri izdelovanju strojev, glasbenih inštrumentov in pri prometu, 2 pri lesni in rudarski, 1 pri tapetiški, 2 pri krojaški, 1 pri užitni, 1 pri stavbeni, 2 pri grafični obrti in 2 pri trgovini. Izprtja so se raztezala na 581 podjetij, med temi na 56 velepodjetij. Pri enem iz-prtju je število podjetij neznano. V teh podjetjih je uslužbenih 16,216 delavcev, od teh jih je pa bilo 12,813 izprtih. Vzroki izprtij so bili baje: v 6 slučajih stavke pri posameznih podjetjih, v 2 slučajih nezadovoljnost z davnim redom od strani delavstva, v 6 slučajih nesporazum glede plač, v 2 slučajih samovoljno praznovanje 1. majnika, v 1 slučaju pasivni odpor in v 1 slučaju razne zahteve delavstva. Izprtje je trajalo: v 4 slučajih po 1 dan, v.2 slučajih po 2 dni, v posameznih slučajih po 3, 5, 6, 12, 17, 23, 24, 28, 124, 150 in 153 dni, v 3 slučajih ni znano, po koliko časa. Žalibog, da v Avstriji strokovne organizacije niso še tako močne, da bi se dalo z njih pomočjo kontrolirati uradna poročila. Pa bodisi kakorkoli. Resnica je, in to je uradno priznano, da je bilo tudi leto 1909 akoravno v podobi gospodarske krize, polno gibanj, ki so omogočila delavstvu lepih vspehov, toraj dokaz, da korakamo naprej. Iz poročila pa ni posneti veliko o gibanjih na jugu, kar zopet dokazuje, da tudi leta 1909 mi nismo storili svoje naloge. Resnica je sicer, da pri nas nimamo razvite industrije in da naši ozkosrčni kapitalisti rajše nosijo svoje premoženje po raznih hranilnicah in se zadovoljujejo z malimi obrestmi, med tem ko se tujemu, podjetnemu kapitalu oncipogočuje industrializacija naše bedne domovine. Vendar je pa tudi v naših krajih že delavska organizacija taka, da se mora z ozirom na razmere, upoštevati. Seveda bi bilo lahko še bolje, če bi naše delavstvo sploh spoznalo narodnostne fraze za ono sredstvo, ki jim onemogočuje razvoj. Upajmo, da tudi v tem oziru pricap-ljamo za našimi drugonarodnimi tovariši in da se bo potem pri poročilih delavsko-štatističnega urada tudi čitald, da žive v Avstriji poleg drugih, tudi slovenski trpini, ki se zavedajo svojega človeškega dostojanstva. Doslej prevladuje mnenje, da nas ni; naša naloga pa mora biti, postaviti to mnenje na laž, ter dokazati, ne samo da živimo, temveč da umevamo potrebo razrednega boja, kot sredstvo, s katerim se bo rešil človeški rod do popolne svobode. tantieme na državnih železnicah in niib posledice. Že beseda »tantieme« sama, ki pomenja slovenski delež na dobičku, nas kar pretresa, in kdor pozna razmere, za katere se vpo-rablja, jo mora smatrati za brezmiselno. Človek bi skoraj rekel, da ta beseda posebno med strojnim osobjem vzbuja instinktivno naravnost gnjus. Ta pojav je pa popolnoma opravičen, kakor hočemo v sledečih noticah dokazati. Da pa ne nastanejo nesporazumljenja, bodi pred vsem povedano, da ni nevošljivost, ki govori iz našega dopisa, ne ! — Večina naših kolegov ne pozna niti svot, ki se pod imenom »tantiem* izplačujejo našim predpostavljenim in nadzorovalnim organom. Posledice »tantiem« se pa ne dado skriti, tudi napram tistemu osobju ne, ki se v obče za nobeno stvar ne briga, ki pa vsaki dan, na lastnem telesu, da, vsako uro to občuti. Toda o tem pozneje. V prvi vrsti si pokličimo v spomin, zgodovino o postanku »tantiem«, da bodemo lažje našli vzroke, iz katerih se je vpeljal ta prokleti, korumpirajoči sistem. Če raziskujemo vzroke postanka »tantiem«, tedaj moramo zopet marsikaj napisati, kar smo že opetovano ožigosali v naših strokovnih glasilih. To je pa zato potrebno, da zadobimo skupno sliko. Pred nekaj leti — čas je postranskega pomena — je prišlo osrednje vodstvo vseh veleblagorodnih in čez vse premetenih nebodijihtreba, visoko železniško ministerstvo, do zaključka, da je treba gospodom nadzorovalnim organom vendar nekaj dati za nadomestitev leta 1899 odpravljene vzdrževalne premije, in »tantieme« 'so zagledale luč sveta. Utemeljevalo se je to s tem, da je treba strojnemu osobju, kakor tudi nadzorovalnim organom dati nekaj za spodbujo, zato da bodo imeli interes na tem, da viar-čujejo v upravi državne železnice. Gospodje »gori« so si namreč govorili, — to se pravi, sugerirali so si to mnenje, — da bo osobje, v trenotku, ko se izplačajo »tantieme«, že iz egoističnih, toraj iz materij elnih ozirov gledalo, kolikor le mogoče prihraniti. Manjši del teh prihrankov naj bi dobilo osobje, drugi večji del pa železniška uprava. Na ta način bi se ustreglo obem delom: državi, "ki bi vsled te ženijalne ideje spravljala tisočake v s ; "onasiten žep in osobju, kateremu bi se otvoril nov vir dohodkov! Temeljna misel je bila toraj navidezno dobra, a žalibog je osta'a samo nesel, kajti v posledicah »tantiem« ni najti več temeljne misli. Brezdvomno je bilo teško tolmačiti pojm prihranka, ravno tako tudi temeljne zakone, po katerih bi se prihranki proraču-navali in dobivali; to vse radi pripoznamo. Gotovo je pa tudi, da so gospodje, ki so se trudili, da so iznašli ta nesrečen sistem, ž ni im dosegli ravno nasprotno od tega, kar je bila njih vodilna misel, oziroma kar so trdili. To trditev hočemo v naslednjem dokazati in sicer s podatki iz oficijelnih virov. Da se v splošnem razumemo in to zmedeno in zelo komplicirano stvar pojmimo, je treba, ne samo, da poznaino zračunane svote »tantiem« in njih povprečne številke, ki so jih dobili posamezni nadzorovalni organi, temveč poznati moramo razvoj razdelitve »tantiem« in vse skupaj podvreči potrebni kritiki. Imamo »tantieme« za strojno osobje in za nadzorovalno osobje. Najprej se hočemo pečati z obliko in svotami strojnega osobja. (Na sledeča izvajanja opozarjamo posebno one kandidate za strojno službo, ki imajo delati še izpite, in sicer za namestnike, kakor tudi za poduradnike. Pri obeh dveh izpitih je ta stvar del tvarine, iz katere se bodo pri "izpitu tudi izpraševali. Pri pod-uradniškem izpitu je z odlokom žel. minist. to dodatna tvarina za tiste, ki so napravili namestniški izpit, predno so bili izdani novi izpraševalni predpisi.) Za strojno osobje seje izdala leta 1905, z veljavo od 1. januvarja 1906 norma pod naslovom: »Norm, betrelfend der Pramiem bezug fiir sorgsame Pfiege und gute Aus-ntitzung der Locomotiven seitens des Loco-motivpersonales.« Norma se je v prvem trenotku izdala le provizorično, potom okrožnice, ki se pa ni dala naznanje strojnemu osobju. Kasneje seje izdal tozadeven predpis in sicer leta 1908. Ta norma vsebuje temeljni stavek, da se premija (»tantiema«) izplača tedaj, če je prevozil stroj gotovo število kilometrov, ki se označi s povprečnim delom Durchschnits-leistung, ali pa več. »Tantiema« t. j. delež na dobičku strojnega osobja, ki je narastel potom dela s strojem, se deli v dva dela: 1. Temeljna premija in 2, Dodatna premija. Temeljna premija se izplača tedaj, če je dosegel stroj predpisano redno (turnus-miissig) povprečno delo. Ta premija znaša na leto in za stroj 50 kron. Dodatna premija se izplača tedaj, če je stroj prekoračil povprečno delo. Ta dodatna premija se proračuna za vsakih tisoč kilometrov, čez poprečno delo, in sicer v prvem letu, po poostreni preiskavi stroja, z 2 kronami 50 vinarji in narašča vsako leto za 25 vinarjev pri 1000 kilometrih, tako, da doseže v petem in šestem letu po poostreni preiskavi 5 kron za 1000 kilometrov, napravljenih preko povprečnega dela. Sedaj pa nastane vprašanje: Kaj se smatra za povprečno delo stroja? Na to nam odgovarja norma samo deloma. Naravno je, da se ne more za vsak stroj in za vsako serijo po različnih kurilnicah, smatrati enako število kilometrov za povprečno delo, ker krajevne razmere vplivajo jako različno na dosego kilometrič-nega dela. V točki 14. norme je rečeno : Vsi stroj; določene serije, poljubne kurilnice, vštevši one stroje, ki so bili v popravilu, so dosegli v letu pred razdelitvijo »tantiem«, določeno število kilometrov. To skupno delo se deli s številom strojev dotične skupine in resultat je enak povprečnemu delu. Strojno osobje skupin (Turnusgruppe) kjer tečejo le trije stroji ali tudi manj, je od tega proračuna izkjučeno. Osobje v takih slučajih pač lahko dobi temeljno