SVETKO KOBAL-FLORJAN MILOŽ ZIHERL — UMETNIK, HUMANIST IN BOREC (II) (Oris njegove poti in dobe, ki jo je soustvarjal) Delo rajonske tehnike Črni dvor do prihoda Miloša Pripraive za ustanovitev rajonske tehnike za Selško 'dodano (tudi RK tehnika za Selako dolino, RK tehnika Selška ali tehnika RK Selška) so se začele že konec maja 1943. Naloga o ustanavljanju rajonskih tehnik je izhajala že iz navodil pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko,1 neposredno iniciativo ipa so vodili pokrajinski tehnik za Gorenjsko Adolf Arigler-Bodin in rajonska sekretarji KPS. Tedaj je bil rajonski sekretar KPS za Selško dolino Janez Kmet-Mirko, ki so mu partizani in domačini preprosto rekli dr. Mirko. Janez Kmet je iimel namreč za seboj nekaj semestrov medicinske fakultete, partizanske okoliščine pa so vsakogar, ki je nameraval študirati medicino, proglasile za doktorja ali vsaj sanitejca. Ustanovitev nove ilegalne tehnike je narekovalo tudi dejstvo, da ni bilo mogoče računati na daljše delo tehnike na Primoževi žagi, potrebe po partizanski literaturi pa so stalno naraščale, Selška dolina pa tudi ni bila zadovoljiivo preskrbljena s pro pagandnim gradivom. Ustanovitev nove tehnike je zahtevala razrešitev dveh nalog. Najti je bilo potrebno primeren prostor in zavedne gostitelje ter zbrati ustrezen kader, ki bo prevzel to odgovorno nalogo. Pri iskanju ožje lokacije za tehniko je bila sprejeta odločitev, da je najprimer nejša za to območje Davča. Osnovni Srazlog za tako odločitev je bil prav gotovo, da je bilo to območje zelo naklonjeno osvobodilnemu gibanju in le od časa do časa pod kratkoročno kontrolo okupatorja, ki je sicer imel v Davči okrog cerkve in župni- šča svojo postojanko. Postavil jo je že aprila 1941 in nato spomladi 1942 še bolj utrdil, moštvo pa povečal na 70 oseb.* Vendar so bile v Davči istočasno tudi partizanske enote in razni bunkerji OF. Davča je tudi veliko območje s številnimi skritimi in težko dostopnimi kotički. Ta lokacija pa je imela seveda tudi svoje slabosti, zlasti odmaknjenost od centrov, težave pri preskrbi z materialom, ni bilo elektrike, kar je radio aparate vezalo na težke akumulatorje in probleme z njimi in podobno. Dne 10. 6. 1943 je stopil v ilegalo Janez Lavtar-Dušan,* nosilec Partizanske spomenice 1941. Dušan je bil po kapitulaciji Jugoslavije inekaj časa v Zalem Logu, nato pa se je zaposlil v Kranju pri mehaniku Rajku Božiču na Laborah. Dušan je stanoval pri svoji sestri Ančki, kjer so že leta 1941 potekali sestanki OF. Tako se je Dušan že leta 1941 vključil v OF. Sestra Ančka je bila ob znani izdaji v Kranju v začetku leta 1942 aretirana in odpeljana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je tudi podlegla mučenju. Dušan je iz Kranja hodil v Zali Log in organiziral OF, ker pa je imel možnost prevozov s tovornim avtomobilom, je prevažal v dolino tudi hrano, razno literaturo in drugo. V začetku septembra 1942 je bil Dušan postavljen za člana rajonskega odbora OF, odgovoren za 'stanje organizacije OF v zgornjem delu Selške doline, in sicer za vasi Zali Log, Davča, Potok, Sorica in Ravne. Njegov pomočnik je bil Anton Zbontar- Slavc.4 Janez Lavtar-Dušan je bil sprejet V KPS 10. 6. 1943 in postal član rajonskega komiteja KPS za Selško dolino. Rajonska sekretar KPS Janez Kmet-Mirko je Lav- 14' 211 tarju, ki je odlično poznal tazmere v Davči, dal nalogo, da najde lokacijo za novo tehniko. Pokrajinska komite KPS za Gorenjsko pa je vzporedno z nalogo, da poišče primerno lokacijo, začel zbirati kader za tnovo tehniko. Jože Sluga-Lenart.5 inštruktor PK, je že konec maja 1943 pisal Anici Cizej-Marjanci, ki se je zdravila pri Kobalovih v Škofji Loki, da je dodeljena v tehniko. Dne 2. 6. 1943 je namreč Marjanca odgovo rila: Prejela sem obvestilo, da sem dodeljena v novo tehniko, poleg dobim še eno tovarišico. Danes sporočim Jernaču (Jože Kavčič — op. avtorja), da mi da zvezo z Mirkotom.' Z besedami: »Se ena tovarišica«, misli Silvo Janša-Darjo. Okrog 10. junija 1943 se je Marjanca napotila po loških hribih preko bunkerja Jernača k Mirku, ki jo je poslal v Davčo, potem ko ji je dal ustrezna navodila. Mirko je namreč iv tem času prejel od Dušana obvestilo, da je našel prostor za novo tehniko. Tako beremo v pismu Mirka PK KPS za Gorenjsko dne 27. junija 1943: Radi tehnike je vse urejeno. Z delom prično tovariši jutri. Bo to dobro zakonspiriran prostor z vsem potrebnim. Tudi baterijski radio aparat imamo, le baterij še ni na razpolago, upam pa, da bo tudi to v kratkem urejeno. Tovariš Dolinski iz Loke nam bo pa poslal vse, kar nam za našo tehniko še manjka. Tov. Tanje (Silva Janša — op. avtorja) še ni k nam, povedal pa sem tov. Marjanci vse, kako naj z njo ravna.7 Ze 2. julija 1943 pa Mirko zopet piše: Za tehniko, kot že sporočeno, sem dobil primerno mesto in se vse potrebno urejuje. Tov. Marjanca je pridno na delu in skrbi, da bo vse v redu šlo.8 Istega dne v novem pismu Mirko omenja novo nalogo za Darjo, ko piše v svojem poročilu: Slovenska protifašistična ženska zveza. Se vedno obstajata samo dva odbora. Rajonska sekretarka tov. lika, partijka, zdi se mi pa, da je nezmož na organizirati ves rajon, zato se mi zdi, da bi bilo najbolje, če bi še tov. Tanjo za. poslili več na terenu kot v tehniki.' Tedaj pa je "bila Darja že v novi tehniki. Ko Mirko v pismu dne 27. junija 1943 govori, da z delom, prično tovariši jutri, misli na začetek gradnje bunkerja za tehniko, torej so tehniko začeli graditi konec junija 1943. K temu delu so pritegnili še dva tovariša, in sicer Ivana Bertonclja- Janoša in Antona Gorfcnarja-Crta. Ivan Bertoncelj-Jainoš je bil rojen 7. aprila 1914 v Ljubljani, pred vojno je živel na Bledu, kjer je kot učitelj poučeval v šoli. Ob kapitulaciji Jugoslavije je bdi v Mariboru zajet in nato v internaciji v Nemčiji (kot vojni ujetnik. Ko se je vrnil domov, je nekaj časa delal na občini Radovljica s financami, vendar so ga v začetku leta 1943 poslali nazaj na delo v Nemčijo, od koder pa je že po mesecu dni, ko je prišel na dopust, pobegnil in 14. maja 1943 vstopil v partizane. Svoje ilegalno ime Janoš je povzel po nekem prijatelju Cehu* s Ikaiterim je bil skupaj v Nemčiji. V partizane se je vključil preko Krope in bil nekaj časa v enotah Gorenjskega odreda, Dr. Janez Kmet-Mirko, rajonski sekretar KPS za Selško dolino — slikan kmalu po osvoboditvi 212 Janez Lavtar-Dušan in Anton 2bontar-S]avc, Adolf Arigler-Bodin in Ivan Bertoncelj-JanoS, fotografirana spomladi 1944. Dušan drži v ro- fotografirana 24. novembra 1944 v Davči kan izvod VKP(b), slavni izdelek pokrajinske tehnike v Poljanski dolini, ki jo je vodil Edo Bregar-Don nato pa nekaj dni v novoustanovljeni gorenjski brigadi. Zaradi slabega zdravja in šibke konstitucije od odšel z brigado! na Dolenjsko, temveč ga je vodstvo dodelilo na delo v novo tehniko. K tej odločitvi je iprav gotovo pripomoglo dejstvo, da je bil intelektualec, kakršne so tehnike iposebej potrebovale. Kasnejši dogodki so .potrdili pravilnost take odločitve.10 Ivan Bertoncelj-Janoš je umrl po vojni. Anton Gortnar-Crt, po domače Strbencov iz Železnikov, rojen 3. 2. 1923 na Češ- njici, je bil sin trgovca in peka, pred vojno je obiskoval šolo v Škofji Loki, nato se je učil doma obrti. 2e ko je bil v Škof ji Loki, je vzdrževal stike z gibanjem v dolini in tako 9. januarja 1943 odšel v partizane. Nekaj časa se je zadrževal na Mrzlem Vrhu, nato je bil dodeljen v novo tehniko, kjer pa 'ni bil dolgo. Kasneje je bil .pre stavljen k VOS ter nato dne 14. junija 1944 padel ob napadu bele gairde na kurirsko karavlo pri Smledniku. Plošča v Hrašah nas spominja na ta tragični dogodekj11 Janez Lavtar-Dušan je našel lokacijo za novo tehniko pri malem kmetu kaijžarju Jožetu Jenšterlu, .po domače Pagonu, 'ki je živel z ženo Johamo v samotni hiša nad Zalim Logom, št. 38 (danes Davča 43), na pobočju Davškega hriba. Oba sta bila že precej v letah. Hiša je oddaljena nekako okrog četrt ure od poti, ki vodi od Tajnetove žage v Davčo, prav toliko od kmetije Ane Bdček, po domače pri Španu. Pagonova hiša je bila zelo stara, zaprašena in vsa črna'.,od saj ter krita s slamo. Bunker za tehniko so zgradili pod hišo v kleti. Vhod v tehniko je bil iz veže, kjer je bila črna kuhinja. Ob ognjišču, kjer so kurili za kmečko peč, tao vodile stopnice v Met. Edino okno z zunanje strani so zadelali z drvmi. Z notranje strani so bunker obili z deska mi, tudi vrata, razen pol metra od tal, kjer je bil vhod. Prostor je bil velik 3 X 2 m. Vhod so Eakamuflirali tako, da so predenj postavili stair sklednik, na katerem je bila naložena stara kuhdnjska posoda in razno orodje. Pri vsakem vstopu v bunker so 213 sklednik odstranili. V bunkerju so bili dvojni pograd s štirimi ležišči, dve mizi, dve klopi, dva stolčka, polica na steni in polica ob pogradih in pod mizo. Deske za bunker so ponoči nosili iz Tajnetove žage, kjer je bil oče Janeza Lavtarja Lovro zaposlen kot Žagar. Zaplenili so deske, iki so bile last paznika v zaporih v Skofji Loki Tomaža Sušterja. Vsa mizarska dela za bunker je izdelal mizar Gašper Koblar- Matuzala iz Potoka pri Zalem Logu (Koblarjevi hiši so partizani rekli »V Split«), pomagal pa mu je tudi gospodar Jensterle. V tehnitei so svetili s karbidovko, ker hiša seveda ni imela elektrike tako kot vsa Davča; delali so podnevi, noči prebili v hiši, iz hiše pa hodili tudi isaimo ponoči. Za osebje tehnike sta skrbela Jože in Johana, ki je tudi vsem prala in kuhala. V črni kuhinji je imela Johana stalno pripravljene Anton Gortnar-Crt sveže smrekove veje, ki jih je vrgla v peč, če so se pojavili Nemci v Davški grapi. Sveže veje so tako zaidimile vežo, da ni bilo mogoče vzdržati v njej. Kadar so Nemci vendarle prišli, se je Johana delala gluho im kričala: »Sem gluha ko muha!« Po črni kuhinji je tehnika dobila simbolično ime Črni dvor. Tehnika je imela svojo jaivko in obveščevalno točko pri bližnjem kmetu Janezu Rantu in ženi Marici, po domače pri Marici ali tudi pri Kočevaricd.12 Kmetija leži pod Zbontom, Janez pa je 'bil brat gospodarja pri Zbontu. Janez Rant je padel leta 1945. Žena Marica je za tehniko pekla kruh in šivala, ker je bila šivilja. Dne 23. 3. 1945 so Nemci Marico umorili in jo vrgli v gorečo hišo. Ta zločin je bil posledica izdaje Rada Murnika, o katerem obširno piše Jože Vidic v svoji (knjigi Zločin pri Lenartu." Bunker — tehnika pri Pagonu pa je ostala do konca vojne. Tudi ob zadnji veliki ofenzivi leta 1945 je Nemci niso odkrili. Rabila je kot nekakšna podružnica kasneje zgrajene tehnike pri Ani Biček — po domače pri Španu, v njej pa je bilo tudi skla dišče raznega materiala za tehnike.14 Tudi Vinko Hafner, Jože Sluga-Lenart ter Adolf Arigler-Bodin so bunker večkrat uporabljali za začasno prebivališče.'5 Hiša pri Pagonu (Črni dvor) je bila kmalu po vojni prenovljena, dvignjena je bila streha ter prekrita z opeko. Klet, kjer je bila tehnika, pa še obstaja, hiša je sedaj vikend. Rajonska tehnika za Selško dolino je začela delati 14. 7. 1943, to je datum, ko so izdelali prvi izdelek. Začetek dela je razviden iz izrednega poročila o delu tehnike, ki ga je poslala tehnika Bodinu 25. 9. 1943 dn zajema čas od 14. 7. do 24. 9. 1943. To poročilo je verjetno napisala Darja, ki je tehniko prevzela 26. 9. 1943.16 Začetek dela 214 je razviden tudi iz pisma Mirka PK za Gorenjsko, v katerem dne 19. 7. 1943 piše: Sedaj je tehnika dograjena, imamo že ves material, le radia ni, tega bomo zelo po grešali. Če imate kje kakega tehnika, specialista za radio na razpolago, pošljite ga malo k nam. Material imamo, le sestaviti ga ne znamo sami." Glede vodstva tehnike do 26. 9. 1943, ko je tehniko prevzela Darja, mnenja niso enotna. Iz pisma Mirka 2. 7. 1943 PK, v katerem piše: Tov. Marjanca je pridno na delu in skrbi, da bo vse v redu šlo ..., lahko sklepamo, da je tehniko vodila ona. Iste ga mnenja je Jaka Markelj-Vilče18, ki dogajanja okrog tehnike dobro pozna. Tudi Emil Cesar navaja v svojem prispevku (Loški razgledi 1962, str 22), da je tehniko vodila Marjanca. Pri tem ni mogoče zanemariti dejstva, da je bila Marjanca takrat edini član KP v tehniki. Jože Krall" pa piše, da rje tehniko vodil v začetku Ivan Bertoncelj-Janoš, tudi poročilo okrožnega tehnika Avgusta Grčarja-Miroslava o teh nikah v letu 1943 z dne 6. 4. 1944 govori, da je tehniko vodil Janoš.20 Iz pisma Tončke Kunčič-Jane (sedaj poročena Jakopič) Maksu Krmelju-Matiji dme 28. 9. 1943 pa celo vidimo, ko poroča: Nahajam se v tehniki Janoš-Orlovo gnezdo...,11 da so tudi za kasnejšo novo lokacijo tehnike pri Spanu uporabljali šifro tehnika Janoš, kar bi govorilo, da je biil takrat glavna oseba le Janoš. Pni tem moramo upoštevati, da se je Marjanca v tem času ukvarjala tudi z organizacijo SPZZ in začela skrbeti za izdajanje časopisa Naša žena, Janoš pa je 'bil kot učitelj tudi edini lintelektualec v tisti okolici. Ob začetku dela tehnike je bil v tem okolišu tudi Lenart, ki je kot inštruktor pri PK za Gorenjsko tudi usmerjal delo. Dne 14. 7. 1943 je dan, ki ga štejem za začetek dela tehnike, ko so izdelali Navo dila ZKM v 60 izvodih na eni strani. Dne 20. 7. 