premijo, nikoli pa ne dodatne in to če se pokaže spretnost in pridnost itd. osobja. To je določba, ki se lahko poljubno tolmači in izrablja. Del »tantiem« pripadajoč strojnemu osobju, in sicer temeljne premije kakor tudi dodatne premije se razdele tako, da dobi strojevodja 70 odstotkov, kurjač pa 30. Izplačujejo se te tantieme vsako leto 1. julija za prejšnje leto. Proračun vsakega stroja, ki ni bil celo leto v službi, kakor razdelitev posameznega osobja po njihovih poslih pri strojih, bi bilo -neumestno na tem mestu razkladati, ker bi stvar postala preobširna. Naravno je da se v takih slučajih izplača le oni del dela, ki se je faktično zaslužil. Za ono delo, ki ni doseglo 1000 kilometrov preko povprečenega dela, se ne izplača nič in pripada ta svota državno-železniški upravi. To je v obče temeljna podlaga tantiem strojnega osobja. Dodatno k temu naj nam bo dovoljeno še nekaj opazk. Svota, ki jo dobita strojevodja in kurjač, znaša najboljšem slučaju, če sta namreč opravljala celo leto službo in je v njih stroj v premiji, kot temeljna premija f>0 kron. Od te svote dobi strojevodja 70%, toraj 35 kron in 30%, toraj 15 kron, kurjač, in to za celo leto. Dodatna premija se dobi le v izvan-rednih slučajih in se izplača kakor smo dejali, le za prekopovprečno službo. Javna tajnost je pa, da že. dolgo občutno primanjkuje strojev, to se pravi, da se stroje izrablja že dolgo do skrajnosti, da je toraj le v jako redkih slučajih mogoče povišati moč dela. Poleg tega nam pa tudi kaže način, kako se je določilo povprečno delo, da se pri tem ni prav nič oziralo na tehnično vzdrževanje strojev, temveč, da je bilo pri tem merodajno edino le efektivno delo sti’ojev; kilometrično delo se ni vpo-števalo. Pa ne samo to; tudi oblika teh določb sama na sebi je nepravična. Ze od nekdaj se je moralo računati s tem, da stroj ne bo celo leto v službi, temveč da stoji tudi več časa v popravilu. Pri večjem številu strojev se toraj tudi računa z gotovim številom strojev izven službe in se označuje to s po-pravilnimi odstotki. Ta čas, namreč popravilni odstotki, je pri stroju ali pri skupini strojev tem večji, čim več se stroji izrabljajo v kilometričnem ali v efektivnem delu. Iz tega sledi, brez ozira na abstraktno nepravičnost načina premij, da oni stroji, — in ž njimi dodeljeno osobje — ki so bili že pred tantiemami do skrajnosti izrabljani, oziroma od več partij zasedeni, ne morejo doseči več temeljne premije in da tedaj o dodatni premiji sploh ni govora. Logična posledica tega je, da ravno oni stroji, ki največ vozijo, — in to so starejši — in ki so bili vedno pastorka, najtežje dosežejo premije. Značilno pa je za ta sistem, da ti stroji ne pridejo v premije ne morda radi tega, ker ne opravljajo dovolj službe, nego nasprotno, ker imajo veliko kilometrov in navadno tudi največje efektivno delo. Iz vsega tega sledi, da strokovna zmožnost strojnega osobja ne more prav nič vplivati na dosego tantiem ali premij. Ne vsebina temveč količina dela, ki ga opravi osobje, se premira. Da sta pa vsebina in količina kilometričnega dela prav malo indentični, to razume pač vsak strokovnjak. Seveda tak strokovnjak ne sme biti birokrat ki je vzrastel v prašnih aktih. Strojno osobje vseh krajev seveda ni šlo na nastavljene limanice in ni zanemarilo svojih strojev; tako seveda niso ravnali nadzorovalni organi. O tem se še dalje doli pogovorimo in hočemo tudi dokazati. Toda pustimo način na strani. Izplačane premije na najbolj ugodnih progah in pod najugodnejšimi pogoji ne dosežejo take višine, da bi bilo vredno o njih govoriti. Na vsak način bi vsi strojevodje in ž njimi vsi kurjači kaj radi pozabili na te tantieme, če bi se mesto njih rajši pošteneje uredilo premogovno premijo. Naši tovariši niso zadovoljni niti z načinom, še manj pa z višino premij, in sicer že radi tega ne, ker ta dobiček nikoli ne dosega provzročene zgube na drugih krajih. Rekapitulirajmo torej: Strojno osobje, strojevodja in kurjač, toraj tisti organi, katerim železniška uprava izroči stroj in ki imajo torej v prvi vrsti posreden vpliv na vzdrževanje stroja, dobe zato teko malenkostno svoto, da bi bilo smešno, če bi se trdilo, da naj jih ta vspod-buja k boljšem vzdrževanju. Tudi način, po katerem sc ta premija proračuuava, ni tak, da bi vspodbujal k po-žrtovalnemu delu. Zato se tudi prav nič ne ogrevamo za povišanje teh premij. Dejstvo pa je, da se strojno osobje trudi ne morda zaradi te premije, pač pa vzlic nje, da stroj obdrži v takem stanu, kakor je za službo ne-obhodno potreben. S tem smo zaključili naše opazovanje o deležih na dobičku glede strojnega osobja in preidemo na deleže dobička (tantieme) nadzorovalnega osobja. Glede načina velja vse to, kar smo napisali za strojno osobje, namreč, da so deleži dobička namenjeni 'za vse, samo ne za prihranke, v kolikor se tičejo strokovne stro-jevne uprave. Vse drugače seveda izgleda stvar, če se hoče mesto na stvareh, prihraniti na osebah in popolnoma drugo sliko vidimo, če napravimo vsporednico med absolutnimi denarnimi svotami, ki se izplačujejo kot deleži dobička ali tantieme. Tudi tukaj hočemo samo na kratko očrtati razvoj tantiem. Oficijelno pravi odlok želez, minist. št. 33172 iz 1. 1909 »Nominalverzeichnis uber jenes Aufsichtspersonal der Heishauser, an loelclies far die im Jahre 1908 beirn Zugfdr-derungsdienste erzielten Ersparnisse »Tan-tiemen« zur Auszahtung zu bringen sind*. Vedno pa ni bilo tako. Nekoč se je stvar drugače nazivala, Prej se je reklo, »Ersparnis an totem und lebendem Material« (prihranki na živih in mrtvih tvarinah). Ta naslov je bil povod kritike, ne samo glede načina, — kajti ta je tudi še danes ostal, — temveč zaradi moraličnega pojma prihrankov na živih tvarinah. Na dejstvu samem pa tudi ta menjava naslova nič ne predrugači, kajti dete je enostavno dobilo drugo ime. To je vse! Oficijelen proračun tantiem, ki je v izdani izdaji v obče težko razumljiv, smo toraj lahko umevno predelali in ga našim čitateljem v sledečem predlagamo. Upošte-J vali smo seveda samo podatke tržaškega ravnateljstva. Izjemo napravimo samo v skupnem proračunu tantiem, zato da se vidnejši opazi razlika med posameznimi ravnateljstvi. Slika L v SVOTA leta 1908 doseglih tantiem v posameznih ZZZZZZZZZZI ravnateljstvih. Št. Ravnateljstvo deleži tantiem kron I. Dunaj 141 19.779 II. Line 119 22.028 III. Inomost .... 119 39.509 IV. Beljak .... 120 27.963 v. Trst 83 25.298 VI. Plzen 124 18.037 VIL Praga .... . 189 32.521 VIII. Olomuc . . ..». 48 8.412 IX. Krakov .... 132 20.890 X. . Lvov 114 12.480 XI. Stanislau . . . 69 8.260 XII. 0. v. Černovice 22 3.076 , Skupna svota 1280 238.253 .Število deležev na tantiemah (1. kolona) kaže število uporabljenih strojev v posameznem okraju, ali pravzaprav število nadzorovalnih organov. Absolutno in Relativno zavzema prvo mesto inomoško ravnateljstvo. Pogled na sliko II. nam precej pokaže, zakaj je tako. Vidi se, da dobi kurilniško osobje tega ravnateljstva jako visoke deleže. V sledeči sliki vidimo porazdeljene deleže za načelnike, načelnikove namestnike, strojne mojstre in organe računske in ma-terijalne službe. Oddelkovodje, tehnični uradniki i. t. d. so pri detajlni sestavi izpuščeni ; njih deleži so pa zabilježeni v skupni svoti izplačanih tantiem (kolona 4. slika II.) K tej Statistiki nam je podati še nekaj pojasnil: V obče je pri skupni svoti tantiem, v znesku 238.253 kron, udeleženih 747 oseb kurilniške nadzorovalne službe. Teh 747 oseb pa seveda ne participira enakomerno na skupni svoti. CČ 72 «3 c © 1 a >£> 5 V a 'Z rO S- 0) >s u O 8 tH s rH O s cd 5 >N >to 4> V -O X o c« B c S ® 1 id kr. Ol -t* S rH o ID 3 OS cu ■o s s I. II. III. IV. H ravnateljev || namestnik 8400 7800 ■ 1800 — 1 zUU nadinšpektor, inšpektor 6400 6000 1 5400 1600 1460 1320 1180 Tajnik, stav- ( ,,. \ boni nadko- I (>400 j misar, strojni |V j 4800 J 1400 1280 1160 1040 nadkomisar, 4000 nadkomisar v ) Podtajnik, stavbeni in V strojni pristav... 3600 3400 3200 1200 1100 1000 900 B. Koncipist I. J 0700 I razr.,stavbe- y( J .2500 I noo 1010 920 m m strojni | 0.mA | pristav... 830 2300 4 4 2 2 Koncipist II. razr., stavbe-y.| ni in strojili*11 asistent... Komisar .. C. Pristav.., Asistent... VI VII 3600 3400 3200 2700 2500 2300 2100 1900 1700 900 830 760 690 1*/* 1200 1100 1000 900 3 3 1100 1010 920 2*/» 830 21/, 2*/, 900 850 760 690 2 2 II. poduradniki; 3400 3200 3000 J 2800 rt. Strojni mojstri, j 2600 delovodni mojstri "12400 2200 2000 ,1800 800 730 660 590 700 640 580 520 P. 4 4 4 4 3 3 8 3 II. Poduradnikt: službena doklada 2= k r o 11 1. 11. 111. iv. |i PLAČA B. Strojevodje K100 8000 28Q0 2()00 2400 2200 2000 1800 1000 1500 600 550 500 450 0 800 730 660 590 P. 4 4 700 610 580 3 3 520 3 Progni, razsvet-ljavni, blodni, mostovni in brzojavni mojstri, vlakovni pregledniki 500 | 400 } 6' 1300 J 600 550 500 450 D. Kancelisti skla-dišni mojstri, strojniki, nad-sprevodniki, postajni inostri, vozovni mojstri 3000 j 2800 ) 2600 J 2400 | 2200 I 2000 ( 1800 J 1600 \ 1500 1400 j 2600 800 730 ^>60 590 700 610 580 520 3 o 2 2 P. 5 4 4 4 3 3 600 550 800 730 500 660 3 450 2 2 590 P. 2400 ^ 2200 _ 2000 ' 7 1800 700 640 580 520 1600 1500 1400 1300 600 550 500 450 191. Uslužbenci: službena doklada Jf PLAČA kron I. A. Strojevodjevi namestniki 1800 1 1700 \ 600 5c 1600 J II. 550 111. 500 IV. gl P. 450 4 4 B. Razsvetljavni nadgledniki, sprevodniki skladišni, strojni, sesalčni, postajni, premi-kaškiin vozovni nadgledniki C. Uradno sluge, zavirači, kurjači, motorni vodje, sprevodniki mestnih železn. kurjači stalnih kotlov, vratarji, ogibni nadgledniki ............... 400 370 350 835 600 550 1500 | 1400 500 460 1300 | 1200 1 1100 / 1000 1800 I 1700 \ 1600 J 1500 j 1400 \ 1300 J 1200 \ 1100 / 1000 \ 900 / 1600 420 380 340 300 500 310 275 450 500 460 420 380 .400 370 340 310 P. 5 5 4 4 4 3 3 350 325 600 550 300 500 275 'J 450 P. 1500 | 1400 \ 1300 j 1200 \ 1100 / 500 460 420 380 400 370 340 310 b 4 4 4 3 D. Čuvaji 1000 900 800 1300 }■ 350 325 500 460 2 } 400 370 1000 1 900 \ 350 325 300 420 340 275 2 2 380 P. 310 *? £7V/V ? 800 J 300 275 Kakor vidimo, si gospoda ni mnogo belila f;lave. Največ pridobijo višji uradniki od IV. do I. skupino, kateri seveda najbolj rabijo. Ker se je tudi delavcem obljubila regulacija plač, ki so bode še-le objavila, spregovorimo o tem še prihodnjič. Ne moremo si pa pridržati še ene opazke. Med tem ko priporočamo našim avstrijskim to- varišem proučevanje regulacije plač bosansko hercegovinskih'železničarjev, vprašamo jih, če so že prišli do spoznanja, da je nekdaj bilo tudi pri nas tako in da se je potom organizacije za nje kaj pridobilo. Ali še bodo rekli — kar se ponovno dogaja —, da organizacija ni ničesar storila? Upamo, da bo bosanski vzgled vzgoje-valno vplival na naše sodruge in tovariše. Od južne železnice. Uprava južne železnice je 1. 1907 z okrožnico 385 A dala svojim uslužbencem sledečo koncesijo: Nadaljne določbe za osobje, nastavljeno z dekretom. A. Splošne določbe. Kadarkoli uprava c. kr. državnih železnic zviša svojini uslužbencem plačo, stanarino, doklade in druge dohodke preko one mere, ki obstoji pri južni železnici, bo zvišala tudi južna železnica od istega dne dotične plače, stanarine in druge že obstoječe doklade do zneska, kije po novem odmerjen ju v veljavi pri c. kr. državnih železnicah. Istotako bode južno-železniška uprava sledila upravi c. kr. državnih železnic sploh ali pa v skupnih postajah pri podeljevanju draginjskih doklad od istega dne naprej, za isto dobo in v isti meri. Državno-železniška uprava je zboljšala avtomatiko poduradnikom in uslužbencem z odlokom z dne 10. julija 1909 in z odlokom z dne 12. oktobra 1909 štev. 14535/4, s čemur je izpolnila tozadevne koncesije, dane leta 1908. Vsled tega je tudi za južno železnico nastopila dolžnost, da v isti meri izboljša plačilne razmere svojih uslužbencev. Južno-železniška uprava je sicer zadostila tej dolžnosti, a je poskusila se ogniti delu te dolžnosti. Generalno ravnateljstvo južne železnice je z okrožnico 497 (okrožniška zbirka A, 45. oddelek z dne 26. novembra 1909) na novo vredilo plačne, stanarinske in na-prcdovalne obrise za poduradnike in uslužbence z veljavnostjo od 1. januvarja 1909. Precej časa je že minulo, odkar je izdana omenjena okrožnica; da o tem nismo še poročali smo imeli svoje vzroke. Razven tega je še cela vrsta koncesij danih z okrožnico 385 A neizpolnjenih. Takoj po izdaji okrožnice 497 A je k tej centrala opctovano zavzemala stališče po svojih zastopnikih sodr. Tomschiku in Weiglu. Centrala je smatrala potrebno, da ne objavi zadeve v listu prej, dokler pogajanja ne dosežejo po-voljnega vspeha. V sledečem navajamo v prevodu dotično okrožnico : Štev. 9202/S. 497. Vsem gg. načelnikom službenih oddelkov, obratnih inšpektoratov in lokalnim načelnikom avstrijskih prog južne železnice s postranskimi progami vred. Osobne zadeve. (Uvedenje novih plačnih, stana) inskih in napredovalnih obrisov za poduradnike in uslužbence.) V smislu okrožnice 385 A, 1907, III. A. točka 1. je upravni svet, po mojem predlogu na svoji seji dne 21. oktobra 1909, sklenil z ozirom na to, da se je za poduradnike in uslužbence c. kr. državno-železniške uprave uveljavil nov plačni, stanarinski in napredovalni obris z veljavnostjo od 1. januvarja 1909, uvesti od ravnoistega dne sledeče določbe : I. Namesto sedaj veljavnega plačnega, slanarinskega in napredovalnega obrisa za poduradnike in uslužbence se uveljavi za uslužbence, ki so v službi južno-železniške družbe, kakor tudi za iste, ki na novo vstopijo do 31. decembra 1909, sledeči obris : Plačni, stanarinski in napredovalni obris za podnraduiško osobje, nastavljeno z dekretom. Vporabna kategorija Plača Dunajska stanarina Čakalna doba v letih KRON A'; 1400 660 .2 1600 660 ' 2 1800 760 2 2000 760 2 Strojni mojstri 22003 24003 760 860 2 2 Delovodni mojstri 2600 860 3 2805 1000 3 3000 1000 5 3200:! 1000 5 3400;‘ 1000 Progni mojstri 1400 1600 660 660 3 3 Razsvetljavni nad- 1800 760 3 gledniki 2000 760 3 3 2200 760 Brzojavni mojstri 2400 860 3 Centralnoogibni 26004 28001 860 1000 3 3 mojstri 3000* 1000 1300' 560 2 1400 660 2 1600 660 2 1800 760 2 Strojevodje 2000 2200 760 760 o O 3 2400 860 3 26001 860 3 28001 1000 3 3000* 1000 • 1200 560 2 1400 660 3 1600 660 3 1800 760 3 "Delovodje 2000 2200 760 760 3 3 2400 860 3 2600' 860 3 2800;! 1000 5 3000* 1000 — 1200 560 2 1400 660 3 1600 660 3 1800 760 3 Vlakovni nadzorniki 2000 2200 760 760 3 3 2400 860 3 2600* 860 5 28003 1000 5 30092 1000 1200 560 2 1300 560 2 1400 660 3 1600 660 3 Strojniki 1800 760 3 2000 760 3 Postajni mojstri 2200 760 3 2400 860 3 26003 860 5 28003 1000 5 * 3000* 1000 — 1200 560 3 1300 560 3 Tiskarniški nadzorn. 1400 660 , 3 Pisarniški odpravniki 1600 1800 660 760 3 3 Skontisti 2000 760 3 Postajni odpravniki 2200 2400 760 . 860 3 3 Vozovni mojstri 26003 860 5 28003 1000 5 3000* 1000 Vporabna kafegorija Skladišni mojstri Mestni mojstri Dunajska Čakalna d( stanarina v letih KRON 1200 560 2 1300 560 2 1400 660 3 1600 660 3 1800 760 3 2000 760 3 2200 760 3 24003 860 3 2600'2 860 — 1200 560 3 1300 560 3 1400 660 3 1600 660 3 1800 760 3 2000 760 3 2200 760 3 24003 860 3 26002 860 — Tolmači Nadsprevodniki Po 'petih letih, dosluženih v plačnih stopnjah, ki so v predstoječi tabeli označene s številko*), so podeli starostna doklada letnih 100 kron, ki se vračuna pri vpo-kojenju, Z okrožnico 385 A zagotovljeno skrajšanje čakalne dobe ostane v veljavi, izvzemši slučaje v katerih se vrši napredovanje iz plačnih stopinj, označenih s številko*). Onim uslužbencem, hi so službovali najmanj pet let kot uslužbenci nastavljeni z dekretom, pri edno so bili imenovani pod-uradnikom, se skrajšajo tri- in petletne čakalne dobe za eno leto. Le v plačnih stopnjah, označenih s številko‘) se čakalna doba teh uslužbencev ne skrajša. Istotako tudi ne v slučajih, v katerih se je že itak izvršilo skrajšanje čakalne dobe v smislu prejšnjega odstavka. Čakalne dobe napredovanja veljajo le pri povoljnem službovanju. Izključenje iz določenega napredovanja se sme izvršiti še-le po zaslišanju disciplinarne komisije (personalne komisije) in se moradotičnemupoduradniku