1943 so izdelali Našo žqno št. 1 v 500 izvodih na 4 straneh. To je bila prva številka Naše žene — gorenjska izdaja, ki ima ta datum kot glasilo Protifaši stične ženske zveze za Gorenjsko. Takrat so politični forumi povečali napore, da vzpostavijo po vsem terenu odbore SPZZ, ki naj bi vključili v NOB najširše plasti žena. Tu so tudi vzroki za začetek izdajanja lastnega glasila za Gorenjsko. Prva številka Naše žene,^ letnik I., ki je bila izdelana na štirih straneh, ima naslednjo vsebino: Tistim Slovencem, ki stoje ob strani (ni naveden avtor) Dekle v zaporu — pesem (ni naveden avtor) O izdajstvu Draže Mihajloviča (ni naveden avtor) Skrb za matere in otroka v Sovjetski zvezi (ni naveden avtor) Parole s pozivi na akcijo Našo ženo — Gorenjska izdaja so dO prihoda Miloša Ziherla okrog 11. 9. 1943 urejali verjetno s sodelovanjem Oskarja Sorlija-Jakoba iz PK, s skupnimi močmi Hiša Jožeta Jenšterla, p. d. pri Pagonu, kjer Notranjost kleti pri Pagonu, v kateri je delala je bila v kleti tehnika RK za Selško dolino tehnika — Imenovana Crnl dvor. Hišo so po vojni deloma dvignili In prekrili z opeko, prej je bila streha slamnata 215 Darja, Janoš in Marjanca, ki je bila tudi nekako odgovorna za to delo. Verjetno je pri tem pomagal tudi Jože Sluga-Lenart, ki se je ivečkrat zadrževal na tem terenu. Osnutke 1. in 2. števlke Naše žene so dobila od Jakoba ali pa so jdh sestavljali sami. Tretjo številko Naše žene pa so očitno sestavili sami. Z dotedanjimi številkama niso bili povsem zadovoljni kajti osebje tehnike je bilo pravzaprav »uredniški odbor-« in Naša žena je bolj nastajala v bunkerju kakor pa ob sodelovanju terena. Tudi Jakob z dotedanjimi številkami ni bil zadovoljen. Vse to vidimo iz pisma Marjance Jakobu dne 4. 9. 1943, v katerem piše med drugim: Prejele smo tvoj dopis s prilogo "Naše žene« (misli št. 3 — op. avtorja), katero smo poslale 'o redakcijo (osnutke so očitno pošiljali v pregled Jakobu — op. avtorja). Ker smo po naročilu tovariša Lenarta Našo ženo že razmnožili, bomo priloženi članek objavili v prihodnji številki. Žena se nam še ne obnese, ker do danes še nismo prejeli nobenega članka. Ponovno bomo pisali vsem rajonskim sekretarjem, da organizirajo dopisovanje v list, potem bo Naša žena lahko popolnejša. Potrudili se bomo, da tebi oziroma našim ženam ustrežemo, da bo imela Naša žena pravi pomen. Prosili smo te, da nam pošlješ direktive glede člankov, da bi vedeli, kako in po kakšnih navodilih naj se ravnamo. Hvaležni ti bomo za kritiko, saj se s tem človek izpopolnjuje. Ne vem na podlagi česa pišeš, "če ne bo šlo, bomo poslali tov. Miloša za odgovornega«. Mislim, da sem storila vse, kar sem mogla in vedno ponovno zahtevala tudi od terencev, ki držijo vez, vse, kar potre bujemo za naše delo. Delo bo šlo\ v redu, samo če bo material. Ko se je mudilo za Našo ženo, smo delali tudi 24 ur nepretrgoma. Lahko pa razumeš, da je velika razlika med ciklostilom in roto, koliko počasneje je delo s ciklostilom in koliko več trpiš. Prosili smo že parkrat navodila ali nekoga, da nam pride popravit roto, a doslej še brez uspeha.22 Ko prebiramo 1., 2. in 3. številko Naše žene in iščemo vzroke za nezadovoljstvo z vsebino, bi edino pripombo lahko imeli na določeno enostranost in sektasenje, ki bi lahko slabo vplivalo na širino sodelovanja žena v borbi, s čimer verjetno ni bil zadovoljen Jakob. Kmalu nato je, kakor bomo videli, prišel v tehniko Miloš. Nekako okrog 24. 10. 1943 je tehniko zapustil Anton Gortnar-Črt, ki je odšel na drugo dolž nost. Dne 25. 7. 1943 so v tehniki izdelali Zbirko partizanskih pesmi v 150 izvodih na 11 straneh, 28. 7. pa letak Slovenskemu kmetu v 38 izvodih na eni strani. Isti dan so izdelali še okrožnico O ustanovitvi SP2Z v 35 izvodih na eni strani, kar zopet kaže ma povečano aktivnost pri organiziranju žena. Proti koncu julija je prišla v tehniko Tončka Kiunčič-Jana z Bleda.23 Jana je bila, borka Gorenjske brigade;, zdravje pa ji ni dopuščalo da 'bi krenila z brigado na Zirovski vrh in nato na Dolenjsko. Zaradi tega je bila dodeljena v tehniko kot nova moč. Od 28. 7. do 15. 8. 1943, torej 18 dni, ni poročil, ki bi kazala na delo tehnike v tem času. Zelo verjetno je bilo delo deloma prekinjeno zaradi zaostrenega položaja okrog ofenzive na Zirovskem vrhu, ki je z obrobnimi akcijami oplazila tudi Davčo. Poročilo o delu se nadaljuje zopet s 15. 8., ko so izdelali Našo ženo št. 2 v 700 izvodih na šitirih straneh, torej 200 izvodov več kot pri 1. številki. Vsebina 2. številke Naše žene, ki nosi datum 15. 8. 1943, je naslednja: Klic ženam (ni naveden avtor). Partizanka svoji mami (tni naveden avtor). Proti vlačugainju z okupatorjem (ni naveden avtor). Posnemajte (pismo iz Ljubljanske pokrajine). Gozdovi kličejo (ni naveden avtor). Parole: Vse žene v žensko protifašistično zvezo! Čitajte in širite »-Našo ženo-«. Zbirajte za tiskovni sklad! Pošiljajte dopise v naš list! 216 Tončka Kunčič-Jana, Janez Jan-Svoboda in Silva Janša-Darja. Fotografirani 26. decembra 1943 pred hišo Janeza in Marice Rant v Davči, požgana je bila 23. marca 1945 Istega dne so izdelali še 2000 izvodov propagandnih letakov na eni strani ter le take, naslovljene na nemške vojake, v 500 izvodih na pol strani. Oba letaka sta odgo vor na nemško propagando okrog Zirovskega vrha. V avgustu 1943 so bili vse bolj prepričani, da tehnika Črni dvor ne bo mogla več dolgo zadovoljevati naraščajočim potrebam, ker je bil prostor zelo majhen,24 pa tudi nekateri znaki so kazali, da bi se bilo zaradi varnosti bolje seliti.25 Kasnejši dogodki so pokazali, da je bila misel o nevarnosti neutemeljena, saj je prostor ostal neodkrit do konca vojne. Začeli so iskati novo lokacijo, ki bi omogočala širitev dejavnosti, imela pa naj bi tudi druge prednosti. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo od 15. 8. do 19. 9. večkrat prekinjeno. Vzrok je bil dvojen. Osebje tehnike je zadnji teden v avgustu v glavnem gradilo novo tehniko, v tem času, pa tudi prvo desetino septembra, pa so se Nemci pomikali po dolini proti Italiji, kjer je potekala kapitulacija, pni tem pa so verjetno pošiljali po okoliških hribih bočna zavarovanja, ki so motila delo tehnikov. Nov prostor za tehniko so dobili na kmetiji Ane Biček, po domače pri Spanu v Davči. Na kmetiji sta bila mati Ana in sin France, ki sta že od leta 1942 podpirala partizane. Hiša je v gozdu na samoti, oddaljena četrt ure hoda od Pagona. Spanova mama, kakor so partizani klicali Ano Biček, je kuhala, pekla in prala za tehniko ter tudi nosila razni tehnični material in hrano iz Železnikov in Zalega Loga. Sin France pa je skrbel za obveščevalno službo in opravljal kurirske posle. Prostor za tehniko so določili v sporazumu z gospodinjo v kozjem hlevu, ki je stal poleg hiše. V njem je bilo tudi 'poljedelsko orodje. Prostor za tehniko so izbrali pod hlevom, v katerem so bile ovce. Pod prostorom za ovce so izkopali jamo v veli kosti 4 X 3 X 2 m, stene obdali z deskami, strop pa izdelali iz močnih desk in tramov. Strop je bil od zgoraj prekrit s štel jo in gnojem, na katerem so bile ovce. Bunker so kopali samo ponoči, nekako šest noči, zemljo pa nosili na bližnjo njivo. Prostor je 217 Kmetija Ane Blček, p. d. pri Spanu v Davči, je bila gostitelj druge lokacije tehnike Selške — imenovane Orlovo gnezdo Kozji hlev poleg Spanove domačije, pod ka terim je bil zgrajen bunker za tehniko bil popolnoma pod zemljo, ziračil se je le po zračniku odprtine 15 cm, kar je bilo zelo malo. Poleg tega je bil prostor močno vlažen, kar je še slabšalo pogoje dela. Vhod v bunker je bil z vrha. Odprtina je merila 50 X 50 cm. Tehniki so bili podnevi v bunkerju, zvečer pa je gospodinja odkddala gnoj s pokrova, tako da so ponoči lahko bunker zapustili. Naslednji dan je odprtino ponovno pokrila z gnojem in steljo. V bunkerju so imeli pograde, mizo, pisalni stroj, ciklostil in večkrat pokvarjen roto, s katerim so imeli stalne probleme. Za razsvetljavo jim je rabila .petrolejka. Radia niso imeli. Pri gradnji bunkerja so bili zlasti aktivni Ivan Bertoncelj-Janoš, Janez Lavtar- Dušan, sin France, mizarska dela pa je zopet opravil Gašper Kobtar-Matuzala, ki se je izkazal že pri gradnji tehnike pri Pagonu. Poleg 'tega so pri gradnji deloma pomagali tudi ostali v tehniki, tako Marjanca, Darja in Jana. Jana se je pri tem celo poškodovala. Kot posebnost te tehnike moramo omeniti vhod v tehniko, ki se je zapiral od znotraj. V primeru nevarnosti se je osebje zaprlo v tehniko in tudi, če bi kdo odkril pokrov, ne bi mogel sklepati, da je to odprtina, temveč le del čvrstega poda. Ker je bil prostor tehnike in domačije nekoliko dvignjen nad globeljo, so ime novali kraj Orlovo gnezdo, tehnika pa je še vedno zadržala ime Črni dvor. Za delo je bil prostor pripravljen nekako konec avgusta 1943. Bunker je ostal neodkrit do osvoboditve.2' Med gradnjo nove tehnike so delno nadaljevali delo na stari lokaciji. Dne 26. 8. so izdelali Navodila, Odgovornosti NOO v 100 izvodih na eni strani. Franc Biček (Anin sin); Minka Mrak-Katja iz Škof je Loke; mali France (Anin nečak), ki danes ži vi na kmetiji, in Ana Bi ček — Spanova mama 218 Dne 1. 9. 1943 so izdelali 3. številko Naše žene — gorenjska izdaja v 700 izvodih na 4 straneh. Vsebina št. 3 je naslednja: Bratu-partizanu (pesem) — Zalka. O osvobodilni fronti — Janoš 1 1/4 strani. Delaj in bori se — Marjanica 1/3 strani Pota življenja — Jana 1 1/3 strani Parole Tretja številka Naše žene ima za razliko od prve in druge številke vse članke opremljene z ilegalnimi imeni avtorjev in vidimo, da so sodelovali skoraj vsi 61ani tehnike, tako da lahko menimo, da je bilo osebje tehnike tudi urednški odbor. Ce pogledamo naslovne glave prvih številk Naše žene, ugotovimo, da 1. in 2. šte vilka nosita enako glavo, 3. številka pa ima novo kombinacijo. Naslovna glava 1. in 2. številke ima poleg napisa Naša žena stiliziran Triglav z drevesom kot simbolom rasti, poleg pa je družina z očetom partizanom. Naslovna glava 3. številke pa namesto družine prikazuje ženo z otrokom in pantizanko. Naslovni glavi za prve tri številke je očitno narisal Miloš Ziherl. Ta svoj prispevek je verjetno dal že iz tehnike na Primoževi žagi ali pa tedaj, ko je bil v loških hribih zaradi možnosti izdaje. Da gre za isti slog risanja, lahko bralec ugotovi iz primerjave naslovne glave Naše žene št. 1, 2 in 3 ter Mladine in mladinske brošure »-Nekoč je bil...«, ki jo je urejal Miloš na Primoževi žagi.*7 Iz tega lahko sklepamo, da je Miloš ikot kasnejši urednik Naše žene sodeloval pri tem delu že od vsega začetka, čeprav avtor ni našel drugih doku mentov, ki bi pričali o tem.2S Vsebino 3. št. Naše žene je kritiziral PK in zahteval, da se vsi izvodi uničijo. Pripombe so bile zlasti na članek Ivana Bertonclja-Janoša O osvobodilni fronti, ki je ožil širino OF- Čeprav so pripombe letele le ma navedeni članek, pa tudi ostali prispevki niso bili objavljeni v ponovljeni 3. številka. Vseh izvodov prve izdaje 3. številke pa le niso uničili in tako imamo možnost citati vsebino, obstajata pa torej dve 3. številki. Nova 3. številka je bila izdana nato šele 4. 11. 1943.*9 Prvo izdajo 3. številke Naše žene so verjetno izdelali že na novi lokaciji pri Spanu. Tako oitamo v pismu Marjance Jakobu 4. 9. 1943:30 Kakor smo že tovarišu Matiji sporočili, smo z velikim trudom napravili nov prostor, in sicer me ženske same s tovarišem Janošem. Sirokoustneži so se tačas umaknili. Gotovo ti je znano, da so se potem pokazale nič kaj prijetne posledice, Tadi štrapaca. O tem ti bo podrobneje poročal tov. Lenart. Pri gradnji tehnike se je poškodovala Tončka Kunčič-Jana, ki tso jo pritisnile težke deske, zaradi česar se je nekaj časa zdravila pni Janezu Ramtu, pri Marički. Poškodba je bila tolikšna, da je Janoš posredoval pri \Ivanki Torkar z Bleda (svoji bodoči ženi — op. avtorja), da je k Marici pripeljala zdravnika dr. Stanka Benedika z Bleda, ki je pregledal Jano in določal zdravljenje.51 Ko se je Jana zdravila pri Marici, so tja prišli Nemci, vendar je Marica spretno proglasila Jano za svojo hčerko in jo tako rešila najhujšega. Ob pričetku dela tehnike pri Spanu je tehnika dobila novp moč. Priključil se ji je namreč Janez Kejžar-Luka, rojen 1920 v Leskovici, Španova mama je bila njegova teta. Prevzel je posle kurirja in vzdrževal zveze med tehniko in drugimi postojan kami. Kejžar je bil pred tem borec Gorenjske brigade in je bil med boji v Zirovskem Vrhu v prvem bataljonu te brigade. Kejžar ni odšel z brigado na Dolenjsko, temveč se je po razhajkanju vrnil na teren Davče in se vključil v delo tehnike.33 Dne 7. 9. 1943 so izdelali v tehniki brošuro Naša žena, centralna izdaja v 600 izvodih na 20 straneh, kar je bilo do takrat najobsežnejše delo tehnike. Gre seveda za polovične strani. Brošuro so očitno dobili iz PK od tov. Jakoba. Iz poročila tehnike 25. 9. 194333 je razvidno, da pri dotedanjem delu tehmiika ni imela radio aparata. PK KPS je že nekaj časa iskal ustrezno osebo, ki bi znala 219 Glava 1. številke Naše žene; glava 3. številke Naše žene (prva izdaja); glava 3. številke Naše žene (druga izdaja) tehnično ravnati z radioaparati, da bi tako organizirali radio prejemno službo, ki bi dajala podatke za radijska poročila. Dne 5. 8. 1943 pa je prišel v partizane Adolf Sušteršič-Miro (tudi Miran), rojen 26. 9. 