naznaniti vzroke in čas izključenja. V času tekoče disciplinarne obravnave se ne izvrši napredovanje. Za prihodnje napredovanje poduradnikov, ki so se nastavili, oziroma ki so zadnjikrat napredovali pred 1. januvarjem 1909, se zaračunajo v gori navedenem obirsu označene čakalne dobe s 1. januvarjem 1909. Vendar se izvrši prihodnje napredovanje omenjenih poduradnikov, ki bi imeli že prej napredovati na podlagi čakalne dobe dosedanjega obrisa z ozirom na čas zadnjega napredovanja, z vračunanjem od istega časa. Delovodni mojstri I. kategorije dobijo zanaprej naslov »d&lovodni mojstri«, delovodni mojstri II. kategorije pa »delovodje*. Strojni mojstri I. in II. kategorije se zedinijo v eno vporabno kategorijo in dobijo zanaprej brez razločka naslov »strojni mojstri«. Naslov »premikaški mojster«-se izpre-meni v naslov »mestni mojster«. Kategorija delovodnomojsterskih namestnikov se opusti. Kategorija tolmačev se osnuje na novo. Da se po možnosti omeji povodom zvišanja začetnih plač nastala enakost že dalje službujočih poduradnikov z mlajšimi, se primerno pomakne prihodnji redni napre-dovalni rok. Cas prihodnjega napredovanja dotičnih uslužbencev je razviden iz sledeče tabele: *) Strojevodje, ki so pred imenovanjem službovali eno leto v plačni stopnji 1200 kron kot Btrojevodjevi namestniki, napredujejo po enoletni čakalni dobi s plačno stopnjo 1300 kron v plačno stopnjo 1400 kron. Uvrščen jo poduradnikov v plačni obris, veljaven od 1. jami var j a 1901): Oznnčenje vporabne kategorije Uvrščenje s l. januvarjem 1909 v plačno K K O N Progui mojstri, Razsvet-ljavni nadzorniki, Brzojavni mojstri, Centralno-ogibni mojstri Nastavljenje gori-omenjenih uslužbencev z novo začetno plačo 1400 kron Strojni mojstri II. kategorije Nastav-ljenje gori-omenjenih uslužben- , cev z novo začetno plačo 1400 kron ki so bili 1. jan. 1909 dalje nego pol leta v plačni stopnji 1300 K ki 1. januvarja 1909 še niso bili dalje nego pol leta v plačni stopnji 1300 K ki so bili 1. jan. 1909 dalje nego pol leta v plačni stopnji 1200 K ki 1. januvarja ly09 še niso bili dalje nego pol leta v plačni stopnji 1200 K Nastavljenje 1. julija 1909 Nastavljenje 1. julija 1910 in pozneje ki so bili 1. jan. 1909 že čez pol leta v plačni stopnji 1200 K ki 1. januvarja 1909 še niso bili dalje nego pol leta v plačni stopnji 1200 K Nastavljenje 1. julija 1909 Nastavljenje 1. julija 1910 in pozneje Pisarniški odprav- niki Nastavljenje pomožnih pisarjev, ki so bili v službo sprejeti pred 1. oktobrom 1907 s pravico svoje-časnega imenovanja pisarniškim odpravnikom. ki so ne vporab ljajo pri centrali 1400 1400 1400 1400 ki so bili l.jan. 1909 že čez pol leta v plačni stopnji 1100 K ki 1. januvarja 1909 še niso bili čez pol leta v plačni stopnji 1100 kron Nastavljenje 1. julija 1909 Nastavljenje 1. julija 1910 Nastavljenje 1. julija 1911 in pozneje Normalno napredovanj'! v plačno stopnjo 1600 kron i dnem , julija 1911 1. jan. 1912 1. julija 1912 1. jan. j. 913 1. julija 1912 po gornjem obrisu . julija 1911 1. jan. 1912 1. julija 1912 po — gornjem obrisu Normalno napredovanje v plačni stopnji 15300 K 1200 h julija izuu ]g]2 1400 1400 1200 1. jan. 1913 1. julija 1913 1. jan. 1914 po gornjem obrisu B. Plačni, stanariliski in napredovnlui obris za nastavljene z dekretom uslužbence. Vporabna kategori.a Pisarniški pomočniki Postajni nadzorniki2 Strojev, namestniki' Vozovni nadzorniki5 Skladišni nadzorniki" Strojni nadzorniki Premikaški nadzorn. Avtografotiskarji Strežaji svetilk Nadkurjači Sesalčni strežaji Lampisti-kleparji Vodovodni nadzorn. Vlakovodni sprevod. Delovodje na progi Kločno-signalni sluge Sprevodu, tov. vlakov Uradne slugo Strojni kurjači Motorni vodje Nadpremikači Vratarji kurjači stalnih kotlov Vozovni zapisovalci Plača Dunajska stanarina čakalna doba v letih 1000 360 2 1100 460 3 1200 560 3 1300 506 3 1400 660 O ;> 1500' 660 3 16001 660 O O 1700' 660 3 1800 760 900 2 1000 360 3 1100 460 3 1:’00 5(50 3 1300 560 3 1400 660 3 1500 660 3 1600:i 660 3 1700 660 H 1800 760 — 1000 360 3 1100 460 3 1200 560 — 1000 360 3 1100 460 3 1200 560 3 1200 560 — 1000 360 2 1100 460 3 1200 560 1000 360 3 1100 460 3 laoo 560 H 1300 560 o 1400 660 3 15001 660 3 16001 66 * 3 17001 660 3 1800 760 — 900 360 2 1000 360 2 1100 460 2 1200 560 3 1300 560 3 1400 660 3 1500* 660 3 1600 660 5 1700 660 ^ — 900 360 2 1000 360 3 1100 460 3 1200 560 3 1300 560 3 1400 660 3 15001 660 3 1600 660 5 1700 660 — 900 360 2 1000 360 3 1100 460 3 1200 560 3 1300 560 3 1400 660 3 1500 660 3 16007 660 — Lam p isti Skladišni sluge Premikači 900 360 2 1000 360 3 1100 460 3 1200 560 3 1300 560 3 1400 660 5 1500 66 0 5 1600 660 Vporabna kategorija Dnnaiska Čakalna doba stanarina v letih K It 0 N 900 360 2 1000 360 ‘O 1100 460 o o 1200 560 »> o 1300 560 3 1400' 660 5 1500 660 — Uvršče-nje s. 1. Označenje vporabne kategorije 'ja' stopnjo KRON Čuvaji Z okrožnico 385 A 1907 uvedena in dosedaj še nepreklicana skrajšanja čakalnih dob ostanejo še zanaprej v veljavi, izvzemši slučaje, v katerih se vrši napredovanje v plačnih stopnjah, označenih z Bločno-signalni sluge in čuvaji, ki bivajo v naturalnih stanovanjih, ne dobivajo stanarine, temveč doklado ki znaša na leto v I. stanarinski skupini 120 kron II. » » 108 » III. » 90 » IV. » 84 » V. 72 » Napredovalno-čakalne dobe veljajo prj vestnem izvrševanju službe. Izključenje iz rednega napredovanja se sme izvršiti še-le po zaslišanju disciplinarne komisije (personalne komisije) in se mora dotičnemu uslužbencu naznaniti z vzroki in za koliko časa. V dobi v katerej se vrši disciplinarna obravnava, se ne izvrši napredovanje. Za prihodnje napredovanje uslužbencev, katerih dekretno nastavljenje oziroma zadnje napredovanje seje izvršilo pred l.januvar-jem 1909 se računajo v gornjem obrisu označene čakalne dobe od 1. januvarja 1909 naprej. Vendar se prihodnje napredovanje omenjenih uslužbencev, ki bi na podlagi čakalnih dob dosedanjega obrisa z vračunanjem istih od časa zadnjega napredovanja imeli že prej napredovati, izvrši že s prejšnjim rokom. Centralni strežaji se bodo zanaprej imenovali »bločno-signalni sluge«, nadzorniki progno-delavskih skupin pa »progni delovodje«. Da se po možnosti omeji povodom zvišanja začetnih plač nastala enakost v plači že dalje časa službujočih uslužbencev z mlajšimi, se prihodnji napredovalni roki primerno premaknejo. Prihodnji redni na- /v/l 1 i nnlri rl /-v t-l « Iv , I m! IV rtlv /vvv n pr edovalni roki dotičnih uslužbencev so /vidni iz sledeče tabele: Uvršče- Normal- Označenje- vporabne kategorije rij e s. 1. "° naPre’ )»"• 1« d“J.*KV v plačno plačno stopnjo KRO- 1100kron Pisarniški pomočniki ki so bili 1 jan. 1909 že čez pol leta v plačni stopnji 900 K ki 1. jan. 1909 še niso bili čez pol leta v plačni stopnji 900 K 1000 1000 z dnem 1. julija 1911 1. jan. 1912 2) Postajenndzorniki, ki so dosegli plačo 1100 kron, bodo po prestanem popolnem brzojavnem, prometnem in transportnem izpitu po triletni čakalni ■dobi v tej plačni stopnji sprejeti v poduradniški Status kot postajni mojstri. ') Najpozneje po osemletnem službovanju kot ■strojevodjev ramestnik sledi imenovanje strojevodjem. .Strojevodjevi namestniki, ki so službovali celi dve leti v plačni stopnji 1200 kron, napredujejo že pri imenovanju strojevodjem v plačno stopnjo 1400 K. 5) Po triletni čakalni dobi v plačni stopnji 1.