1921.34 Vključil se je v Loško četo, ob usta novitvi Loškega (VIII.) bataljona Gorenjskega odreda pa je postal borec 1. čete tega bataljona. Konec avgusta so ga poklicali na Pokrajinski komite za Gorenjsko, da bi organiziral kot radiotehnik popravljanje radioaparatov in sprejem radijskih poročil. Nad kmetijo Janeza Božiča, po domače pri Ocvirku v Potoku (ilegalno iime V Sibi- riji),Ma kjer je ibil takrat PK, je postavil bunker pod zemljo in začel sprejemati radijska poročila. V bunkerju nad Ocvirkom je bila kasneje nekaj časa tudi Darja, ki je sprejemala radijska poročila in tipkala. Sprejeta poročila je kurir Luka nosil od Mirana v tehniko pri Spanu, kjer iso jih razmnoževali in razpošiljali. V bunker nad Ocvirkom je kasneje prišel radiotelegrafist Andrej Babnik, ki je z Dolenjske prinesel radiošlire. Miran', je bil seveda večkrat v tehniki, kjer so se dogovarjali o sodelovanju. Bunker nad Ocvirkom so Nemci kasneje odkrili in zaplenili poln voz usnja, ki so ga partizani dobili V Zireh. Miranov prihod in hitra usposobitev radia sta prinesla v tehniko novo delo. Na osnovi podatkov, ki jih je poslal Miran, so v tehniki že 11. 9. 1943 razmnožili radioporočila v 115 izvodih na 2 straneh, dne 17. 9. pa že v 500 izvodih na pol strani. Prihod Miloša Ziherla v RK tehniko Selško Ko je Miloš 8. 9. 1943 zapustili tehniko na Primoževi žagi, se je napotil preko Gabrovega proti Martinj Vrhu in dalje proti Davči. Na poti se je sestal z Janezom Kmetom-Mirkom in Janezom Lavtarjem-Dušanom, ki sta kmalu nato prevzela nove naloge. V tehniko pri Spanu (Orlovo gnezdo) je Miloš prišel nekako 11. ali 12. 9. 1943. Tu se je prvič srečal z Darjo, Janošem, Jano, Mirom in Luko. V tem času, kmalu po kapitulaciji Italije, je prišel s Koroške na Gorenjsko Matija Verdnik-Tomaž z nalogo, da poišče aktiviste, ki bi bili pripravljeni oditi na Koroško, kjer se je razplamteval oborožen upor. Verdnik se je tako srečal z Janezom Kmetom, čigar mati je bila Korošica, kar je Kmeta že prej vleklo na Koroško. Kmet je v Novakih to željo izrazu Maksu Krmelju-Matijd, ki se je strinjal z njegovim odhodom na Koroško.36 Posle sekretarja KPS za rajon Selške doline je ob začetku oktobra predal Janezu Lavtarju-Dušanu. Primopredaja je bila v gozdu v Luši nad kmetijo »Pod kostanjem-«. Takoj zatem je Kmet odpotoval na Koroško. Decembra istega leta je odšla na Koroško tudi sekretarka SP2Z rajona Selška dolina Breda Markeflj, ki je kasneje na Koroškem padlai*6 Brat Brede Markelj, Janko, ki je bil 221 Janez Kejžar-Luka, kurir tehnike Selške sekretar ZKM za Selško dolino, pa je padel že julija 1943 na poti nad Zalim Logpm, ko se je skupina terencev vračala iz Podgore in padia v zasedo. Pri tem napadu je padel le Janko, ker so Nemci mislili, da prečka cesto Gorenjska brigada in so si zato upali vžgati le po zadnjem v koloni. Vsi ostali: Lavtar, Kmet in Boris Globpčnik pa so srečno prečkali cesto. Pri Janku so Nemci dobili nekaj pošte in več izvodov Par tijske šole. Vse to izvemo iz pisma Kmeta PK dne 19. 7. 1943, v katerem opisuje celotni dogodek.57 Naloga Miloša Ziherla ob prihodu v tehniko Selško je bila določena že s pismom Maksa Krmelja Bodinu dne 2. 7. 1943, v katerem piše: Tov. Prešeren pa bo prestav ljen v tehniko, ki jo bo postavil tov. Mirko. Prešeren bo korigiral "-Mladino*: in ženski list, obenem pa tudi izdajal radio poročila.** Ni podatkov, ali je razmnoževanje radio poročil 11. 9. in 17. 9. 1943 že povezano z Miloševim prihodom. Miloš ni nameraval ostati v tehniki, temveč je tja prišel iz praktičnih razlogov, tam pa je bil večkrat tudi Bodin, kolikor mi bil na PK. Prenehanje delovanja tehnike na Primoževi žagi pa ni nikdar pomenilo prenehanje naporov, da se tudi okrog Škofje Loke ponovno organizira tehnika. Miloš je torej prevzel nalogo, da organizira nove tehnike ter išče novo osebje, pri tem pa je bil skoraj vse naslednje mesece »-potujoči-« urednik Mladine in Naše žene. Ko pa je že bil v tehniki pri Spanu, pa je vložil vse svoje sile v to, da bi tehnika čimveč proizvajala, zato je prijel za vsako delo. Uradno je bil torej okrožni tehnik in urednik. V drugi polovici septembra je bila Marjanca poklicana na POOF, kjer so bili takrat Maks Krmelj, Vinko Hafner, Anton Peternel, Jože Sluga in Jaka Stucin. Mar janca naj bi prevzela odgovornost za organizacijo SP2Z. V začetku oktobra so iz vse Slovenije začele potovati delegatke za 1. kongres SP2Z, ki naj bi bil v Črnomlju 16. in 17. 10. 1943. Z Gorenjske so bile določene za delegatke tudd Milka Mezek-KLara, Anica Oizelj-Marjanca ter Minka Benedik-Sava. Predvideno je bilo celo, da bi Milka Mezek po kongresu prevzela funkcijo sekretarke pokrajinskega iniciativnega odbora SP2Z za Gorenjsko. Dne 13. 10. 19431 pa je Milka Mezek pri vasi Todraž padla v nemško zasedo in tu žrtvovala svoje življenje. Marjanca in Sava,, ki je bila delegat zgornjega dela Gorenjske, sta odšli na pot že okrog 27. septembra, ker pa sta čakali na Klaro, sta šele po sporočilu, da je padla, odšli iz Gorenjske in tako zamudili kongres. V Dolenjskih Toplicah, kamor sta še uspeli priti Marjanca in Sava, sta se srečali z ostalimi delegatkami, med drugim z Angelo Mahnič in Maro Rupena, Mah- ničeva je bila določena, da odide na Gorenjsko in prevzame vodstvo iniciativnega odbora SP2Z za Gorenjsko. Po kongresu sta se Marjanca in Sava vrnili na Gorenjsko. Angelca Mahnič pa je prišla na Gorenjsko kasneje. Angelca in Marjanca ®ta se nato zadrževali na PK, ki je bil pri Ocvirku v Davči, vse do postavitve svojega bunkerja pri Jemcu v Davči.'» Minka Benedik-Sava je bila doma iz Selc, po poklicu frizerka, živela v Kranju, bila je članica PO SPZZ. V začeitku maja 1944 je odšla na Dolenjsko na tečaj, ki je trajal od 15. maja do 15. junija 1944, na povratfcu domov pa] je padla pri Stični skupno z Minko Peternel-Marto, ki se je (tudi udeležila tečaja, ter Antonom Nartni- kom-Crnivcem.a,a Bunker pokrajinskega iniciativnega odbora SPŽZ je bil zgrajen konec novembra 1943 pri Mariji Jemec-Malki, po domače tudi pri Jemcu, danes Davča 25.** Bunker so zgradili v hlevu, velikosti 3 X 3 m, vkopan v zemljo. Nad bunkerjem je bil prostor za teličke. Vhod je bil v tleh, pokrit z gnojem.41 V tem bunkerju so bili Angelca, Marjanca, nekaj časa tudi Darja, Breda do odhoda na Koroško in kurir Franc Jur- man-Marjan, po domače Varžat iz, Spodnje Davče. Pri Jemcu so bile jeseni leta 1944 prve tajne volitve v KNOO. 1. kongres SPŽZ za Slovenijo je v svoji resoluciji postavil kot glavne naloge organiziranje odborov SPŽZ povsod tam, kjer jih še ni bilo, večje sodelovanje žena v organih ljudske oblasti, razširitev pomoči narodnoosvobodilni vojski, sodelovanje 222 žena v oboroženih in sabotaznih akcijah proti okupatorju, vzgojo in izobraževanje ženskih kadrov, sodelovanje z mladino in nadaljnje izdajanje glasila Naša žena. 1. kongres SPZZ in prihod i Angelce Mahnič na Gorenjsko sta dala nove .pobude za organiziranje žena v SPZZ. Ze pred temi dogodki pa se je PK odločil, da na to delo pošlje v rajon Bleda Tončko Kunčič-Janp, ikar vidimo iz pisma Jane Matiji 28. 9. 1943," v katerem piše: Marjanca mi je sporočila, da sem prestavljena na Bled. Marjanca je odšla na Dolenjsko. Jaz sem le bolna. Pištolo sem morala dati Marjanci za pot, prosim za drugo. Vendar je Jana odpotovala na Bled šele okrog 10. 10. 1943, potem ko je dobila ustrezna navodila od Matije.4' Jana pa ni bila dolgo na Bledu, odšla je na Pokljuko in nato v XXXI. divizijo.44 Okrog 25. septembra sta bila Janoš in Darja sprejeta v KPS.4S Z odhodom Mar- jance in nato še Jane se je osebje tehnike zelo zmanjšalo. Po odhodu Marjance na 1. kongres SPŽZ je tehniko 26. 9. 1943 prevzela Darja, ki je nato za tehniko podpi sovala poročila v oktobru, novembru in decembru. Poročila so zelo natančna in redna, tako da imamo nepretrgan pregled dela. Očitno pa je Miloš imel Janoša, ki je bil tedaj tudi rajonski tehnik za Selško dolino, za odgovornega za tehniko, ko piše Dolinskemu 3. 10. 1943: Glede tehnike se obračaj kar na tov. Janoša, ker je sedaj on odgovoren za rajonsko tehniko, midva z Bodinom pa samo »nadzorujeva«.™ V tehniki so po odhodu Marjance in Jane ostali Janoš, Darja in Luka, svoj sedež kot okrožni tehnik in urednik pa je imel v tehniki tudi Miloš. Občasno je bil v tehniki tudi tov. Bodin kot pokrajinski tehnik. Rajonska tehnika za Selško dolino je ibiia konec septembra že kar lepo oprem ljena. Razpolagala je z roto strojem, ki je bil sicer pokvarjen in so ga prvič uporabili šele 27. septembra, imela je dva pisalna stroja, ročni ciklostil z valjem, strojček za spenjanje, tri velike in tri jmale trikotnike, tri ploščata ravnila, tri kvadraitasta ravnila, koritce za barvo iz pločevine, desko za risanje, škarje, tri nalivna peresa, knjigo za vpisovanje, ščetko za čiščenje strojev in dve veliki dolgi ravnili. Roto stroj se je kasneje še večkrat pokvaril in so imeli z njim stalne težave. Na zalogi je bilo 27.000 listov ciklostil papirja, veliko drugega papirja, indigo papirja ter drugega pisar niškega materiala. Tehnika je imela tudi svojo »priročno knjižnico«, v kateri je bila naslednja literatura: Narodno-osvobodilni odbori in partija (Jakob), Partizani v boju za zedi- njenje slovenske zemlje; Klevete in resnica o komunizmu; Žensko vprašanje (Lenin); Našim ženam; Naša žena št. 7, 8 in 9 — centralna izdaja; Dve leti osvobodilne fronte (Boris Kidrič); Beseda o osvobodilni fronti (Josip Vidmar); Slovenski partizani, št. 3; O slovenskih mejah (Pavle Vilhar); Ljudska pravica, št. 3; Kaj je in kaj hoče osvo bodilna fronta slovenskega naroda; Partija; J. Stalin — Vprašanje leninizma; Delo; Pri sestrah na jugu; Dolomitska zvezda, št. 1; 2ena danes; Nekoč je bil...; VKP/b, 1., 2., 5., 6., 7., 8., 10. poglavje; Klevete in dejstva (Josip Vidmar).47 Delo v tehniki pa je kljub zmanjšanemu številu osebja teklo naprej. Dne 19. 9. so izdelali Našo ženo — centralna izdaja v 1027 izvodih na 12 straneh, 20. 9. so iz delali letak o beli in plavi gardi v 1000 izvodih na pol strani, 21. 9. radijska poročila v 800 izvodih na pol strani, 22 9. letak Poziv majorja Jonesa v 1000 izvodih na dveh straneh ter letak Slovenskemu narodu v 1000 izvodih na pol strani. Tehnika seveda ni imela radio aparata in je poročila prejemala od tov. Mirana. Takoj po prihodu v tehniko Selško je Miloš začel sestavljati 7. številko Mladine — gorenjska izdaja, V tehniki so jo razmnožili 23. 9. v 620 izvodih na 6 straneh, poslali pa so jo tudi drugim tehnikam v razmnoževanje. Ta številka Mladine nosi datum 22. 9. 1943, letnik I. (avtor ni mogel najti originala Mladine št. 7, proizvod Selške tehnike, na IZDG pa imajo izdelek tehnike OK Kamnik, ki je 7. številko Mladine razmnožila v 750 izvodih). Verjetno je to število razmnožila tudi tehnika Jesenice. Naslovna glava je enaka kakor pri št. 6. Vsebina 7. številke Mladine je naslednja: 223 Glava 6. številke Mladine — gorenjska izdaja Vaše naloge v teh dneh (Pokrajinski, inciativmi odbor ZSM za Gorenjsko in Koroško). Tudi mi bomo sodili — Vinko Hafner. Se kratek čas — pesem (Vinko). Z naše Koroške: Novi tovariš — Miran, partizan 1. Koroškega bataljona Mladina piše: Ob slovesu — Mitja. V hribih na Gorenjskem — Manca. Mladina v borbi. Ista dan so razmnožili letak Vsem, ki so bili zapeljani ali nasilno tirani v belo in plavo gardo v 1000 izvodih na pol strani. Dne 24. 9. so izdelali Navodila, okrožnice v 33 izvodih na 2 straneh, radijska poročila v 800 izvodih na pol strani in letak Opozorilo v 800 izvodih, tudi na pol strani. Dne 26. 9. so izdelali letak O druga fronti v 110 izvodih na 3 straneh, 30. 9. pa brošuro O narodnoosvobodilni borbi proti ofcupaitorjiu v 500 izvodih na 9 straneh.48 Zadnji izdelki so že izdelani na roto stroju, ki so ga prvič zavrteli 27. 9. 1943. Miloš piše Hodinu 29. 9.: Predvčerajšnjim sem prvič zavrtel roto. V začetku so bile majhne težave, sedaj se pa lahko pobaham, da mi gre kar odlično. Napravili smo brošuro: O narodnoosvobodilni borbi proti okupatorju, ki je priložena. Izdali smo tudi radio poročila, sedaj pa delamo Ljudsko pravico. Včeraj sem prejel od Dona (Bdo Bregar iz 'pokrajinske tehnike v Poljanski dolina, ki je bila takrat nad Žabjo vasjo pod Vinharji — op. avtorja) koncept za »Ljudsko pravico-« št. 8 od 11. avgusta z naročilom, naj razmnožim v 1000 izvodih. Mislim, da to sedaj ni več aktualno. Tu je še brošura o plavi gardi, ki si jo Ti poslal Janošu. Ali naj jo razmnožimo? Pred dvema dnevoma so nekaj stikali Nemci tu okrog, vendar jih pri nas ni bilo. Pač pa so bili v Črnem dvoru. Zato sta se onadva že preselila (verjetno Miloš misli na Janoša in še nekoga, ki sta bila še začasno pri Pagonu — op. avtorja). Vse skupaj je bilo izdano, tako vsaj so povedali jinancarji, ki so vršili preiskave. Našli pa seveda niso nič.4' Nemci, ki so opravljali preiskave, so bili iz »postojanke v Davči. V istem pismu Miloš prosi Bodina, naj mu priskrbi raster in črtala za note. Po prihodu v tehniko Selško je Miloš namreč obudil svojo idejo, da izdela obsežnejšo partizansko pesmarico z notami, kar je kasneje tudi uresničil. Njegova glasbena žilica je bila stalno prisotna. Dne 1. 10. 1943 so izdelali Proglas v 1020 izvodih na pol strani ter radioporočila v 820 izvodih na eni strani; 2. 10. pa so izdelali Propagandne letake v 4000 izvodih na pol strani ter zopet radio-poročila v 750 izvodih na eni strani. Delo v tehniki je v septembru potekalo v navdušenju nad dogodki ob kapitulaciji Italije. Z velikim veseljem je osebje tehnike 3. 10. izdelalo posebno izdajo gorenjske Mladine z datumom »-sredi septembra« ki je bila posvečena velikim zmagam naše 224 vojske ob kapitulaciji Italije in razoroževanju italijanske vojske. Posebna izdaja na 4 straneh v 680 izvodih, ki je povzemala vsebino centralne tovrstne izdaje, je obsegala članke: Nad slovensko domovino vihrajo zastave svobode — Jernej Kosec. Svoboda Razglas o razpisu volitev v zbor odposlancev slovenskega naroda — Josip Vidmar- Bords Kidrič. Tudi mi mladi smo dosegli svojo pravico. Vsi v napad, da osvobodimo našo domovino. Vsebina celotne številke izraža navdušenje ob osvoboditvi Novega mesta, Kočevja, Bele krajine s Črnomljem in Metliko, vse Dolenjske, Notranjske in večine Primorske. Težki dnevi so za nami, čiitamo v uvodnikih. Razglas v razpisu volitev je v vseh budil prepričanje, da smo Slovenci končno dosegli svojo demokratično ureditev in da bomo sami krojili sviojousodo.50 Ni slučajno, da je prav ta dan Miloš zopet pisal Dolinskemu s spodbudo, da se tudi v okolici Škofje Loke zopet organizira tehnika. Miloš piše 3. 10. 1943: Delamo 'silno mnogo. Treba pa bo napraviti tudi v Tvojem rajonu nekaj. Zato Te prosim, da mi sporočiš, če imaš kaj pripravljenega, kjer bi se lahko razmnoževalo. Najbolje bi se delalo kar v Tvoji hišici (Dolinski je imel bunker v hribu Dečko nad Lušo — op. avtorja), saj radio poročil itak ne bo treba delati, ker jih bomo od tu pošiljali. Zaen krat je to še malo komplicirano, ker nimamo svojega radio aparata in dobivamo poročila od drugod, mi pa jih samo sestavljamo. V kratkem pa dobimo radio in bomo sami poslušali. Delali bomo vedno vsake 4 dni kot sedaj in Ti pošiljali tudi potem, ko bo tehnika tam, ker bi sicer bilo zelo zamudno. Tehnika bi poslali mi. Sporoči mi, kdaj bi se lahko pričelo z delom in bi jaz naročil, naj se spravi do Tebe ciklostil in še kaj potrebnega materiala. Kar se tiče matric in barve, bi že uredili. Ko bi bilo vse urejeno, bi prišel jaz doli in uvedel novega tehnika v delo. Treba bo pa kmalu, ker je nujno, da se tam prične z delom. Drugače se tu kar dobro počutim. Tovariši in tovarišica (misli Boddna, Janoša, Luko dri Darjo — op. avtorja) so sijajni in se odlično razumemo. Sicer bova mogoče z Bodinom šla v lasten prostor, kjer bova delala samo specialna dela, zaenkrat pa sva še v tehniki. Omenjaš mi nekaj radi pisalnega stroja z malimi črkami. Če ga moreš dobiti, bi Te prosil, da ga čimprej pošlješ ker ga bomo rabili. (Verjetno je to stroj, ki je bil kasneje uporabljen v tehniki v Poljan ski dolini in s katerim je bil iztipkan VKP/b — op. avtorja). Prav včeraj sem prejel tudi obvestilo, da se nahaja že tu material, ki sem ga naročil. Zdi se mi pa, da ni zraven papirja, vsaj Saša (Cirila Jamnik-— op. avtorja) mi nič ne omenja o njem. Videl bom, ko dobim te dni ves material. Ce Francelj (Matevž Bogataj — op. avtorja) ni poslal papirja, mu reči, naj ga pošlje. Imam pa še neko prošnjo da tebe, oziroma do Razina. Sedaj je namreč že čas kostanja, tu ga pa ni prav nič, čeprav bi ga vsi prav radi jedli. Tudi' sicer je z intendanco tu križ. Ce Ti je mogoče spraviti skupaj vrečo kostanja, bi Te prosil, da ga pošlješ. Če moreš dobiti tudi kaj sira, ga pošlji. Za te usluge se Ti bomo že ob priliki revanžirali — Prešeren." Pošiljka z materialom, kd ga Miloš omenja v pismu, se nanaša na celoten material in opremo, ki je ostala v tehniki na Primoževi žagi. Popis vsega poslanega vidimo iz dokumenta, ki se glasi: Zapisnik materiala in drugo, poslano tov. Prešernu z dne 25. 9. 1943, ki ga je napisala Saša. Odposlano je bilo naslednje: 1 radio, 1 pisalni stroj, 1 šapirograf, 2 šk. (matric, 2 kanti barve, 1 šk. barve, 1 zavojček za spenjanje, 2 šk. sponk, 1 šk. sponk (iklamerc), 1 blazinica, rdeča za štampiljko, 1 šk. svinčnikov, 2 ravndila, 2 kom. sukanca, perilo, 1 deka, 1 površnik.52 Prevoz je verjetno posredoval Matevž Bogataj. Ves material je bil dostavljen Razinu, ki ga je shranil, kajti Miloš je mislil, da ga bo rabil v novi tehniki pri Skofji Loki. 15 Loški razgledi 225 awrty*t«*ll imate« jafe& pj <&«*i*, j;«*««? t Un $V»4*wwJ. « $a*S«fc> % Aetkfe V* t%tu^M$E { ^MXtW tfiO> ij&.l^OuJUtfttaHSRfc', A Ji.=t^\«wyiAK 4 f8- Jf>««»-^ M«»«te|'S l & ^N&Mt> i M03U«flB&,)jdl&ft,^ jttt*>A* t *& ivA«M*fc»wf > *$.fciu**< llw**»k?*MK iVavtu^b. a •) m|*fc SaSin zapisnik Razinu dne iS. sept. 1943 o s ... . , materialu, ki ga je poslala Milošu iz tehnike -wwt ^uwwv *WW*W h^rifciuj na Primoževi žagi (op. ciklostil, ne šapiro-' graf) Pismo ponovno kaže na stalna prizadevanja, da se v okolici Škofje Loke postavi nova tehnika, ki hti bila bliže samemu terenu in tudi bliže preskrbovalnim virom. Kakior vidimo, je glede tehničnega materiala stalno delovala zveza s Skofjo Loko. Saša je pošiljala obvestila, pa tudi Bogataj se je očitno zopet .aktiviral. Zveze za material so tekle tudi do Kranja, preko Krope in v zgornji del Gorenjske. Prvič zasledimo tudi misel, da organizirajo nekakšno uredništvo, ki naj tati skrbelo za pisanje in izdajo literature, kar1 bi tehnike nato razmnoževale. Dne 2. 10. 1943 se je vrnil v tehniko tov. Bodin, ki je bil že od začetka maja praktično ves čas na poti po Gorenjski z nalogo, da spodbudi delo tehnik in orga nizira nove. Tako je bil v začetku maja nad Škof j o Loko in je imel zvezo z Milošem na Primoževi žagi (glej I. del prispevka), nato je nameraval skupno z drugimi oditi v Klofaro, vendar je zaradi hajke ostal na desnem bregu Save (glej članek Nika Kav čiča v Loških razgledih 29), ter se 2. junija udeležil konference OK Kranj, nato pa je 4. jainija vendarle prekoračil Savo in po raznih zapletih in akoijah prispel 7. junija v karavlo V. v Kokro. Iz Kokre se rje Bodin podal preko Udinboršta, Ljubemske gmajne ter Save na Jelovico, kamor je prišel 17. julija in nato odšel v Bohinjski rajon, kjer se je sestajal s terenskimi delavci in tehniki, zlasti z Avgustom Grčarjem- Matom, ki je takrat vodil tehniko na terenu Pokljuke. Dne 7. 9. se je Bodin vrnil preko Save Bohinjke na Jelovico in preko Podlonka 10. septembra prispel v Davčo v Črni dvor. Počitek v Davči pa je trajal le dva dni, ko je zopet odšel proti Škofji Loki (Sv. Tomaž), kjer pa ni dobil predvidene zveze, lin je nato odšel v Poljansko dolino k Donu v pokrajinsko tehniko. Tam se je sestal s funkcionarji PK za Gorenj sko in se udeležil posvetovanja dne 20. 9. pri Maksu Krmelju-Matiji. Naslednji dan se je Bodin vrnil v Črni dvor, pa 26. 9. odpotoval v Cerkno in naprej v pokrajinsko tehniko za Primorsko na Stopnik, kjer se je sestal tudi z Markom. V Cerkno je prišel tudi Janoš. Dne 2. 10. se je Bodin vrnil zopet v Davčo. Vso to dolgo, naporno in nevarno pot je Bodin izkoristil tudi za pisanje in raz množevanje letakov in brošur, kjerkoli je bila prilika in tehnika in je našel malo časa in predaha. Tako je v Kokri risal matrice in razmnoževal Našo ženo, razmno ževal Slovenski poročevalec, v Bohinju sestavil letak Slovenski kmetje in ga raz množil, dalje razmnožil Delavsko pravico, na Primorskem razmnožil Slovenski poročevalec in brošuro O drugi fronti. Ves čas potovanja je Bodin vzdrževal pismene 226 stike s tehnikami (Primoževa žaga, Tehnika Selška, Karavla V. itd.) ter z odgovor nimi v tehnikah in s pokrajinskim vodstvom. To potovanje Boddna bi zahtevalo posebno obdelavo, kajti malo je takih, primerov, za katere bi se ohranilo toliko dokumentov, ki osvetljujejo takratno situacijo." Po prihodu v tehniko Selško se je Bodin takoj vključil v delo in že sodeloval pri izdelavi posebne izdaje Mladine — gorenjstka izdaja in Ljudske pravice. Dne 5. 10. so v tehniki razmnožili radio poročila v 750 izvodih na eni strani ter Ljudsko pravico (verjetno številko, o kateri govori Miloš v pismu Bodinu 29. 9. 1943), v 550 izvodih na deset in pol straneh. Navdušenje nad zmago naše vojske na Dolenjskem in Primorskem pa v tistih dneh ni bilo več samo posledica dobrih informacij in radijskih poročil, temveč je tudi tehnika že čutila, da se je na Gorenjsko vrnila Gorenjska brigada, ki je z zmago na Turjaku dobila naslov VII. udarna brigada Franceta Prešerna. Na tem sektorju pa so bile v okviru Triglavske divizije še Vojkova in Gradnikova brigada ter Go renjski odred. Prvi napad združenih sil je veljal prav postojanki v Davči. Dne 6.10. je Prešernova brigada zasedla položaje in naslednji dan napadla postojanko. Čeprav napad ta dan n(i uspel, ker je nemška patrulja prišla I. bataljonu za hrbet, so bili Nemci tako prestrašeni, da so iz strahu pred novim napadom postojanko 9. oktobra izpraznili ter bunkerje in župnišče razstrelila. Tiste dni so enote Triglavske divizije tudi porušile mejne kamne ter odstranile žične ovire iter mine na meji med bivšo Jugoslavijo in Italijo, kar je ustvarilo nov manevrski prostor enotam NOB. Nemci so kmalu pobegnili tudi iz postojanke v Leskovci. Po odhodu Nemcev je postala Davča svobodno ozemlje, ka je bilo izredno po membno za nadaljnji razvoj osvobodilnega boja. V Davči so bili nastanjena številni forumi, tehnike, kasneje tiskarne, bolnice in druge ustartoive OF.54 Lahko si mislimo, kakšno je bilo navdušenje v tehniki, ko so se pojavile v bližini tehnike brigade, opremljene z minometi in drugim težjim orožjem. Ni čudno, da je to vneslo nov ©lan v delo tehnike in da so delali tehniki noč in dan. Ko so Nemci zapuščala postojanko v Davči, so v tehniki 9. 10. izdelovali radijska poročila v 600 izvodih na eni strani in 10. 10. razmnožli Slovenski poročevalec v 420 izvodih na 6 straneh. Med pohodom Prešernove brigade po zmagi na Turjaku nazaj na Gorenjsko in v bližinlo Davče je Miloš zaključeval dela pri svoji novi pesmarici, kar je bila že dalj časa njegova srčna želja. Želel je, da bi v novo pesmarico vključil čim več pesmi, sedaj pa se mu je nudila tudi prilika, da dzdela večje število izvodov, kajti razpolagal je z roto strojem in ne le s ciklostilom kakor na Primoževi žagi. Nova pesmarica je dobila naslov Pesmi borbe. Pesmarica je prirejena za petje ter za glasbene instrumente (harmoniko, klavir, kitaro in violino). Obsežnejša je kot pesmarice, ki jih je izdelal na Primoževi žagi, saj obsega 21 pesmi. Verjetno so v njej najprej vse pesmi iz omenjene pesmarice Partizanske pesmi za klavir, nato pa še dodane nove. Teksti nekaterih pesmi so njegovo delo. prevedel jih je iz srbohrvaščine ali ruščine. To so pesmi pod tekočimi številkami 9 (Vsi na boj), 14 (Čapajevka), 15 (Konjeniška), 16 (Pesem novega življe nja), 17 (Brezdomci), 18 (Puška moja), 19 (Mladinska) in 20 (Koračnica Vorošilova)." Izčrtovanje matric, notnih črt, izpisovanje not, tipkanje in risanje risb je njegovo osebno delo, kajti to bi tudi težko opravil kdo drug. Razmnoževanje je prevzel Bodin, ki je imel tudi največ izkušenj pri tem delu. Dne 6. 10. 1943, na dan ko je Prešernova brigada napadala Davčo, je Bodin razmnožil 2 strani »pesmi z notami«, 7. 10. na daljnje 4 strani, 8. 10. dve strani in 11. 10. še preostale strani.59 V Bodinovem dnevniku je navedeno, da je bilo izdelanih 450 izvodov, v poročilu Darje z dne 30. 10. pa 460 izvodov. V tem poročilu je kot datum izdelave naveden 15* 227 13. 10. 1943, verjetno so brošuro ta dan vezali.57 Brošura je vezana v poltrde platnice svetlo rjave barve, prvič pa je uporabljena dvobarvna tehnika peterokraka zvezda na naslovni strani je namreč v rdeči barvi. Uvod v brošuri je napisal Miloš in zaradi značilnosti ga navajam v celoti: Pesmi borbe V borbi, na pohodu in med odmorom se glasi pesem naših partizanov, ponosna pesem svobodoljubnega naroda. V borbi in pri delu, v veselju in žalosti nas pesem bodri, dviga, razveseljuje. S pesmijo izraža naš narod svoje občutke, svojo nezlom ljivo voljo zmagati v borbi proti mrzkemu okupatorju in njegovim izdajalskim hlapcem. Izflal Pokrajinski odbor o? za Gorenj sko ir. KoroSko Naslovna stran pesmarice »Pesmi borbe« Vsa velika dela, upori in revolucije, borbe za obstanek, spremljajo pesmi. Staro grški pevci — rapsodi, kakor tudi srbski guslarji so opevali velike in usodne borbe narodov. Narodni boji in revolucije novejšega časa so prav tako imeli svoje borbene pesmi. Te pesmi so nastale večinoma med narodom in so jih napravili ljudje, do takrat nepoznani v glasbenem svetu. Zanosna pesem francoske revolucije — Marse- Ijeza, je delo takega pesnika-glasbenika. Mnoge in prekrasne pesmi so vznikle v Ruski revoluciji. Napravili so jih ljudje, ki so se borili v prvih vrstah narodne vojske. Herojska borba naroda jih je navdušila, s svojo pesmijo so dvigali in navdu ševali tisoče in milijone narodnih borcev. 228 Bojne pesmi mnogih narodov so prodrle tudi v naše kraje, najbolj pa so vzvalo- vile naša srca pesmi bratskih sovjetskih narodov. Te pesmi je naš narod osvojil, vzljubil, postale so njegove. One vodijo naše borce k novim podvigom, našo vojsko k novim zmagam. 