-100 kron se izvrši imenovanje vozovnim mojstrom. c) Oni omenjenih uslužbencev, ki so bili žo pred 1. januvarjem 1909 v plačni stopnji 1000 kron, napredujejo avtomatično po triletni čakalni dobi v plačni stopnji 1100, v poduradniško kategorijo. Ostali pridejo najprvo v plačno kategorijo 1200 Iv uslužbenske kategorijo in bodo imenovani podurad-nikom še-le po dovršenem sedemletnem službovanju v uslužbenski kategoriji. ■*) Po dovršenem petletnem službovanju v tej plačni stopnji se podeli službeno-starostna doklada letnih 100 kron, ki se vpošteva pri odmerjenju pokojnine. Nastav-ijenje pisarniških pomočnikov z novo začetno plačo 1000 kron Uslužbenci v dosedanji začetni plači 900 kron (izvzemši pisarniške pomočnike),katerih začetna plača se zviša na 1000 kron Nastavljenje v prejšnji rubriki omenjenih uslužbencev z novo začetno plačo 1000 kron Uslužbenci v dosedanji začetni plači 800 kron Nastavljenje v prejšnji rubriki omenjenih uslužbencev z novo začetno plačo 900 kron Nastavljenje 1. julija 1909 Nastavljenje 1. julija 1910 Nastavljenje 1. julija 1911 in pozneje • ki so bili 1. jan. 1909 že čež pol leta v plačni stopnji 900 kron. ki so bili 1. jan. 1909 že čez pol leta v plačni stopnji 800 kron 1000 Normalno napredovanje v plačno stopnjo 1100 kron z dnem 1. julija 1912 1. jan. 1913 po gornjem obrisu 1. julija 1912 g- Uporabna kategorija Plača 1000 Nastavljenje 1. julija 1909 Nastavljenje 1. julija 1910 Nastavljenje 1. julija 1911 in — pozpeje ki so bili 1. jan. 1909 že čez pol p™ leta v plačni stopnji 800 kron ki 1. januvarja 1909 še niso bili čez pol leta v 900 plačni stopnji 800 kron Nastavljenje 1. julija 1909 Nastavljenje 1. julija 1910 Nastavljenje 1. julija 1911 in — pozneje A. Strojni mojstri Delovodni mojstri S. Progni mojstri Razsvetljevalni nadzorniki Centralno-ogibni mojstri Plača Dunajska čakalna doba stanarina v letib 1400 500 3 1000 600 3 1800 600 3 2000 700 3 2200 700 3 2400 800 3 2600 800 3 2800 1000 3 3000 1000 5 3200 1000 5 3400 1000 — 1400 500 3 1600 600 3 1800 600 3 2000 700 3 2200 700 3 2400 800 3 2600 800 5 2800 1000 5 3000' 1000 — 1. jan. 1913 1. julija 1913 1. jan. 1914 po gornjem obrisu 1. julija .1911 1. jan. 1912 1. julija 1912 1. jan. 1913 po gornjem obrisu Namesto'dosedaj veljavnega plačnega, stanarinskega in napredovalnega obrisa za poduradnike in uslložbence se glede osobja, ki je vstopilo v južno-železniško službo po 1. januvarja 1910 uveljavi sledeči obris: A. Plačni, stanarinski in napredovalni obris za poduradniško osobje nastavljeno z dekretom. cc c '| Vporabna kategorija Strojevodje D. Tiskarniški nadzorniki Pisarniški odpr. Strojniki Skontisti Postajni mojstri* Vozovni mojstri Delovodje Vlakovni nadzoru. Plača Dunajska Čakalna doba stanarina v letih 1200 3 1300 500 o O 1400 500 3 1600 600 3 1800 600 o O 2000 700 • » t) 2200 700 »> i) 2400 800 o *■) 2600 800 5 2800 1000 b 3000' 1000 — 1200 400 3 1300 500 •» »> 1400 500 3 1600 600 O >) 1800 600 3 2000 700 »> i) 2200 700 3 2400 800 3 2600 800 5 2800 1000 5 3000* 1000 — 1200 400 & 1300 500 3 1400 500 3 1600 600 3 1800 600 o O 2000 700 3 2200 700 3 2400 800 •> O 2600* 800 . — E. Tolmači Skladišni mojsti Nadsprevodniki Mestni mojstri Po dovršenih petih službenih letih v plačnih stopnjah z *) označenih se podeli službeno-starostna doklada letnih 100 kron, ki se vpošteva pri odmerjenju pokojnine. Uslužbencem, ki so službovali najmanj pet let kot sluge nastavljeni z dekretom predno so bili imenovani poduradnikom, se skrajšajo tri- in petletne čakalne dobe za eno leto. Napredovalno-čakalne dobe veljajo pri vestnom službovanju. . Izključenje iz rednega napredovanja se sme izvršiti še-le po zaslišanju disciplinarne komisije (personalne komisije) in se mora dotičnemu poduradniku naznaniti vzroke in čas, za kateri je izključen. Med časom disciplinarne obravnave se napredovanje ne izvrši. B. 0 Plačni stanarinski in napredovalni obris za nslnžbensko osobje nastavljeno z dekretom. Vporabna kategorija P,.xn Dunajska čakalna doba stanarina ¥ letih 1000 350 3 A. Strojevodjevi na- noo 400 3 mestniki1 1200 400 — B. Vozovni nadzorn. 1000 1100 1200 1300 350 400 400 500 3 3 3 2 C Skladišni nadzor.* 1000 350 3 Strojni nadzorn.* 1100 400 3 Premikaški nadzj1 1200 400 Avtografski tisk. 1000 350 3 1100 400 3 1200 400 3 1300 500 3 1400 500 3 1500 600 o O 1600 600 3 1700 600 3 1800 600 Strežaji svetilk Nadkurjači Sesalčni strežaji Lampisti - kleparji Vodovodni nadz. *) Stan postajnih mojstrov se ne bode več izpopolnjeval iz vrst postajnih nadzornikov, po 1. januvarju 1910 sprejetih v službo temveč se bode postajnomojsterske namestnike vstopivše v službo po 1. januvarju 1910 neposredno imenovalo postajnim mojstrom. n o či .. Čakalna Vporabna kategorija Plača 1 doba v E. Progni delovodje Bločno-sign. sluge 900 1000 stanarina 350 350 letih 2 Pisarniški sluge Sprevodniki 1100 400 3 Strojni kurjači 1200 40o 3 Motorni vodje Nadpremikači Vratarji 1400 Kurjači stal. koti. Postajni nadzorn.1 ’’ Vozovni zapisov, igoo4 600 1300 500 3 500 3 F- 900 350 2 1000 350 3 Skladišni sluge noO 400 3 1200 400 3 1300 500 3 Čuvaji 1400 ' 500 Latnpisti Premikači *) Najkasneje po 8-letnem službovanju kot strojevodjev namestnik sledi imenovanje strojevodjem. * 2) Postanepo triletni čakalni dobi v plačni stopnji 1300 kron vozovni mojster. ®) Pridejo po triletni čakalni dobi v plačni stopnji 1100 kron v dotično poduradniško kategorijo, če so v istem času dovršili 7 službenih !ot kot uslužbenci z dekretom nastavljeni; v drugem slučaju pa napredujejo kot uslužbenci v plačno stopnjo 1200 ki bodo imenovani poduradnikom, kadar do- vršijo 7 službenih let, kot uslužbenci z dekretom nastavljeni. ‘) Po 1. januvarju 1TO v družbino službo vstopivši postajenadzorniški namestniki bodo imenovani postajenadzornikom in ostanejo v uslužbenski kategoriji. Po dovršenih petih službenih letih v plačnih stopnjah z s) označenih se podeli službeno-starostna doklada letnih 100 kron ki se vpošteva pri odmerjenju pokojnine. Bločno-signalni uslužbenci, ki bivajo v naturalnih stanovanjih ne dobivajo stanarine. Napredovalno-čakalne dobe veljajo pri vestnem službovanju. Izključenje iz rednega napredovanja se sme izvršiti še-le po zaslišanju disciplinarne komisije; (personalne komisije) dotičnemu uslužbencu se mora naznaniti vzroke in pa čas za' kateri je izključen. Med časom disciplinarne obravnave se napredovanje ne izvrši. O vsebini te okrožnice je obvestiti podrejeno osobje. Dunaj, dne 25. oktobra. Generalni ravnatelj: Egger, s. r. Primerjanje sedaj veljavnega plačnega, .stanarinskega in napredovalnega obrisa za poduradnike in uslužbence c. lir. državnih železnic z južno-železniškim, nam kaže, da zagotovljena enakost še ni izvršena v sledečih slučajih: Določba c. kr. ielezniško-ministershega odloka z dne 8. julija ^ 1909, št. 14.535, točka 12, odstavek a (»Železničar« št. 17, 1909j, po katerem se vsem, do vštevši 1. januvarja 1909 poduradnikom imenovanim uslužbencem skrajšajo tri- in petletne čakalne dobe za eno leto in sicer za sledeče kategorije : Strojnim mojstrom in delovodnim mojstrom v plačnih stopnjah 2600, 2800, 3000 in 3200 kron; Prognim mojstrom, razsvetljavnim nadzornikom, brzojavnim mojstrom ^ in centralnoogibnim mojstrom v vseh plačnih stopnjah; Strojevodjem v plačnih stopnjah 2000, 2200, 2400, 2600 in 2800 kron; Delovodjem v vseh plačnih stopnjah, izvzemši začetno plačno stopnjo 1200 kron; Vlakovnim nadzornikom v vseh plačnih stopnjah; Strojnikom in postajnim mojstrom v plačnih stopnjah 1400, 1600, 1800, 2000, 2200, 2400, 2600 in 2800 kron; Tiskarnišhim nadzoi•nikom, pisat•niškim odpravnikom, skontistom, postajnim odpravnikom in vozovnim mojstrom v vseh plačnih stopnjah; Skladišnim mojstrom in mestnim mojstrom v plačnih stopnjah 1400, 1600, 1800, 2000, 2200 in 2400 kron; Tolmačem in nadspr e vodnikom v vseh plačnih stopnjah. Neizvedene so še nadalje: Določbe c. kr. železniško-ministerskega | odloka z dne 12. oktoara 1909, št. 14.535/4, | tičoče se skrajšanja napredovalne dobe za uslužbence nastavljene definitivno pred 1. | januvarjem 1909 in sicer iz plačne stopnje 1000 kron od treh na dve leti, za kategorije postajnih nadzornikov, strojevodjevili namestnikov, vozovnih nadzornikov, avto-grafskih tiskarjev, strežajev svetilk, nad-hurjačev, sesalčnih strežajev, ■ larnpis/ov-kleparjev, vodovodnih nadzornikov, prognih delovodij, bločnosignalnih slug, sprevodnikov tovornih vlakov, pisarniških slug, strojnih kurjačev, motornih vodij, nadpremikačev, vratarjev, kurjačev stalnih kotlov, vozovnih zapisovalcev, lampistov, skladišnih slug, premikačev in čuvajev. Postajni nadzorniki južne železnice se sprejemajo v poduradniški status kot postajni mojstri v smislu okrožnice 385 A. (497 A) še-le po izpitu dovršenem v polnem obsegu če so tri leta službovali v plačni stopnji 1100 kron, med tem ko so uslužbenci iste vrste pri c. kr. državnih železnicah, z imenom »postaj no-mojsterski namestnik«, bili veljavno od 1. januvarja 1909 sprejeti v poduradniški štatus in ob enem dosegli plačno stopnjo 1200 kron, brez ozira na to v kateri plačni stopnji so se prej nahajali. Južno-železniški tiskarji voznih listkov so sedaj uvrščeni v plačni obris, ki je določen za pisarniške sluge. Pri c. kr. državnih železnicah se je uvrstilo tiskarje vožnih listkov brez razlike z veljavo od 1. januvarja 1909 v uslužben-sko skupino A plačnega obrisa c. kr. drž. železnic in sicer z enotnim i m eno m »tiskarji«. V omenjeni uslužbenski skupini A c. kr. državnih železnic je začetna plača 900 kron, končna pa 1800 kron. To izboljšanje tiskarjem vožnih listkov južne železnice se dosedaj še ni izvedlo. Nadalje čakajo iz vedenj a še sledeče koncesije : Okrožnica 385 A (III Nadaljne določbe za dekretno nastavljeno osobje.) (A. Splošne določbe.) o. V teku leta 1908 sledi novo uvr-ščenje postaj, oziroma prog v posamezne stanarinshe skupine, v kolikor je to utemeljeno po izvršenih preiskavah. 6. Novo normiranje dijet, selitbenega pavšala in jestvinskih doklad, se izvrši v teku leta 1908. 13. O vprašanju izplačevanja četrtletja vpokojenčevim zaostalim se peča kakor se je uprava izjavila odbor pokojninskega sklada s to zadevo. (D. Splošne določbe za poduradnike in uslužbence.) 2. Predložene želje za spremenitev določb glede prejemanja službenih oblek se bodo dosledno proučevale in po možnosti upoštevale. (F. Posebne določbe za dotično strojno osobje. Menjajoči dohodki strojnega osobja se bodo proučevali; kjer se dokažejo nedo-statki, se bodo odpravili. (I. Posebne določbe za posamezne uslužben-ske kategorije.) 3. (odstavek 2.) V zadevi ocenjevanja čuvajskih hiš po slanarinskih normah, veljavnih za družbina poslopja in vpoštevaje lokalne razmere se bodo vršila potrebna primerjalna posvetovanja še tekom leta 1908; na podlagi rezultatov se bode stre-milo za konečno ureditvijo tega vprašanja. 4. Službeni red čuvajev se uredi po vzoru c. kr. državnih železnic odgovarjajoč analognim krajevnim razmeram, v kolikor to še ni izvršeno. Želje čuvajev po uvedenju plačnega obrisa e. kr. državnih železnic se dosedaj ni vpoštevalo. Tozadevna tabela se je predložila generalnemu, ravnateljstvu in predstojnim službenim mestom. Za brzojavne in centralnoogibne -mojstre južne-železnice še ni izvedena določba odloka c. kr. železniškega ministerstva z dne 21. oktobra 1909, št. 15.738, tičoča se ureditve pavšala za potovanja signalnih mojstrov. Po določbah omenjenega odloka in sicer na podlagi določeb 1. točke gre brzojavnim in cen-tralno-ogibnim mojstrom južne železnice z ozirom na njihovo izvrševanje službe potovalni pavšal 80 kron na mesec. Glede skrajšanja napredovalnih dob do vštevši 1. januvarja 1909 imenovanih poduradnikov je dvorni svetnik Eger pri deputacijah skraja zavzemal stališče, da je južna železnica za svoje uslužbence izvršila ta prehod že 1. 1907 in da vsled tega ne gre skrajšati napredovalnih dob za uslužbence južne železnice. Proti temu domnevanju sta odločno nastopala sodruga Tomschik in Weigl, ker glede enakosti z državno železniškimi nastavljenci do vštevši 1. januvarja 1909 ali naravnost ali pa iz uslužbenske kategorije imenovanim poduradnikom'gre skrajšanje napredovalnih rokov mi vsak način. Dvorni svetnik Eger je v teku pogovora obljubil, da bode natančno preiskal opravičenje tega stališča. ' Glede skrajšanja napredovalnega roka pred 1. januvarjem 1909 definitivno nastavljenih uslužbencev iz plačne stopnje 1000 kron v plačno stopnjo 1100 kron od treh na dve leti se je skliceval dvorni svetnik Eger na to, da ne ve ničesar o tozadevnem odloku c. kr. železniškega ministerstva. Sodr. Tomschik je ukrenil potrebno, da se obvesti južnoželezniška uprava o tem odloku. Glede postajnih nadzornikov južne železnice sta sodruga Tomschik in Weigl navzemala stališče, da je postajne nadzornike južne železnice po njihovem službovanju smatrati enake prejšnjm postajnim nadzornikom, pozneje postajnomojster-skim namestnikom c. kr. državnih železnic, in da jih je imenovati postajnim mojstrom. Dvorni svetnik Eger jp izjavil, da se ne « more postajnih" "nadzornikov 'južne železnice'sina-trati enake prejšnjm postajnomojsterskim namestnikom državnih železnic, kar je zvedel v c. kr, železniškem ministerstva, kjer je prosil pojasnila. Proti temu domnevanju, ki je povsem napačno — generalno ravnateljsvo južne železnice zamenja sedanje postajne nadzornike, ki so bili prej postajni pomočniki, s prejšnjimi, kateri so sedaj postajni mojstri — sta odločno nastopala sodruga Tomschik in Weigl. Ker je vsled postopanja južnoželezniške u prave nastalo ogorčenje med uslužbenci, sta sodruga Tomschik in Weigl v tej zadevi zopet posredovala pri dvornem svetniku Egorju, kateri jima je zagotovil, da bode generalno ravnateljstvo-k vsem, dosedaj še neizvedenim točkam natančno-preciziralo svoje stališče. V najbližjem času se bo torej odločilo, če in kedaj bode južnožele^rii-ška uprava pripravljena popolnoma izvesti dana zagotovila, ali če bo prelomila svojo besedo ne glede na nevarni položaj, ki more povzročiti posledice, za katere bo južnože lezniska uprava sama odgovorna. Uslužbenci južne železnice bodo med tem še čakali, a vendar niso voljni pripustiti da se jim vzame že izvojevane pravice. Južnoželezniškl uslužbenci bodo tudi spoznali, da je znala organizacija v tem oziru varovati koristi uslužbencev na vse strani, akoravno so skušali naši nasprotniki orisati naša pogajanja za brezpomembne in. neprimerne. BŽE DOMAČE VESTI 10! Poštenost „narodnih“ železničarjev! »Narodni« železničarji, ki so združeni »Zvezi jugoslovanskih železničarjev« so poslali nar šemu železničarskemu tajništvu pismo z dne 25. II. 1910 sledeče vsebine: Kakor je tudi Vam znano, e. kr. železniško ministerstvo na nikak način noče se sprijazniti s povišanjem stanarino in doklade-delavcem za Trst. V tej zadevi je treba skupnega nastopa vseh železniških organizacij in se obračamo do Vas, da nam izjavite, ali ste v to pripravljeni. F Ktev. 6. Povabi se potem tudi »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« in »Be-amten-Verein«. Na to pismo je naše tajništvo odgovorilo sledeče : 1. Naša organizacija se smatra za edino upravičeno zastopnico železničarskih interesov nasproti kapitalističnemu izkoriščevanju, ker je splošno avstrijska in stoji na edino pravilnem stališču razrednega boja. 2. Vaša in istej podobne »Zveze« pa ne stoje na tem stališču in goje s e-paratistične in š o v i n i stične težnje. 3. V i s t e s e o d c e p i 1 i od naše organizacije in s tem porušili delavsko solidarnost. 4. Vi še dandanašnji sejete med železničarje razdor in ne delujete z nami vs poredno marveč proti na m i n s tem proti železničarskim i n t e-r e so m. 5. Naša organizacija je storila pred Vami in brez Vas vse mogoče in potrebne korake pri žel. ministerstvu v svrho zboljšanja železničarskih razmer in bo tudi nasproti sedanjemu odbijajočemu odgovoru žel. ministerstva po svoji lastni preudarnosti določila svoje nastopanje. 6. Sicer pa se mi itak ne borimo le za ‘koristi naše organizacije, marveč za vse železničarje sploh. Uspehov našega dela bodo deležni vsi železničarji, tedaj tudi Vaša »Zveza«. 7. Ako hočete Vi sprejeti našo t a k-tiko in naš boj za svoj... svobodno Vam, toda skupen nastop z Vami je iz gori povedanih razlogov /a nas brezpredmeten. Od tega odgovora je pa priobčilo glasilo »narodnih« železničarjev »Narodni delavec« od 10. 3. 1910 št. 10 le 1. 6. in 7. •točko. Izpustilo pa je 2. 3. 