1 Danes, ko preživljajo narodi Jugoslavije velike in težke dni v junaški in sveti borbi za obstanek, svobodo in srečnejšo bodočnost, doni iz grl srbskih partizanov, ki se bore na obalah Save in Vrbasa, hrvatska borbena pesem, saj oni vedo, da na hrvatski zemlji branijo tudi s krvjo napojeno Srbijo. Hrvatski partizan s slovenskimi in srbskimi pesmami na ustih smelo napada ustaške in okupatorske utrdbe. In tako bodo naši narodi, čvrsto in neločljivo povezani v edinstvenem naporu, nadaljevali pot neusmiljene in neizprosne borbe do končne zmage nad krvavimi okupatorji in njihovimi izdajalskimi hlapci. Na zadnji strani ima brošura kazalo pesmi: 1. Hej Slovenci 12. Pesem o Volgi 2. Naprej zastave slave 13. Himna mladine 3. Partizanska 14. Capajevka 4. Nabrusimo kose 15. Konjeniška 5. Kovači smo 16. Pesem novega življenja 6. Partizanska žena 17. Brezdomci T. Bratje, le k soncu, k svobodi 18. Puška moja 8. Le vkup, uboga gmajna 19. Mladinska 9. Vsi na boj 20. Koračnica Vorošilava 10. Bilečanka 21. Žrtvam 11. Domovi naši Pripomba: Da se omogoči pravilna instrumentalna spremljava (na kitari, harmo niki itd.) so označeni nad melodijo akordi s sledečimi znaki: Velika črka pomeni dur- akord (G = g-dur), mala črka pomeni mol- akord (c = c-mol), velika črka s številko 7 pomeni septakord (Al = septakord na basu A). Na harmoniki, ki nima gumbov za septakorde, vzemi namesto označenih sept- akordov istoimenske dur- akorde. Pesmi borbe so bile razposlane tudi izven Gorenjske na Primorsko in Koroško. Ohranjenih je nekaj izvodov v Institutu za zgodovino delavskega gibanja iin v Muzeju revolucije Slovenije v Ljubljani. Miloš je bil vesel svojega izdelka in s ponosom je v pismu Bodinu dne 19. 10. 1943, ki ga je pisal s poti proti Škof ji Loki, napisal: Pesmi so napravile »silen« vtis. Sploh pravijo, da se opaža naša vnema.58 Pesmi borbe pa so znali ceniti tudi drugi. Tako Jegarov v spremnem pismu, ko je razpošiljal Pesmi borbe, piše, da naj z njimi skrbno ravnajo in jih dajo samo tistim, ki se na stvar kaj razumejo. Dne 13. 10. so izdelala v tehniki še radijska poročila v 700 izvodih na eni stiramd, 15. 10. Razglas v 1000 izvodih na eni strani ter Vsem Slovencem v nemški vojski v 500 izvodih na eni strani; 16. 10. so izdelali Slovenski poročevalec v 630 izvodih na 6 stra neh, 17. 10. pa Pozivnice v 4800 izvodih na 1/3 strani ter radio poročiila v 600 izvodih na eni strani. Če izračunamo, da je tehnika izdelala v tem času od 26. 9. do 17. 10. 20.580 izvodov raznih izdelkov s skupno 40.475 stranmi, v tem času pa so bili v tehniki le trije (Janoš, Darja, Miloš), potem lahko razumemo, da je bilo potrebno nujno nekaj ukreniti, da bi vse večji potrebi po pisani besedi zadositili z novimi močmi in novimi tehnikami. Na celem področju obeh dolin in Škofje Loke je tedaj delala Pokrajinska tehnika za 229 Gorenjsko pod Vinharji, tehnika Selška um krajevna tehnika v Zabnici. Tehnika RK 2 Jelovška, ki je tedaj delala za rajon Podnart-Kropa, je bila skromnega obsega in zato nd zadoščala niti za potrebe svojega rajona. Miloš se prvič vrača v okolico Škofje Loke Čeprav je bilo v tehniki pri Spanu, kakor smo videli, zelo malo osebja, pa veliko dela, ni bilo druge možnosti za Širitev dejavnosti, kakor da prav ti ljudje vzamejo pot pod noge in organizirajo nove tehnike. Tako se je zopet ponovMa preizkušena praksa iz tehnike v Poljanski dolini, od koder so odšli tehniki spomladi 1943 in orga nizirali nove tehnike. S to nalogo se je 19. oktobra najprej podal S pomočjo terenskih delavcev obč. 4 in 5 sta napravila tov. Razin in Ljubo- mir rekvizicijo v občinske prostore v Zabnici. V poslopju ima tudi žandarmerija svojo postojanko 15 mož. Zaplenili so 2 pisalna stroja, 1 radioaparat, 1 razmnoževal ni aparat in 850 RM gotovine in nekaj drugih pisarniških stvari. V znak, da je rekvi- zicija popolnoma uspela, so dali naši terenci nekaj strelov in vrgli par bomb, nakar se oglasi iz nasprotne strani v pozdrav težki mitraljez v znak, da je akcija za ključena. O položaju v žandarmerijski postaji v Zabnici in o odmevu na akcijo terencev pripoveduje spet zanimive podrobnosti Antonija Sifrer:80,e Naslednji dan po akciji so pridrveli iz Loke loški gestapovci, ki žandarjev v Zabnici niso posebno cenili in jih zmerjali zaradi nebudnosti in malomarnosti. Kričali so, kako je mogoče, da jim iz iste hiše odnesejo vso pisarno, ko so bili vsi le nekaj metrov proč. No, minilo še ni teden dni, ko so zandarji iz Zabnice dali milo za drago gestapovcem v Loki. Zandarji iz Zabnice res niso bili posebno aktivni. Med njimi je bil tudi neki Kreisreder, star okrog 43 let, ki je bil čisto siv. Pripovedoval je, da je njegov brat v Mauthausnu, njega pa so prisilili v skupino, ki je streljala Žide na Poljskem in 18 Loški razgledi 273 Antonija Sifrer, p. d. Gregorčeva iz Zabnice. — (Fot. 1978) ob tem je čisto osivel in imel stalne psihične posledice. Pripovedoval je strašne stvari. Večkrat je prišel po žganje pred hajkami in tako opozoril, kaj se pripravlja. V letu 1944 se je vedno bolj krepila v Zabnici bela garda, ki je po ustanovitvi belogardistične postojanke postajala agresivna tudi do iandarjev. Prepovedali so jim celo patrolirati po nekaterih sektorjih, kjer so imeli belogardisti polno oblast. Marca 1945 so belogardisti celo izrinili žandarje iz Zabnice, zasedli tudi njihove prostore in tako ustanovili že drugo postojanko bele garde. Žandarji pa so odšli v Besnico. Janez Šifrer pa dodaja:*02 Glavni iniciator bele garde v Zabnici je bil Franc Dolenc, p. d. Bolču iz Sp. Bitnja, ter njegov brat Jože. V družini Dolenc je bilo 7 otrok, Jože, Janko, France, Pavle in 3 sestre. Franc Dolenc je iz Zabnice, kjer ni bilo navdušenja nad belo gardo, najprej odšel v Lučne k belogardistom in nato pripe ljal belogardiste v Zabnico iz Polhograjskih in Loških hribov. Od tam je bil tudi komandant postojanke neki Biček. Franc Dolenc je bil duša bele garde, nosil je gestapovsko unijormo in bil tudi pri črni roki. Ko so zaprli mamo, je hodil na za sliševanje v Loko h gestapovcem. On je bil glavni zasliševalec zapornikov poleg Janeza Ruparja-Čika. Dolenc in drugi so se večkrat trudili, da bi organizirali belo gardiste iz vrst domačinov, vendar kljub aretacijam in prisili ni bilo odziva. Postojanka bete garde je bila pri »Miklavžu« v 2abnici. Prebivalci hiše, ki so jo imeli v najemu, so bili ustreljeni ali pregnani. Ivan Prosen je bil ustreljen v Žirovnici, Danica Jeruc je umrla v taborišču, mladi Jože pa je padel že 21. III. 42 v Rovtah nad Crngrobom. Hiša je bila tako prazna in tja se je naselil neki Nemec, ki pa se je bal partizanov in so ga stražili žandarji. Ko so partizani ubili dva žan- darja, je Nemec odšel, bal pa se je tudi belogardistov, o katerih je imel še slabše mnenje kot o partizanih. Tako je bila hiša zopet prazna in belogardisti so naredili postojanko. V hlevu so imeli zaprte aretirance in jih pretepali in mučili. V času akcije Razina in sodelavcev na občino je bil komandir žandarmerijske postaje Folk, ki je takoj naslednji dan odpotoval na kurz, kamor je bil pozvan že pred tem. Na železniško postajo so ga spremljali 4 žandarji z brzostrelkami, tako so se bali partizanov. Akcija na občino je torej v celoti uspela in močno odjeknila med prebivalstvom. Tehnika v 2abnici je sedaj razpolagala s ciklostilom in to je bilo najvažnejše. Pripomba Miloša Ziherla ob njegovem obisku, da prostor ni dovolj konspirativen, pa je očitno tudi rodila uspeh. 2e 28. 12. vidimo iz Metodovega dopisa Bodinu, da se je tehnika preselila zopet v nov prostor; takole piše: Omenim naj Ti še, da sem 274 si naredil drug prostor velikosti za dva, oskrbljen z elektriko in ki odgovarja v vsakem oziru tako proti ognju ter je dobro zakonspiriran.*«8 Novo lokacijo je Metod našel ponovno pri svojem gostitelju Francu Križaju- Ararju, in sicer nasproti dotedanje lokacije, vendar na istem dvorišču. Tu je stala pred vojno hiša, ki je pogorela, nato pa so na istem mestu zgradili gospodarsko poslopje in tedaj zasuli klet, ki je bila prej pod hišo. Sedaj so prišli na idejo, da bi to klet znova uporabili. Arar je v gospodarskem poslopju odkopal zemljo, prebil stari obok nad kletjo in napravil vhod, katerega je pokril s pokrovom iz desk. Na pokrovu so bile za maskiranje zložene vile in drugo orodje. Prostora je bilo komaj za dve osebi. Iz gospodarskega poslopja so napeljali elektriko. Po vojni so bunker zopet zasuli.1*4 V istem pismu piše Metod: Radio sem poslal po vezi na okrožnega tehnika (misli na Avgusta Grčarja-Matota ali tudi Miroslava, ki je v začetku decembra postal okrožni tehnik, potem ko je Miloš prevzel odgovornost v agit-prop komisiji), 26. XII. sem poslal večjo količino radiomateriala, med njim 18 žarnic. V 14 dneh bo izgo- tovljen aparat, katerega bom poslal Tebi. Komu naj dajem poročilo in komu sem podrejen, ker pri zadnjem sestanku z Milošem se o tem nisva točno pomenila. Delo, ki sem ga dosedaj izvršil, je 60 kom. pesmaric z 45 pesmami, več 100 izvodov raznih poročilnih pol ter nekaj 1000 prop. lističe« za trosilne akcije. Vse to sem delal na šapirograf, danes pa sem prinesel iz magazina mali Korex razmnoževalni stroj, ka terega smo zaplenili v Zabnici na občini, ker z njim bom lahko mnogo več naredil. Če pa bo kje bolj potreben, ga bom pa oddal. Prosim Te tudi za direktive za delo, ki ga bom lahko opravil za Loški rajon ter tako razbremenil ostale tehnike. Na pripombe pa, ki se tičejo mene, naj omenim le toliko, da sem vajen potrp ljenja in poleg tega me vzpodbuja zavest, da se bo v svobodi tudi moje delo pra vilno ocenilo če tudi mene ne bo več med živimi, ker takrat bodo lahko širše mase izpričale nasprotno klevetam, ki jih širi o meni le nekaj ljudi. Povdarjam pa, da moja borba je pristna uravnana že dolgo tega po liniji partije, ne iščem pa za trud nobene časti ali funkcij, zadržuje me na terenu edino moja bolezen drugače pa bi bil že zdavnaj zopet nazaj v vrstah borcev kateri me drugače cenijo in ako uča- kam pomlad, grem med borce nazaj. Tudi Metod je imel svoje težave. Od kod so bile intrige in koliko je bilo to delo sovražnika, ki je prav gotovo vedel za Metodovo delo, je Metod odnesel po vojni v grob. Tehnika je bila torej ob koncu leta dobro opremljena, in kakor vidimo, je do bila nekak status rajonske tehnike. Očitno je bilo takšno stališče Dolinskega tudi posledica dejstva, da so se stvari okrog tehnike v okolici Loke zapletle in prav v tem času ni bilo nobene oprijemljive ideje za njeno lokacijo. Lokacija pri Sv. To mažu je propadla, za veštrski mlin pa je odločitev padla šele nekaj kasneje. O tem pa več pozneje. Metodova želja, da zapusti Zabnico, pa se je kmalu uresničila. V sredini janu arja 1944 je bil Metod imenovan za okrožnega tehničnega intentianta okrožja Skofja Loka, ki ga je takrat vodil Dolinski. Prav v tem času so po vseh okrožjih ustanav ljali posebno intendantsko službo, ki naj bi imela izključno nalogo organizirati zbi ranje tehničnega materiala za tehnike in tiskarne, ki so potrebovale vse večje ko ličine papirja, matric, barv in drugega materiala. To pa je bilo možno preskrbeti le preko posebej organizirane mreže dobaviteljev z vseh koncev Gorenjske in celo Koroške. Organizirana je bila kasneje tudi posebna transportna četa, ki je imela izključno nalogo, da prenaša tehnična sredstva in tehnični material iz zbirnih cent rov v tehnike. Z novo funkcijo, ki jo je Metod prevzel, so se bistveno spremenile okoliščine njegovega delovanja. Mnogo več je potoval po okrožju in organiziral pošiljke, ven dar je svojo bazo ohranil v tehniki pri Ararju, kjer se je tudi delno zadrževal in še naprej mimogrede opravljal tudi delo tehnika. 18* 275 Iz Metodovega pisma Ivanu Završniku-Zdravku, ki je bil v tem času tudi že na okrožju, z dne 31. 1. 1944, razberemo vse te spremembe, ko Metod piše:203 Prejel sem tvoj dopis, v katerem mi daješ nalog za razmnožitev, kar pa ti na žalost ne morem ustreči, ker sem, prezaposlen, zato poskušaj to zadevo kakor koli že urediti, če pa se ne motim, imam jaz že napravljenih nekaj pol za delo v partijskih celicah, katere ti bom takoj poslal, čim se bom vrnil v moj prostor, kjer to hranim. Dalje ti še sporočam, da bom napravil prop. lističe ter ti jih poslal in katere imam že v delu, to bom dokončal do kraja, potem pa take stvari ne bom več delal. Sporoči to tudi tov. Vojkotu (Ivan Porenta, mladinski funkcionar, op. av.), da bo tudi on o tem obveščen... Metod — okrožni tehnični intendant. Vidimo torej, da je Metod postopno opuščal delo v tehniki, gornje pismo je pisal že iz okrožja. Zelo verjetno so nameravali tehniko v Zabnici opustiti ali pa delati v njej res samo za lokalne potrebe. Glavno nalogo za to področje bi tako morala prevzeti nova tehnika v okolici Loke. Katastrofa tehnike TRK III. Loške v veštrskem mlinu pa je preprečila tak načrt in tehnika v Zabnici je zopet morala začasno prevzeti določene naloge. Ze potem, ko je tehnika dobila radioaparat, so verjetno izdajali lokalna radijska poročila. Po uničenju tehnike v veštrskem mlinu je to postalo še toliko važnejše, kajti najbližje tehnike so bile takrat nad Rovtami pod Jelovico, v šoli v Martinj Vrhu ter v Kokri, torej vse precej daleč. Metod se je v novi funkciji gibal po vsem terenu okrožja in večja svoboda mu je tudi povrnila njegov humoristični stil govorjenja in pisanja, ki ga sicer ni nikdar zapustil in ki je vedno vedro vplival na sodelavce. Tako med drugim 28. marca 1944 piše novemu okrožnemu tehniku Avgustu Grčarju-Matu,!M ki je bil takrat v Davči, potem ko se je vrnil iz medvoškega rajona:207 Res škoda da se nisva dobila v Medvodah, bi lahko skupaj potovala, toda meni se je mudilo nazaj ker je itak nastal cel džumbus... jaz sem se vrnil, pošta pa je šla še vedno na Medvode za menoj ter me iskala po rajonu II., jast pa njo po rajonu I. Kar se tiče čevljev, bom poiskušal vse, da jih dobim... imam pa še ene prav luštkane damske gojzerice št. 36—38 ker se ne razumem prav dobro na čevljarstvo, le tako na oko so mi zelo všeč in že vidim, da bi se sijajno prilegle lepemu imenu Darinka (Darinka je ile galno ime za Anko Filej, rojeno Kopše, ki je prišla iz Maribora in bila v tem času v tehniki Selški v Davči — danes stanuje v Mariboru, Kamniška 48). Kako mi gre, no pri tem se pa ne morem najbolj pohvaliti, to pa radi tega ker ne grejo posli kakor bi jaz rad in bom moral še mnogo ukloniti, da bo šlo brez hibno kakor mora da gre, danes je tako, da bi moral biti povsod pričujoč potem bi se pa lahko zanesel, da je res, no pa tudi tukaj me bodo rešili moji železni živci, bojim se le tega, da bi bilo vsega konec ko bom ravno v red spravil in s polnim tempom zavrtel moj stroj čez gore in polja, edina tolažba mi je da bodo pribe- žali po našem vdoru v dolino ta beli sem gor in če računam, da bi me vzeli za inštruktorja za nekaj mesecev bi pa lahko podaljšal to šumsko idilo... toda v da našnjih časih mora človek marsikaj spremeniti v šalo drugače je življenje pretežko. Ni znano, kdaj je tehnika v Zabnici prenehala z delom. Verjetno so jo posto poma opuščali, ciklostil Korex so odpeljali v neko tehniko v Selško dolino (morda v TIA, ki se je organizirala aprila 1944). Bunker pri Ararju so opustili, vendar je v njem ostalo nekaj drobnega inventarja in nek stroj. V maju 1944 je Metod pisal Francu Kuraltu, naj bunker pri Ararju uničijo, ker je izdan. Kuralt je to povedal Ararju, ki pa je rekel, da je že vse uredil.208 Vendar očitno premalo. Dne 21. junija 1944 so po izdaji pridrveli h Križaju-Ararju belogardisti in brez preiskave odšli naravnost v bunker. Našli so pisalni stroj, star radioaparat in več drugega materiala. Vse pa je bilo zaprašeno in očitno že nekaj časa tehnike ni nihče uporabljal. Aretirali so Križaja in ga odpeljali v škofjeloške belogardistične zapore, kjer je bil dva meseca. Zasliševal ga je zloglasni Janez Rupar-Cik, ker pa ni ničesar izdal kljub mučenju, ga je poslal nazaj v Zabnico belogardistom. V Zabnici so ga zopet mučili in pretepali, nato pa poslali v Begunje in od tam v Dachau, kasneje 276 pa v Nikorez, kjer je dočakal svobodo. Ko se je peljal z vlakom proti domu, je na postaji Wasserberg, kjer je vlak dalj časa stal, odšel v mesto, od koder se ni več vrnil. Za njegov grob nihče ne ve. Sumijo, da so ga na Koroškem prepoznali belo gardisti, ki so po vojni tja pobegnili, in ga ubili.20' Istega dne so pridirjali belogardisti tudi k Francu Sifrerju-Rogorču in prav tako šli naravnost v zamaskiran bunker, ki so ga imeli pri hiši. Izdaja je bila torej po polna in natančna, Franc Sifrer je umrl leta 1970.210 Vrnimo se k Milošu. Dne 27. novembra 1943 je prišel iz Zabnice k Dolinskemu in Jegorovu. Ves čas bivanja v Zabnici ni bil sposoben delati za novoi številko Mla dine in Naše žene, pa tudi zveze so bile med ofenzivo pretrgane. Zato se je sedaj lotil izdelave 4. številke Naše žene in 11. številke Mladine. Dne 28. novembra sta se napotila Bodin in Darja iz Davče proti Skofji Loki. Ustavila sta se v Gorenjskem odredu, kjer sta pregledala možnosti za ustanovitev odredne tehnike in se dogovarjala o potrebnem tehničnem kadru. Darja se je vrnila v Davčo, Bodin pa je nadaljeval pot, prespal na kmetiji Pod kostanjem (Franc Tušek, p. d. Zakrašnik pri Sv. Lenartu) ter se naslednjega dne sestal z Milošem. Odšla sta skupaj v novi bunker pri Sv. Tomažu, nato pa k Jegorovu, ki je imel bunker nad Zmincem v pobočju Lovrenca. Bodin se je vračal v Davčo 2. decembra. Vse dni so tekli intenzivni razgovori o pripravah za delo nove tehnike še zlasti pa so ocenili stanje vseh tehnik in ugotovili, da je potrebno napraviti številne spremembe, zlasti glede razporeditve opreme tehnik in organizacijskih vprašanj. Iz Bodinovega pisma Matiji 1. 12. vidimo, kakšno je bilo v tem času stanje tehnik in kakšne namere je Bodin imel.211 V pismu, ki ga je pisal iz Jegorovega bunkerja, beremo: Nahajam se trenutno pri tov. Jegorovu. Tukaj se nahaja tov. Miloš, ki po vseh koncih in krajih išče potreben material. Kakor ti je najbrž že znano, je ob priliki hajke padel Nem cem v roke radio aparat, matrice in več drugega materiala. Trenutno je položaj »Pod Lipo« takle: (Pod Lipo je ilegalno ime za kmetijo Jožeta Koširja, p. d. pri Andrejšarju, danes Tomaževo 4.) prostor je pripravljen in je treba samo še nekaj malenkosti. Papirja je že v prostoru okoli 10.000 pol. Nadalje dovoljna količina barve in matric. Manjka nam pisalni stroj, ki pa pride v par dneh. Radio aparat bomo naročili iz terena. Razmnoževalec pa bi moral priti s tov. Veljkom iz Kamnika, tako mi namreč poroča OK tehnik iz Kamnika. Veljko se je oglasil pred hajko, vendar sedaj trenutno ne vemo, kje se nahaja. Hajka je vse skupaj precej zmedla in zaustavila. Upam, da bo podjetje pričelo funkcionirati v teku 7—8 dni. V tem času je bil tov. Miloš tudi v prostoru, ki se nahaja prav v ravnini (misli na Zabnico, op. av.) in ki je baje odličen. Vendar je Miloš ugotovil, da prostor ni prav nič konspirativen (pred hajko so ves material spravili iz njega), drugič pa da ni mogoče delati v večjem obsegu. Materiala imajo le malenkost, radio bo pa odvzel Miloš. Torej računati s tem ne smerno prav nič. Torej iz vsega tega lahko razvidiš, da so vsi pogoji tukaj, edino manjka nam razmnoževalec. Problem je treba rešiti na ta način, da tov. Don dobi dober navadni ciklostil in svoj roto stroj odda tehniki v Kropi. Drugič, roto stroj, ki se nahaja v bivšem Evstahijevem (Medvode) rajonu in ki ga ima sedaj mladinska tehnika, mora v Loški rajon, navaden ciklostil, ki ga ima tov. Eustahij nekje pri roki pa mora v mladinsko tehniko, ki se bo mogla pretvoriti v rajonsko tehniko za dotični rajon. Torej bo po vsem tem težišče prestavljeno bolj na sever in bolj v center. V obrob nih predelih (Poljanska dolina in Medvode) pa bodo manjše tehnike z navadnimi ciklostili. V zvezi s to nujno reorganizacijo je treba sporočiti tov. Donu naj si oskrbi navaden ciklostil (smrten greh je, da bo za 200—300 poročil in za nič drugega imel roto) in naj dobro zavit in zapokan roto odda po vezi za Kropo. Iz poročila lahko sklepamo, da so bile predvidene večje spremembe. Težko je danes ugotoviti, kaj je bilo uresničeno in kaj ne. Iz vsebine kasnejših pisem bi lahko ocenili, da je bilo bolj malo tega uresničeno, zlasti glede ciklostilov, kajti pogoji 277 so se zelo hitro spreminjali. Centralno vprašanje tehnik pa je bilo vedno problem roto strojev. Kakor vidimo, je v tem času že delala mladinska tehnika, idejo o usta novitvi pa zasledimo že 14. 11. 1943 v Veljkovem pismu Bodinu:212 Trenutno je naša prva naloga, da čimpreje ustanovimo lastno mladinsko tehniko na Gorenjskem. Upam, da bomo to vprašanje rešili sami, vsekakor nam bo pa dobrodošla tvoja pomoč. Glede tega se podrobno pomenita s tov. Prešernom in nam čimprej pošljite vajino zamisel. Odgovor pošlji na Jegorova, oziroma na njegovo karavlo. Ustano vitev in delo mladinske tehnike pa bi bilo potrebno posebej opisati, kajti prevzela je pomembno skrb za mladinsko literaturo. * Na sestanku pri Jegorovu je bila sprejeta tudi zamisel, da bi novo tehniko pre vzel Rajko. Tako piše Bodin213 1. 12.: V ostalem gledamo, da bomo vzgojili čim več novih ljudi. Naročenih imam že več tovarišev. Iz Selške tehnike bo odšel na teren tov. Rajko, katerega bo porabil Dolinski in sicer na njegovo prošnjo. Tudi iz Raj- kotovih izjav je razvidno,2" da je bil on prvotno predviden za vodjo tehnike v veštrskem mlinu. Ko je bil Bodin (od 28. 11. do 2. 12. 1943) nad Škof jo Loko, je( Darja vzdrževala z njim pismene stike. Tako mu 30. novembra sporoča,215 da imajo v karavli te renskih kurirjev zaboj, v katerem sta dva ciklcstila. V zaboju so tudi stvari za električno instalacijo, ki jih je poslala Milošu. Ta dan so razmnožili neko brošuro in Darja opisuje težave: Miloše« stroj bi bila danes najraje nekam treščila. Pretip kavala sem brošuro, pa mi je stalno m ostajal na valju. Enega od omenjenih ciklo- stilov so poslali kasneje v Jelovško tehniko. Ko se je Bodin v petek, 3. decembra vračal v Davčo, se je srečal z Benom Anderwaldom-Benkom. Benko mu je poročal o stanju tehnik v Kranjskem okrožju, ki ni bilo nič kaj zadovoljivo. Benko je bil v tem času v tehniki v Poljanski dolini, kamor je bil poslan iz Kranja. Ali je bilo takrat tudi govora o tem, da bi Benko prišel iz Poljanske doline v tehniko pri Loki, ni mogoče zatrdno trditi. Dne 5. decembra sta se Bodin in Janoš, ki se je po ofenzivi v novembru vrnil iz Jelovškega rajona III, okrožja Kranj v Davčo, preselila v bunker nad Ocvirkom, kjer sta tega urejala in pospravljala prostor.216 Miran je bil namreč prestavljen na PK in na drugo dolžnost. O tem piše Bodin Matiji 9. decembra 1943:2,T Selška tehnika je dobila v pomoč prostor tov. Mirana radio tehnika, ker je stari prostor premajhen. Začasno se sestavljajo poročila tamkaj in se pošiljajo v tehniko. Tov. Miran nam je pustil slabše slušalke, tako, da ujamemo le s težavo RSJ in so po ročila včasih delno pomanjkljiva v tem oziru. Vendar bo položaj kmalu popravljen, ker bo Miloš kmalu uredil svoj prostor. Dne 7. decembra je prišla vest, da se pripravlja manjša hajka in da so Nemci v bližini. Zato sta Bodin in Janoš za vsak primer ta večer zakamuflirala bunker, vendar je nevarnost kmalu minila. Tako piše Bodin v svojem dnevniku v torek 7. decembra: Dop. zopet k Janošu. Večinoma urejala radio. Zvečer kamuflirala zaradi »hajke«. Darja pa piše Bodinu iz tehnike Selške pri Spanu v bunker nad Ocvirkom 9. 12.:"' Da ne bosta mislila, da smo se zopet zabili in se je delo ustavilo. Javiti moram žalostno vest. Ena sina je počila ampak šele na polovici na eni strani luknjice. Obupno! Torej večne težave z rotostrojem. Osmega decembra je moral Bodin na PK KPS za Gorenjsko. Tam so potekali razgovori o potrebi po aktiviranju agit-prop komisije pri POOF in organiziranju okrožnih agit-prop komisij. Miloš bi moral prevzeti nekatere naloge s tem v zvez', ki so se zdela neodložljive in tako se je Bodin 9. 12. zopet podal na pot proti Loki, da se sestane z Milošem. V dnevnik je zabeležil: Zjutraj s terenskimi kurirji Pod češnjo (Potočnikova bajta pri Sv. Lenartu nad Zakrajšnikovo kmetijo), nato k od redu. Spal pri njih. V GO je Bodin napisal zopet obširno poročilo PK Matiji (dati rano 9. 12.) o stanju v tehnikah na Gorenjskem.129 Glede bodoče tehnike pri Sv. Tomažu je pri tem uporabljal Miloševa poročila, ki jih je dobival v Davčo, in zato nič hudega sluteč poroča: Miloš mi sporoča, da je v njegovi tehniki okoli 30.000 278 listov dobrega ciklostil papirja. Sporoča mi, da je tov. Razin preskrbel 120 tub barve. Nekaj jo je poslal na Primorsko. Radio še ni prejel od tov. Metoda, čeprav je bil zahtevan. Ravnotako Metod še ni poslal k Janošu radio tehnika, ki je bil zabit pri njemu in katerega sem pred tednom zahteval naj ga takoj mobilizirajo. Ta radio tehnik bo poslan po potrebi na Jesenice ali pa ga bomo porabili tukaj. Odred snuje svojo lastno tehniko. Prosil me je za pomoč v materialu in nasvetih. Z materialom ga bomo lahko delno podprli. V odredni tehniki pa bom imel ob priliki pardneven kurz, tako, da bo rešeno tudi vprašanje kadrov. Z radiotehnikom iz Zabnice ni bilo nič. Tečaj za odredno tehniko pa je v ja nuarju izpeljala Darja. Bodin zopet sproža stara vprašanja: Ali bo v Medvodah možno postaviti rajon sko tehniko? V tem slučaju bom poslal nekoga tja doli, da vse uredi. (V Medvode je šel kasneje okrožni tehnik Avgust Grčar-Mato, op. av.) Kaj bo z Donovo tehniko? Komu je pravzaprav podrejena, komu pošilja poročila in kdo ima pravico, da raz polaga z njenim materialom, če bo njen obseg zmanjšan? To vprašanje bi bilo končno rešiti. Če bi bil en sam center od koder bi prihajale direktive in če bi se tudi te direktive upoštevale, bi ne bilo v naši tehnični organizaciji nobenih zmed. Zanimiv je konec poročila. Ze nekaj časa se je kazala potreba, da bi organizirali pouk v osnovnih šolah na osvobojenem ozemlju. V tem se izraža skrb nove oblasti, da že v pogojih borbe skrbi za najmlajše in njihovo vzgojo. Tak načrt pa je zahteval tudi ustrezno delo za celotno področje, za kar je bil poklican tov. Janoš. predvojni učitelj. Bodin dobesedno piše: Ali lahko Janoš poleg svojega dela že prične s pred pripravami, da organizira prosvetni odsek, oziroma učiteljstvo. Sporočite tudi to. Če smatrate zadevo za važno je najbolje da Janoš pride skupaj s tov. Jakobom, da se o tem pomenita. Tov. Janoš je namreč že sestavil nekak grobi načrt za pouk v osnovnih šolah v slučaju kakšnega osvobojenega ozemlja ali pa za slučaj večjih sprememb. Dne 10. 