4. in 5. točko iz odgovora železničarskega tajništva. Za danes prepuščamo železničarjem, da si sami napravijo sodbo o tem »poštenem« postopanju »narodnih« železničarjev. Prihodnjič pa priobčimo tudi svoj komentar zraven. Za železničarsko tajništo: Josip Kopa č. Mednarodnost kapitalizma. I nedeljo dne 27. februvarja se je vršil v Trstu občni, zbor »Zveze industrijalcev za 'primorske dežele«, ki je članica »Centralne zveze avstrijskih industrijalcev na Dunaju«. Vsi govorniki so poživljali člane k solidarnosti v skupnem interesnem boju proti delavskim zvezam. Združeni industrijalci so se izrekli zoper varstvene odredbe v korist pomožnim industrijalnim delavcem. Izjavili so, ■da bodo z vsemi sredstvi delali proti uzakonjenju socialnega zavarovanja delavstva, ker bi baje obligatni prispevki delodajalcev industrijcev h zavarovanju močno škodovali procvitu industrije same. Do tu ni nič interesantnega. To že davno vemo mi delavci, da so nam kapitalisti nasprotni. Zanimivost pa tiči v tem, da so ti kapitalisti združeni na mednarodni podlagi. V »zvezi industrijcev« sedi namreč drug poleg drugega nemški, italijanski in slovenski kapitalist — vsi v bratski slogi združeni — proti delavcu. Na omenjenem zborovanju so čisto neženirano besedovali skupno v italijanskem in nemškem jeziku. (Slovanski industrija'. se niso oglasili h besedi, menda si niso upali zagovarjati tako nečednih kapitalističnih namenov v mili materinščini. ..) Nič se niso ženirali ali sramovali gospodje, četudi so eni in, drugi —- veliki narodnjaki pri svojcih. Tudi »Piccolo«, ta »giftna krola« tržaškega socialnega življenja, je skril pri svojem poročilu svoje ultralaške krempeljčke in pokril t,o mednarodno družbo s plaščem svojih kapitalističnih interesov. Iz poročila namreč ni bilo nič razvideti, da bi bile na zborovanju zastopane različne narodnosti. »Edinost« je iz previdnosti — molčala, ne omenitvi enega niti z besedico. Tu imamo zopet dokaz, kako so kapitalisti pri vsem svojem narodnjaštvu mednarodni, in da je proti tej mednarodni »Železničar« kapitalistični zvezi na strani delavstva mogoča obramba edinole na podlagi krepke in zavedne mednarodne delavske organizacije. Kdor hoče na narodni podlagi se boriti proti mednarodnem kapitalu, ta je slepec ali pa nima čislih namenov z delavstvom. Odhod zajema tržaška N. D. O. svoje vzore? Obljubili smo, da se povrnemo večkrat h temu vprašanju. Evo dokumenta. Predpostavljamo, da je vsem znano, da smatrajo naši narodni delavci za svoje mojstre češke »narodne delavce*, da sklepajo debelo prijateljstvo s lemi veličinami, s Klofačem, Chocem, Burivalom itd. Kdo so pa ti-le * To so »pravi češki ljudje«, ki smatrajo za svojo prvo nalogo, da pobijajo z vsemi sredstvi, tudi najbolj ostudnimi, češko-socialno demokracijo, ki se vežejo s češkim fevdalcem, klerikalcem, staročehom, sploh z vsako nazadnjaško strujo, samo da mečejo soc. demokraciji polena pod noge. Da, ti ljudje gredo še dalje. Oni sistematično kazijo soc. demokratom vsako stavko, ki jo //prizore. Svojo delavsko zavest zatajujejo .s tem, da se vežejo s kapitalisti proti svojim sotrpinom delavcem, da še celo svojo slavnost narodnost vržejo v koš in se združijo z nemškim kapitalistom, samo da škodujejo soc. demokratom. V dokaz temu navedimo za danes le najnovejši slučaj: Nekoliko stotin broječe češko soc. dem. delavstvo {čevljarji) v tovarni nemškega kapitalista Papperja v Chrudinu na Češkem je uprizorilo stavko. Dobro so se držali in bi bili dosegli gotov uspeh, da jim niso pokvarili stavke -— krumirji iz vrst čeških narodnih delavcev. In s temi krumirji se bratijo slovenski »narodni delavci«. Že to dejstvo je dovolj, da jim lahko rečemo: povej mi, s kom hodiš in povem ti, kdo si! Toda mi jim na podlagi svojih izkušenj rečemo lahko še to, da ne hodijo zastonj v šolo k češkim »narodnim delavcem«. V Rudolfovem se je ustanovila vplačeval-nica splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo. Za predsednika je izvoljen sodr. Tonjet, progni mojster, za blagajnika pa sodr. Tvrdy, skladišni mojster. Delokrog vplačevalnice obsega progo od Novega mesta do Straže in od Novega mesta čez Trebnje do Št. Janža. Zahvala. Podpisana se zahvaljuje tem potom vsem darovalcem za znesek 54 kron 55 vin., katere je prejela od organiziranih železničarjev. Marija Lakner. Vsem propii (lopi i mi! V nedeljo dne 20. t. m. ob 2 uri popoldne se vrši v Nabrežimi sestanek te kategorije z dnevnim redom: i. Položaj in zahteve prognih obhodni kov 2. Organizacija 3. Raznoterosti. Vse krajevne .organizacije od Št. Petra do Kormina in od Trsta do Nabrežifte prosimo, da obvestijo v tem , sestanku dotično kategorijo in da pošljejo delegate. Ob uri popoldne se vrši isti dan in v istem \oka\\i železničarski shod'/, dnevnim redom 7. Naraščajoča■ draginja in železničarji. 2. Raznoterosti. [^j Vršili so se sledeči shodi j^~| , » In zborovanja l —i Ljubljana juž. žel. V petek, dne 4. t. m. smo imeli v društvenem lokalu shod premi-kačev, katerega so se udeležili skoro vsi premikači, kar dokazuje, da na južni postaji ni vse v redu in da imajo uslužbenci povoda biti nezadovoljni. Shod je bil sklican zato, da se volijo odposlanci na konferenco južno-železniških premikačev, ki se vrši dne 27. t. m. v Celovcu. To nalogo so zbrani hitro Stran XI. rešili in enoglasno je bil določen sodrug Cesnik delegatom. Pri točki: raznoterosti, je pa izbruhnila nevolja in videlo se je, da je na tukajšnji postaji že smodnik precej blizu ognja. Kako tudi ne ?! Če uradništvo nima druzega posla, nego šikanirati ljudi, potem 'je pač naravno, da ti ljudje zgube potrpežljivost in veselje do službe, kar je zopet le upravi in uslužbencem v škodo. Mož za možem so vstajali ter zahtevali besedo ; njih pritožbe pa so bile v bistvu edine. Nesrečni pragi na postaji, ki imajo nalogo spravljati službo podlag pri prosto stoječih vozeh, so oni faktor, katerega smatrajo ljudje za skrajno brezmiselnost. Ne samo, da otežkočujejo službo, tvorijo tudi stalno nevarnost za uslužbence, za njih zdrave ude, da, celo za njih življenje. Vse tozadevne pritožbe se enostavno ignorirajo in gospod načelnik je celo tako brezsrčen, da diktira zaradi teh »pragov« drakonične kazni. Kakor je bilo videti na zbranih, ni izključeno, da pride mogoče lep večer in gospodje iz raznih pisarn z gospodom Potočnikom na čelu, bodo imeli prilike, poskušati težo teh podlagi, kar bi jim seveda od srca privoščili. Ljudje so dobrodušni, radi delajo in žrtvujejo vse svoje sile podjetju, če pa vidijo, da merodajnim faktorjem ni na tem ležeče, da se služba hitro in redno vrši, potem bi bili seveda bedaki, če bi tlačanili le zato, da imajo nekaterniki »špas«. (Op. ured.) Mi hočemo stvar zasledovati in tudi poskrbeti za to, da v danem slučaju ne pridejo nedolžni uslužbenci na zatožno klop, temveč tisti, ki na vsak način hočejo in žele nesreč. Opozoriti pa hočemu tudi ravnateljstvo, da se vsaj pouči za kakošne posle pošilja svoje organe na progo in kako ti službo opravljajo. Ali pa morda uče za temi »pragi« kake beneficije?! Na južni železnici tudi to ne bi bilo izključeno. Kot poročevalec je prevzel besedo sodr. Petrič, ki je na kratko pojasnil situacijo in na podlagi dosedanjih izkušenj dokazoval, da je skrajni čas, da se napravi konec nezdravim razmeram. Označil je razvoj vprašanja premogovnih premij od leta 1898 do danes in prišel do zaključka, da bo vsa zadeva rešena le tedaj v smislu želja prizadetih, če se bodo zanjo zavzeli prizadeti sami. Seveda ne na separatističnem stališču, temveč v okviru in s pomočjo splošne organizacije, ki je zopet le del svetovne armade brezpravnega proletarijata. Dejal je: Le ker je strojno osobje stalo predolgo na separatističnem stališču, le zaradi tega je stan strojnega osobja propadal vedno bolj, tako, da je danes v gmotnem oziru popolnoma poražen. Pozval je konečno navzoče na skupno in vstrajno delo nakar smemo pričakovati, da tudi nam še enkrat zasije milejše solnce. Burno pozdravljen je nato povzel besedo sodr. Stohler iz Trsta, ki je bil na ta shod posebno povabljen. Naslanjaje se na konkretne slučaje predgovornika, je ožigosal vladajoče razmere in kazal na uspešno delovanje personalne komisije, v onih slučajih, kjer so bili uslužbenci solidarni in so stali za svojimi zaupniki. Utemeljeval je potrebo zaupniškega sistema in na podlagi prilik dokazoval, da je- v vsakem drugem slučaju uspešno delovanje izključeno. Uprava sama je spoznala dober vpliv tega sistema in resno razpravlja o osebnih vprašanjih le s zaupniki. Ce se posamezni predstojniki temu ne morejo privaditi, potem je to pač neprilično in je treba tudi take ljudi modernizirati. Vse bo pa šlo, če bomo solidarni in zaupali v svojo moč. Navedel je še celo vrsto primerov in nasvetov za razne slučaje in odgovarjal na stavljena vprašanja ter konečno obljubil zastopati zahteve ljubljanskega osobja na merodajnem mestu osrednje personalna komisije, ki bo bržkone v kratkem sklicana. Burno odobravanje je sledilo njegovim izvajanjem in splošna je bila želja, da nas sodrug StOhler večkrat obišče. Dve uri trajajoči shod je zaključil nato predsednik sodrug Udovč, z pozivom na* Stran XII. »ŽELEZNIC A K« Stev. (>. skupno delo v korist posamezniku in splošnosti. _ Ljubljana drž. žel. — V soboto, dne 5. t. ni. ,je bil v gostilni Favai v Spodnji Šiški shod državnožolezniških profesijonistov. Povod k temu je dal v zadnjem času nastalo osobno nesporazumje med profesijonisti. Sodr. Petrič kot sklicatelj, je v kratkih besedah očrtal pomen shoda in nevarnosti, ki prete ne samo splošni organizaciji, temveč v prvi vrsti profesijonistom samim, če bodo, ti zadnji dopuščali, da se ugnezdijo v organizacijo osebna vprašanja, ki sploh ne bi imela igrati nobene vloge. Navzoči so mu pritrjevali in v kratkem se je razvila jako živahna in poučna debata, v katero je poseglo več sodrugov. Rešila so se posamezna vprašanja in nesporazumi in konečni efekt je bil zelo povoljen. Navzoči so izrazili žoljo, da se prirejajo te vrste sestanki večkrat in vsaj vsaki mesec enkrat, ker se na ta način, onemogoči zahrbtno rovanje, ki vedno škodljivo vpliva na razvoj organizacije. Stvar podružniškega vodstva bo, te želje vpoštevati in jih tudi izvršiti. V prvi vrsti seveda je pa na članih samih, da realizirajo svoje želje. _ Ljubljana. — Strojno osobje državne železnica je s premijami na premog v zadnjem času skrajno nezadovoljno. In kako tudi ne! Borilo se je vstrajno leta in leta, da si gmotno opomore in svoj materijelni položaj zboljša. Uprava je bila tudi prisiljena, dati nekaj koncesij, sedaj pa prihaja in mesec za mescem striže na postranskih zaslužkih, tako, da je osobje, glede zaslužka na ravno istem stališča, kakor je bilo pred gibanjem. Vse tozadevne prošnje in depu-tacije so bile brezuspešne in človek bi si skoro mislil, da se uprava naravnost norčuje iz svojih uslužbencev. Konečno je prišlo vendar osobje, katerega je 90% organiziranega, do spoznanja, da bo vendar treba napraviti resen korak. Naročilo je podružničnemu vodstvu, da skliče tozadeven shod in nanj povabi člane personalne komisije, da le-ti situacijo sami vodijo in potem na merodajnem mestu store, potrebne korake. Podružnica se je pozivu odzvala in sklicala za torek, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne javen shod strojnega osobja, v gostilno Reininghaus v Spodnji Šiški. Udeležba je bila z ozirom od službene razmere povoljna in so še shoda vdeležili tudi južnoželezniški tovariši. __ Dne 6. t. m. se je v Tržiču dobro obiskan železničarski shod z dnevnim redom: 1. provizijski sklad in 2. lokalne zadeve. Poročal je sodr. Prijatelj iz Nabrežine. Uellke demonstracije v Berolinu. Berlin, 7. marca. Za včerajšnjo nedeljo je bila socijalno-demokratična stranka napovedala shode in sprevod kot demonstracijo za splošno in enako volilno pravico za pruski deželni zbor. Policijsko predsedništvo je vse to prepovedalo, a glasilo stranke '»Vorw;irts« je odgovorilo, ,da si delavci ne bodo dali krajšati pravice do ulice ter se pojdejo v množicah izprehajat v treptovski park. Policijski predsednik je potem izdal oklic v pravem pruskem policijskem tonu, ki prepoveduje tudi vsak izprehod in napoveduje, da se bo proti vsakemu pojavu množice nastopilo s silo. »Vonvarts« je odgovarjal, da se delavstvo z nobenim žuga-njem ne bo dalo ugnati v kozji rog, ampak da se pojde izprehajat. V Berolinu se je splošno mislilo, da pride do prelivanja krvi. Toda spričo energije socialno-demokratič-nega delavstva je dobila policija še zadnjo uro rešpekt. Treptovski park je bil od vseh strani zaprt in zastražen, kar je bila pač velika neumnost; tudi okrog cesarjevega gradu je bila taka straža, kakor da ga je treba varovati pred vojsko barbarov in po vojašnicah je bilo vojaštvo pod orodjem. Vendar ni prišlo do krvavih dogodkov. Policija ni mogla preprečiti, da se je na raznih javnih krajih zbralo na tisoče in tisočev delavcev — vse skupaj cenijo na najmanj 150.000 lj u d i — ki so z »izprehodom« s petjem in s klici demonstrirali za splošno in enako volilno pravico ter proti kance-larju in reakcionarnim strankam. Tupatam, kjer policija ni mogla zatajiti svojih provo-katoričnih navad, je prišlo do neznatnih karambolov, sicer so pa socijalno-demokra-tični voditelji, sami skrbeli, da je vladal vzoren red. Demonstracija je napravila na vse kroge mogočen vtisk. Berlin, 7. marca. Največja demonstracija je bila v »Tiergartnu«, kjer je bilo zbranih več kakor 30.000 ljudi s rdečimi zastavami. Pele so se delavske pesmi in nosili veliki plakati, slaveči splošno volilno pravico. Tukaj se je množica večkrat sprla s policijo, ki je aretirala nekoliko oseb. Na stopnicah parlamenta so delavci razvili rdečo zastavo in improvizirali kratek shod. Berlin, 7. marca. Po deželi je bilo včeraj mnogo demonstracij za volilno pravico. V Solingenu je nastopala policija na konjih proti ljudstvu, ter je eno osebo težko, več drugih pa lahko ranila. Razne stvari. Železniška nesreča na Koroškem. Dogodila se je zopet nesreča na progi Sir.čaves-Že-lezna kapla. Odtrgala se je 27. februvarja velika skala, obsegajoča približno 9 kub. m., na velikem plazu med postajama Reberca in Miklačevo. Potegnila je seboj tudi dvoje manjših skal in veliko gramoza. Prileteta je na železniški tir ter tam obležala in progo zelo poškodovala, tako da je bil na tej točki nekaj dni promet onemogočen. Potniki so morali brestopati. Na tem mestu je plaz zelo nevaren, ker se vadno spomladi in ob velikem deževju pečevje ruši navzdol čez železniško progo. Govoriti je le o sreči, da še ni do danes nikdar kaka skala priletela na mimoidoči vlak in vse skupaj prevrnila v potok Belo. Cirilica na Hrvatskem. Nova hrvatska vlada je razveljavila vse Rauchove naredbe glede odprave, oziroma omejitve poučevanja cirilice v šolah. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopat. Tiska Dragotin Priora v Kopru. prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’ c imam Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih Cvetka klerikalne poštenosti. Pred neka dnevi je prišel monsignore Drozd iz zapora,, v katerem je sedem let kašo pihal, ker je poneveril 9 milijonov kron Št. Vaclavske posojilnice v Pragi, kamor so najrevnejši sloji vlagali svoj krvavo prisluženi denar. Ali bo »Naša Moč« kaj pisala o tem? Bržkone bode molčala, kakor vedno v takih slučajih. »Naša Moč* vidi pezdir v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem očesu pa ne čuti. Belokranjska železnica. Železniški minister se je odločil sprejeti pri zgradbi belokranjske železnice progo Semič — železniški predor pri Preloki — Črnomelj-Metlika, ki jo je bila priporočila komisija. Osebni vlak je zasul snežni plaz pri Eve-rettu v združeni državi Washington. Najprej, je vlak tako zavozil v sneg, da se ni mogel ganiti, sedaj ga je pa še od zgoraj pokrilo. Pomožni vlak so že odposlali. Listnica uredništva. Našim dopisovalcem I Radi pomanjkanja prostora je moralo-zaostati več dopisov in poročil, katere priobčimo v prihodnji številki. Postavno varovano. Železničarji pozor! V novi pekarni pri Avg. Rosbaclvu v Nabrežini "• blizu postaje se dobi vsaki dan sveži kruh, sladčice, sveže domače maslo in surovo maslo po najnižjih cenah. P PAUL VRTAGflIK — krojaški mojster = — Kolodvorske ulice 26 — —Dunajska cesta 47 HT“ ~z= Ljubljana =“ o Priporoča se posebno gospodom železničarjem v napravo uniform " po niskik cenah. Kavarna n umoNE (| ' TRST -— Ulica Caserma in ulica Torre Bianca jo«r Napitnina je odpravljena s* Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov ; v vseh jezikih.