12. se je Bodin napotil iz odreda k Milošu. Ni še slutil, da je na poti k njemu v Davčo Miloševo pismo, s katerim mu sporoča same slabe novice. Naj bolje, da ga vsaj delno prečrtamo:220 Sporočiti Ti moram same klavrne vesti. Naj prej radi prostora. Ko sem bil pred tednom tam, je gospodar pričel nekaj jamrati, da ne more radi žene dovoliti tega itd., vendar smo spravili material tja. Včeraj je bil tam Razin in ga je gospodar kar nahrulil, da sploh ni govora o tem in da ne dovoli na noben način. Temu je vzrok nekaj plavogardistična propaganda, ki je silno razvita in je že napravila dosti škode... Jaz sploh ne računam na ta prostor, ker sam veš, da je v takih razmerah nemogoče delati, toda mož bo moral v vojsko in se z njim sploh ne bomo več razgovarjali. Gledal bom, da v kratkem najdem drug prostor. Tačas bom pa pošiljal koncepte Darji... Dne 13. 12. pa Miloš poroča Matiji:*21 Sedaj imam ves material pripravljen, pa je nastopila druga zapreka. Včeraj sem bil namreč s tov. Dolinskim v svojem novem prostoru, pa mi je človek, pri katerem je prostor, kar nenadoma odpovedal in navajal tisoč vzrokov, ki pa nimajo prav nikake podlage. Ker vem, da ne bi imelo smisla doseči tega s silo in ker se mi je zdelo, da je tudi že govoril raznim ljudem o tem, sem se odločil poiskati nov prostor in upam, da bo v kratkem gotov. Naj bolj me jezi, da je prostor že popolnoma gotov in tudi ves material, razen radia in roto stroja že v njem. Sicer bomo pa tudi to čim preje uredili, mož naj pa roma v vojsko, saj je star komaj 35 let. Povedal sem mu jasno, kakšne bodo posledice tega njegovega koraka, pa izgleda da je prepričan, da se le šalimo. Tov. Bodin je bil tu, pa je zopet odšel in se bo vrnil, čim bo prostor gotov. Dal mi je tudi javko za roto in papir. Roto bomo spravili blizu nekam, papir pa bo šel v Selško tehniko. Ko sem bil pred dnevi s tat;. Razinom na terenu, sem si ogledal tudi material, ki je pripravljen za tehnike. Največ je barve, ki bo poslana vsem tehnikam. Papirja je zaenkrat tudi dovolj za tehniko, v kateri bova z Bodinom. Sedaj se nahajam pri tov. Jegorovu, kjer lahko za silo delam. Dokler ne bo prostor 279 gotov, bom pošiljal natančne koncepte tehnikom, da ne bo delo zastalo. Potrebno bo pa čim preje urediti nov prostor, da bo selška tehnika nekoliko razbremenjena, pa tudi boljše je, če bom jaz zraven, ko bodo razmnoževali. Poleg tega bo pa treba delati linijska poročila. Ema Košir, Tomaževo 4, pa o tem pripoveduje:222 Bunker, ki je bil že gotov, niso uporabili, ker smo bili vsi zelo v skrbeh in je mož prosil, da ne bi imeli teh nike tu. Mislim, da so papir odpeljali v veštrski mlin. V dneh 4. in 5. 12., je bil Miloš v Stari Loki pri Mrakovih in pri kmetu Lenkču. Pri Mrakovih se je Miloš večkrat zadrževal pri prehodu skozi Staro Loko, tam je tudi imel možnost igrati na harmonij, ki ga je imel Mrak. Sedaj pa je imel na vezi Sašo in dogovorjeno je bilo, da jo 10. 12. na poti proti kolodvoru v Loki mobi lizirajo in to na tak način, da bodo Nemci to gotovo zvedeli. Akcija pa ni uspela, ker so tiste dni potekali premiki nemške vojske, ki je delno hajkala.223 Saša si namreč ni upala v ilegalo na način, ki bi Nemcem kazal, da je šla prostovoljno. To idejo pa so prehiteli tudi nastopajoči dogodki. Ko je Bodin 10. decembra prišel k Milošu, je zvedel vse te slabe novice. Zato piše v dnevnik 11. 12. — sobota: Pri njemu še ni nič urejenega, zato brez kurirjev od Loke do Orlovega gnezda. Začetek Darjinega pisma Bodinu 10. decembra 1943 280 Čeprav je bilo toliko velikih, nerešenih odprtih problemov in je bil Miloš pri zadet zaradi razvoja stvari, je v tistih dneh poslal tehnikam v razmnožitev Slo venski poročevalec in posebno izdajo Mladine, v kateri je zbral vse članke o prvem kongresu mladina Pripravljal je Našo ženo v večjem obsegu ter Mladino — gorenjska izdaja in Pionirja. (Prvič srečamo v dokumentih, da je Miloš urejeval tudi Pionirja, čeprav je bilo jasno, da nihče drug tega ni mogel delati.) Med tem časom pa sta se Darja in Bogo mučila z rotostrojem. Darja piše Bo- dinu 10. 12.:!" Danes je bil Bogo v Martini vrhu. Jutri popoldne bo gotova sina iz usnja. Sicer pa je danes Rajko zvezal šino na treh straneh, tam, kjer je počila na polovici, in tam, kjer je mislila počiti. Kidričev govor sem.zaenkrat še jaz risala na matrico. Veseli me, da ti je všeč. Sestavil ga je seveda Bogo, pa saj to veš. Danes, po par urah spanja bomo začeli s poročevalcem, ki mi ga je poslal Miloš. Presneto, hočejo kar 1000 izvodov. Miloš mi je poslal pištolo. Prav bo, saj ko jaz grem (misli k Janošu), zopet ne bodo nič imeli tu, pa jim bom to pustila. V takšni atmosferi je Miloš izkoristil priliko in zopet pisal bratu Borisu na Dolenjsko. Ponovno mu sporoča, da so očeta zaprli in odpeljali v Begunje in nato v Nemčijo. Upa, da bo vzdržal. (Joško Ziherl je umrl v Dachauu pred koncem vojne — op. av.) Zopet opozarja, da je na Gorenjskem nevarnost, da vtihotapijo belo in plavogardistične elemente v OF. Prosi tudi za kritiko svojih del, če pridejo v roke Borisu. Povsod se opaia vpliv bele garde in njene propagande. Seveda je to tudi posledica zadnje hajke. Mislim, da se bo dvignila tudi morala prebivalstva, čim bo na kakem bojišču zopet malo zaropotalo, prav gotovo pa takrat, ko bo odprta druga fronta. Ljudje so pač taki, da hočejo od Rusov vsak dan zavzetje kakega Kijeva ali Smolenska, ne vidijo pa še uedno ne očitne sabotaie v Italiji.1** Take so bile torej okoliščine, ki so imele za posledico, da je propadla ideja o tehniki pri Sv. Tomažu, še preden je začela delati. To je bil vsekakor hud udarec in lahko razumemo, da je nervoza naraščala. Pripisi Pri objavljanju fotografij se je avtor držal v glavnem načela, da ne objavlja fotografij, ki so že bile objavljene v Loških razgledih. Tako niso znova objavljene fotografije znanih loških partizanov, ustreljenih talcev in drugih. Fotografij neka terih oseb avtor ni uspel dobiti. Seveda bo še veliko prilik, da se v Loških razgledih tudi to dopolni. Med pisanjem prispevka so umrli štirje udeleženci dogodkov, ki so tu opisani: Jože Logar-Božo Ločan, komandant VIII. Loškega bataljona; Andrej Stegnar, se kretar okrožja Kamnik; Valentin Hafner-Zane, sekretar KP občine VI. in Franc Dolenc — p. d. Francon iz Gabrovega. Znova lahko ugotavljamo kako hitro se krči število neposrednih prič medvojnih dogodkov in kako nujno je, da se čim hitreje nadoknadi zamujeno. Avtor bo vesel vsake dopolnitve in popravkov, kajtd težko si je zamislita, da bi pri tako številnih podatkih ne prišlo tudi do napak. V tretjem nadaljevanju (prihodnjič) tega prispevka o Milošu Ziherlu — umet niku, humanistu in borcu bomo pričeli s poglavjem: Zgraditev tehnike v veštrskem mlinu in zapleti v Škofji Loki. Opombe 1. Glej pismo Lojzeta Kebete-Stefana Maksu Krmelju-Matiji dne 6. 10. 1942 — Loški razgledi 28, 1981, str. 76. — 2. Glej Gradivo za topografijo NOB, I. Knjiga — Selška dolina, str. 37 in 38. — 3. Janez Lavtar-Dušan, oče Lovrenc, rojen 10. 6. 1914 na Zalem Logu, štev. 16 sedaj stanuje v Kranju, Planina 23.-4 Podatki so povzeti iz Gradiva za topografijo NOB, I. knji ga — Selška dolina, str. 82, ter anketnega lista Janeza Lavtarja-Dušana in njegove izjave dne 281 20. 8. 1981; Kopijo anketnega lista in zapis o izjavi hrani avtor, — 5. Jože Sluga-Lenart je do svoje smrti maja 1983. leta stanoval v Ljubljani, Velnarjeva 13. — 6. Pismo Anice Cizej- Marjance Jožetu Slugu-Lenartu 2. 6. 1943, arhiv IZDG, fasc. 660/11. — 7. Pismo Janeza Kmeta-Mirka PK za Gorenjsko, dne 27. junija 1943, arhiv IZDG, fasc. 660/IV. — 8. Pismo Janeza Kmeta-Mirka PK za Gorenjsko, dne 2. julija 1943, arhiv IZDG, fasc. 650/IV. — 9. Poročilo Janeza Kmeta-Mlrka PK za Gorenjsko, dne 2. julija 1943, arhiv IZDG, fasc. 660/IV. — 10. Po datke posredovala Ivanke Bertoncelj-Anka, rojena Torkar, dne 30. 11, 1922 na Bledu, dne 10. 4. 1982 ter izjava Adolfa Ariglerja-Bodina dne 24. 4. 1982 (zapisa o obeh izjavah hrani avtor) — 11, Izpis iz kartoteke padlih borcev NOB pri ZB Skofja Loka ter izjava Antona 2bontarja dne 11. 7. 1981. Crt je bil pri VOS najprej poverjenik za Železnike. Gradivo za topografijo NOB, II. Selška dolina, str. 308 (zapis o izjavah hrani avtor). — 12. V Gradivu za topografijo NOB, I. Selška dolina, str. 41. To hišo imenujejo tudi »pri Teti« aH »pri Bratu«, str. 60. — 13. Izjava Janeza Lavtarja-Dušana dne 20. 6. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 14. Izjava Matije Bančiča dne 19. 12. 1980 (izjavo hrani avtor). — 15. Podatki o tehniki so povzeti iz prispevka Emila Cesarja v Loških razgledih 9, 1962; knjige Jožeta Kralla Gorenjske in štajerske tiskarne: Gradiva za topografijo NOB, I. Selška dolina, delo Ivane Kovač-Urške in sodelavcev; ter izjave Janeza Lavtarja-Dušana dne 20. 6. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 16. Poročilo tehnike Selške z dne 25. 9 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 17. Pismo Janeza Kmeta- Mirka PK za Gorenjsko1 dne 19. 7. 1943, arhiv IZDG, fasc. 660/IV. — 18. Izjava Jake Markelja-Vilčeta dne 20. 4. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 19. Glej knjigo Jožeta Kralla Gorenjske in Štajerske tiskarne. — 20. Poročilo Avgusta Grčarja-Matota (ali tudi Miroslava) z dne 6. 4. 1944, arhiv IZDG, fasc. 62. — 21. Pismo Tončke Kunčič-Jane Maksu Krmelju-Matiji dne 28. 9. 1943, arhiv IZDG, fasc. 660/IV. — ti. Pismo Anice Cizej-Marjance Oskarju Sorliju-Jakobu dne 4. 9. 1943, arhiv IZDG. fasc. R60/IV/4. — 23. Tončka Kunčič-Jana, rojena 14. 1. 1924 na Bledu, poročena Jakopič, stanuje Ljubljana, Trg MDB 12: Jana je nosilka Partizanske spomenice 1941. — 24. Izjava Janeza Lavtarja-Dušana dne 20. 6. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 25. Glej Emil Cesar, LoSki razgledi 9, 1962, str. 23. — 26. Podatki: Gradivo za topografijo NOB, I. Selška dolina, str. 40 in 41; Emil Cesar, Loški razgledi 9, 1962. str. 62"; Izjava Janeza Lav tarja-Dušana dne 20. 6. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 27. Glej Loški razgledi 28, 1981, str. 99 in 127. — 28. Originalni izvodi Naše žene — gorenjska izdaja štev. 1, 2 in 3 so v arhivu IZDG oziroma tudi delno v arhivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, enota Skofja Loka. — 29. Pismo PK za Gorenjsko tehniki Selški z nalogo, da uničijo izvode 3. štev. Naše žene, arhiv Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, enota Skofja Loka. — 30. Pismo Anice Cizej-Mar jance Jakobu dne 4. 9. 1943, arhiv IZDG, fasc. 660TV/4. — 31. Izjava Ivanke Bertoncelj-Anke dne 10. 4. 1982 (zapis o Izjavi hrani avtor). — 32. Izjava Janeza kejžarja-Luke dne 15. 7. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 33. Poročilo tehnike Selške 25. 9. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57, kolportažni oddelek. — 34. Adolf Sušteršič-Miran, rojen 26. 9. 1921, danes stanuje Hrastje 3 pri Kranju, štev. 3 — izjava dne 15. 7. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 34.a Kmetija pri Ocvirku je bila požgana v zadnji ofenzivi 1945. — 35. Izjava Janeza Kmeta-Mirka, Ljubljana, Japljeva 9, dne 1. 4. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 36. Izjavi Janeza Kmeta-Mirka 1. 4. 1981 ter Janeza Lavtarja-Dušana dne 20. 6. 1981 (zapisa o izjavah hrani avtor). Po nekaterih mnenjih je Breda odšla na Koroško šele januarja ali celo februarja 1944 (mnenje Rezke Mede). — 37. Pismo Janeza Kmeta-Mirka PK za Gorenjsko dne 19. 7. 1943, arhiv IZDG, fasc. 660/IV. — 33. Pismo Maksa Krmelja-Matije Adolfu Ariglerju-Bodinu dne 2. 7. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 39. Izjava Anice Cizej-Marjance dne 19. 4. 1980 (zapis o izjavi hrani avtor). — 39.a Podatki povzeti Iz knjige »Slovenke med NOB/n«. — 40. Marija Jemee, rojena 2. 7. 1909, Davča 25. — 41. Izjava Marije Jemec dne 23. 5. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 42. Pismo Tončke Kunčič-Jane Maksu Krmelju-Matiji dne 28. 9. 1943. arhiv IZDG, fasc. 660'IV. — 43. Pismo Miloša Ziherla Adolfu Ariglerju-Bodinu dne 29. 9. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 44. Izjava Tončke Kunčič-Jane dne 9. 9. 1980 (zapis o izjavi hrani avtor). — 45. Pismo Anice Cizej-Marjance Adolfu Ariglerju- Bodinu, arhiv IZDG. fasc. 57. — 46. Pismo Miloša Ziherla Tinetu Kalanu-Dolinskemu 3. 10. 1943, arhiv v Škofjl Loki. — 47. Poročilo tehnike Selške dne 25. 9. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57, kolportažni oddelek. — 48. Poročilo RK tehnike za Selško dolino od 25.-29. 9. 1943, podpisala Silva Janša-Darja, arhiv IZDG, fasc. 57. — 49. Pismo Miloša Ziherla Adolfu Ariglerju-Bo dinu dne 29. 9. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 50. Ni podatkov ali so posebno izdajo izdelovale tudi druge tehnike. — 51. Pismo Miloša Ziherla Tinetu Kalanu-Dolinskemu dne 3. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 52. Zapisnik o poslanem materialu Prešernu, poslala Saša, arhiv IZDG, fasc. 683/IV. — 53. Glej dnevnik Adolfa Ariglerja-Bodina, arhiv IZDG. — 54. Stanko Petelin, Prešernova brigada, 1967, str. 130 ter Gradivo za topografijo NOB, I. Selška dolina. — 55. Pismo Miloša Ziherla domačim v Ljubljano, dne 29. 12. 1943, (original hrani Vanda Ziherl). — 56. Glej dnevnik Adolfa Ariglerja-Bodina, arhiv IZDG. — 57. Poročilo RK tehnike za Selško dolino z dne 30. 10. 1943, arhiv ZDG, fasc. 57, kolportažni oddelek. — 58. Pismo Miloša Zi herla Adolfu Ariglerju-Bodinu dne 19. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 59. Isto kot pod 58. — 60. Glej knjigo: Krali Jože, Gorenjske in štajerske tiskarne, str. 205. — 61. S. Kobal-Florjan, Loški razgledi 28, 1981, str. 126. — 62. Glej pismo Miloša Ziherla Adolfu Ariglerju-Bodinu dne 10. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/b. — 63. Izjava Eme Košir, rojene 1909 v Delnicah v Poljanski dolini, dne 15. 3. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 64. Pismo Miloša Ziherla Adolfu Ariglerju-Bodinu dne 22. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57; gre za tehniko TIA, ki je bila ustanovljena šele aprila 1944. — 65. Glej pismo Andreja Jesenovca-Rajka Tinetu Kalanu-Dolinskemu dne 12. 9. 1943, arhiv v Skofji Loki B-rt-b/4, pismo Bodinu dne 18. 4. 1951, arhiv IZDG, fasc. 65/1 ter izjava Andreja Jesenovca 15. 11. 1980 (zapis o izjavi hrani avtor). — 66. Glej Dnevnik Adolfa Ariglerja- Bodina, arhiv IZDG. — 67. Pismo Miloša Ziherla domačim v Ljubljano dne 24. 10. 1943 (original hrani Vanda Ziherl). — 68. Zapisnik o seji rajonskega komiteja dne 28. 6. 1943 kot poročilo PK, arhiv CK KPS štev. 2002. — 69. Poročilo Petra Kavčiča-Jegorova rajonskemu sekretarju Jožetu Kavčiču-Jernaču dne 25. 7. 1943, arhiv CK KPS štev. 2016. — 70. Izjava Adele Janežič (Homanove Delci) dne 24. 3. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 71. Poročilo Jegorova konec julija 1943, arhiv IZDG, fasc. 660 V. c rajonskemu sekretariatu; ohranjeni sta samo zadnji dve strani. — 72. Poročilo Jegorova za čas od 28. 7. do 5. 8. 1943 rajonskemu se kretarju, arhiv v Skofji Loki B-IV. a/l. — 73. Poročilo Tineta Kalana-Dolinskega dne 14 8. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 74. Pismo Franja Cerarja-Matica 282 Tinetu Kalanu-Dolinskemu dne 24. 8. 1943, arhiv v Skofjl Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 75. Poročilo JegoroVa Dolinskemu dne 6. 9. 1943, arhiv v Skofji Loki B-IV, a/2. — 76. Dnevnik Lojzeta Hafnerja- Slavkota — dnevnik hrani Lojze Hafner. — 77. Poročilo Jego-rova 27. 9. 1943, arhiv v Skofjl Loki, mapa: zapuščina Tlneta Kalana. — 78. Izjava Andreja Baldermana-Mitje dne 10. 12. 1982 (zapis o izjavi hrani avtor). — 79. Izjave Ane Šinkovec dne 20. 12. 1982 (izjavo hrani avtor). — 80. Izjava Tončke Panjan dne 6. 11. 1982 (zapis o izjavi hrani avtor). — 80.a Izjava Vande Ziherl dne 7. 10. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 80.b Adela Janežič je dne 24. 3. 1983 izjavila, da ona ni bila sekretarka, vse živeče aktivistke pa prizna vajo Minko Kalen za sekretarko mestnega odbora SP2Z (zapis o Izjavi hrani avtor). — 81. Minka Kalan, Marija (il. ime Maša ali Manja), rojena 11. 10. 1903 v Stari Loki, prvič aretirana 8. 2. 1944, dne 27. 3. 1944 poslana na prisilno delo v Nemčijo; danes stanuje Skofja Loka, Par tizanska 46. — 82. Minka Tavčar-Irena, pd. pri Šinkovcu v Zmincu, rojena 2. 7. 1922 v Zmincu, poročena Dekleva, danes stanuje v Zmincu; Minka je bila prvič aretirana 27. 1. 1943 in 20. 4. 1943 poslana na delo v Nemčijo, se pol ilegalno vrnila domov in nato 3. 1. 1944 odšla na tečaj v Cerk no, kjer je bila 27. 1. ujeta, odpeljana v Ljubljano, nato 7. 2. v Loko In 8. 2. v Begunje ter 30. 6. v taborišče Ravensbrbiick. — 83. Mioi Franko (Marija), il. ime Mara, rojena 4. 4. 1913 v Skofji Loki, Poljanska 19; aretirana 8. 2. 1944 in poslana iz Begunj 27. 3. 1944 na prisilno delo v Nemčijo. — 84. Adela Janežič, u. ime Zora, rojena 5. 6. 1905 v Skofjl Loki, aretirana 8. 2. 1944 in iz Begunj dne 27. 3. 1944 poslana na prisilno delo v Nemčijo. — 85. Ana Šinkovec (Ančka), il. ime Jelena, rojena 24. 7. 1919 v Rogatcu na Štajerskem, aretirana 8. 2. 1944, odposlana iz Begunj 27. 3. 1944 na prisilno delo v Nemčijo. — 86. Roži Hafner (U. ime Tatjana), rojena 9. 3. 1899 v La-binu, danes stanuje Izola, Cankarjev drevored 21; aretirana 8. 2. 1944, 27. 3. odpuščena In nato bila še enkrat v Begunjah v Avstriji. — 87. Betka Pokom (il. Ime Anjuša, aretirana 3. 3. 1944 In iz Begunj poslana na prisilno delo v Nemčijo. — 88. Zinka Šuštar (il. Ime Boža), rojena 10. 10. 1919 v Železnikih, aretirana 8. 2. 1944 ter poslana iz Begunj 27. 3. na prisilno delo v Nemčijo. — 89. Francka Jamnik, rojena Jurjevič 15. 9. 1910 (il. ime Tonka). aretirana 8. 2. 1944, odpeljana iz Be gunj v Rawensbruck dne 25. 4. 1944. danes stanuje v Skofji Loki, Poljanska 24. — 90. Tončka Pa njan, rojena Poljanec 12. 10. 1916 v Skofji Loki, aretirana 8. 2. 1944 in 21. 4. odpeljana v Goričane in nato izseljena. — 91. Julija Selhavz-Liza, rojena 1896 v Podkraju nad Vipavo, sestra Groge Rupnika iz Srednje vasi, umrla februarja 1975 v Ljubljani. Aretirana je bila februarja 1944. ker so našli gestapovci na njenem vrtu skrite fotografije Tita, ki jih je več sto izvodov razmnožila. Ko so jo vodili v loške zapore, je hotela pobegniti, pa jo je paznik Šuštar ujel pred gostilno pri Pustežu na Grabnu. Iz loških zaporov je bila odpeljana v Begunje 24. 2. 1944, od tam pa na Koroško. — 92. Štefka Koložvari, rojena Medved dne 4. 12. 1909, il. ime Barbara, aretirana 8. 2. 1944, iz Begunj poslana na prisilno delo v Nemčijo 27. 3. 1944. Ponovno pripeljana nazaj v Begunje 16. 1. 1945 in izpuščena 10. 3. 1945. Danes stanuje v Lescah, Aljaževa 6. — 93. Mara Guzelj, rojena 18. 10. 1909 v Ljubljani, aretirana 8. 2. 1944, iz Begunj poslana v Nemčijo na prisilno delo 27. 3. 1944, il. ime Meta. — 94. Izjava Lojzeta Hafnerja-Slavka dne 11. 11. 1982 (zapis o izjavi hrani avtor). — 95. Glej dopis Jegorova Valentinu Hafnerju-2anetu, arhiv v Skofji Loki, fasc. okrožja Skofja Loka A-V, -1. — 96. Izjava Lojzeta Hafnerja-Slavka dne 25. 5. 1981 ter 11. 11. 1982 (zapis o izjavah hrani avtor). — 97. Blagajniško poročilo Lojzeta Haf nerja-Slavka z dne 29. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 97.a Iz java Staneta Bernika-Artija dne 10. 3. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 97.b Poročilo Pavle ta Gosarja-Razina dne 2. 11. 1943, arhiv v Skofji Loki B-II, b/26. — 97.c Poročilo Razina z dne 14. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki B-III, 22. — 98. Zapisnik seje mestnega komiteja Skofja Loka z dne 3. 11. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. B-IV, a'3. — 99. Pismo Karla Sinkovca-Jurija z dne 5. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 660/IV. — 100. okrožnica Jegorova. naslovljena na Valentina Hafnerja-Zaneta z dne 26. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. OF V, Rajonski odbor OF Skofja Loka. — 101. Izjavi Tončke Panjan dne 6. 11. 1982 in Ane Šinkovec dne 20. 12. 1982 (zapisa o izjavi hrani avtor). — 102. Izjava Tončke Panjan dne 6. 11. 1982 (zapis o izjavi hrani avtor). — 103. Izjava Cirile Jamnik-Saše dne 26. 10. 1982. — 104. Pismo Lojzeta Hafnerja-Slavka Razlnu dne 20. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 683/IV. — 105. Datum je zabeležen v dnevniku Loj zeta Hafnerja-Slavka. — 106. Izjava Franca Zupančiča-Marjana dne 28. 1. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 107. Peter Kavčič-Jegorov, Justin Dolinar-Adam, Franc Luskovec-Cveto, Va lentin Završnik-Zdravko, Janko Sink-Runo, Franc Križaj-Stefan, Franc Vodnik-Zivko, Franc Šifrer-Rovtar, Stane Bernik-Arti. — 108. Zapisnik sestanka rajonskega komiteja z dne 5. 11. 1943, arhiv CK ZKS — 2039. — 109. Izjava Staneta Bemika-Artija dne 12. 3. 1981. — 110. Poročilo Okrožne komisije VOS Skofia Loka, z dne 28. 1. 1944, arhiv v Skofji Loki, fasc. E. — 111. Izjava Tončke Panjan čne S. 11. 1982 (izjavo hrani avtor, a ni našel originala navedenega obvestila). — 112. Pismo Maksa Krmelja-Matije Dolinskemu dne 31. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana — 113. Vabilo za sestanek rajonskega komiteja, arhiv v Skofji Loki B-m-13. — 114. Franc Vodnik-Zivko, pd. Savcev iz Puštala, rojen 19. 7. 1918 v Puštalu, bil pri Adamu org. sekretar KP občine U., vstopil v NOB 3. 3. 1943 v Loško četo, padel v nedeljo 16. 1. 1944 pri hiši Franca Tušarja, pd. Ceglarja, v Puštalu. — 115. Zapisnik 1. sestanka rajonskega komiteja Skofja Loka z dne 5. 11. 1943, arhiv CK KPS — 2039. — 116. Po ročilo Tineta Kalana-Dollnskega PK za Gorenjsko dne 14. 11. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 117. Poročilo Jegorova dne 8. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, B-in-19. — 118. Poročilo OK KPS (Dolinski) Maksu Krmelju-Matiji dne 1. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 119. Priloga k poročilu Dolinskega dne 1. 12. 1943 PK za Gorenjsko, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 120. Pismo Pavla Erznož- nika-bušana Dolinskemu sredi novembra 1943, arhiv IZDG. — 121. Pismo PK Dolinskemu dne 6. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 126. Isto kot pod 101. — 123. Poročilo Dolinskega PK dne 1. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Ka lana. — 124. Poročilo Jegorova z dne 8. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. B-III-19. — 125. Isto kot pod 124. — 126. Dopis Jegorova Okrožnemu komiteju Sk. Loka dne 13. 3. 1944, arhiv v Skofji Loki, B-m/93. — 127. Poročilo Jegorova okrožju Skofja Loka z dne 27. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. B-ni-25. — Podatki o Antonu Grudnu-Gašperju so povzeti iz kartoteke padlih borcev NOB pn ZB Skofja Loka. — 129. Dopis štaba Gorenjskega odreda tehniki Sel ški dne 16. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 130. Poročilo Darje o dedu tehnike Selške ofl 25. 9. do 29 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57 ter dnevnik Adolfa Ariglerja-Bodina, istotam. — 283 131. Pismo Miloša Ziherla Dolinskemu dne 27. 10. 1943, arhiv v Skoiji Loki, B-II-b/2Z. — 132. Po ročilo tehnike Selške z dne 30. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57; v poročilu že omenja, de sta prišli dve novi moči, medtem ko je v Bodinovem dnevniku ta prihod zabeležen žele 5. 11. 1943. — 133 Izjava žene Jerneja Dermote dne 11. 7. 1981 (zapis o Izjavi hrani avtor). — 134. Original 3. številke Naše žene hranita IZDG ter arhiv v Skoiji Loki. — 135. Glej S. Kobal-Florjan, Loški razgledi 28, 1981 ter N. Kavčič Loiki razgledi 29, 1982. — 136. Pismo Darje Bodinu 7. II. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. _ 137. isto kot pod 136. — 138. Pismo Miloša Ziherla Bodinu v Ziri dne 13. 11. 1943 kot odgovor na Bodinovo pismo iz 2irov, arhiv IZDG, fasc. 57. — 139. Bodinovo pismo Edu Bregarju-Donu dne 10. 11. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 140. Bodinovo pismo Donu dne 23. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 141. Bodinovo pismo Ivanu Bertonclju-Janošu dne 4. 11. 1943, arhiv IZDG. fasc. 57. — 142. Bodinovo pismo Matiji dne 9. 11. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 143. Podatki povzeti iz Bodinovega dnevnika, arhiv IZDG. — 144. Pismo Miloša Ziherla Bodinu dne 13. 11. 1943, arhiv IZDG, fasc. 57. — 145. Isto kot pod 144. — 146. Joško Ziherl je bil v Begunjah le prehodno in ni vpisan v knjigo zapornikov. — 147. Pismo Miloša Ziherla bratu Borisu dne 9. 11. 1943 (arhiv Vande Ziherl). — 148. Pismo Darje Bodinu dne 16. 11. 1944, arhiv IZDG, fasc. 64/ic. — 149. »Globel« je bilo ilegalno ime partizanske domačije, pd. pri Stimovcu, Zali Log 40; danes tam biva Albina Zbontar. — 150. Bodinova izjava dne 12, 4. 1983, (zapis o izjavi hrani avtor). — 151. Poročilo Okrožnega odbora OF o poteku ofenzive »Traufe« z dne 1. 12. 1943, arhiv v škofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 152. Pismo Miloša Zi herla Matiji dne 13. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 705. — 153. Bodinova izjava dne 12. 4. 1983 (za pis o izjavi hrani avtor). — 154. Podatki so povzeti iz karakteristik bratov Zupan, seznam članov partije okrožja Skofja Loka, arhiv CK KPS. — 155. Seznam članov partije Poljanskega bataljona z dne 17. la. 1942, arhiv IZDG, fasc. 660/1. — 156. Izjavi Antona Petemela-Igorja in Ivana Bizanta-Krpana dne 23. 11. 1982 (zapis o izjavah hrani avtor). — 157. Podatki povzeti iz članka Zapisi o Poljanski četi — IV. — Borec št. 6, 7, 1981 — Janko Mravlje-Merko. — 158. Janko Mravlje-Marko, Zapisi o Poljanski četi V, Borec, št. 11, 1981. — 159. Pismo Metoda (Jože Zupan) Dolinskemu dne 5. 10. 1943, arhiv v Škof ji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 160. Pismo Jožeta Kavčiča-Jernača Dolinskemu dne 10. 8. 1943, arhiv v Škof ji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 161, Vse navedene hišne številke so današnja oštevilčenost hiš. — 162. Izjava Franca Kuralta-Matjaža, Zabnica 45, dne 29. 6. 1983. — 163. Pismo Jožeta Zupana-Metoda Do linskemu dne 12. 8. 1943, arhiv v Skofji Loki, A-Vl-eJl. — 164. Metodovo pismo Dolinskemu (nima datuma) okrog 1. 9. 1943; k Dolinskemu prišlo 2. 9. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 165. Valentin Završnik-zdravko, rojen 14. 2. 1922, Virmaše 34, jeseni 1943 sekretar KP občine IV, decembra 1943 bil v Partijski Soli v Cerknem, nato v Škofjeloškem odredu, padel 1. 4. 1945 na Vojskem. — 166. Izjava Janka Ziherla-Digučka dne 29. 6. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 167. Izjava Franca Hafnerja-Bolteta, Sv. Duh 58 dne 4. 3. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 168. Izjeva Franca Kuralta, pd. Cernetov, dne 29. 6. 1983. — 169. Metodovo poročilo Dolinskemu dne 10. 9. 1943, arhiv v Skofji Loki, A-VI-e/2. — 170. Podatki povzeti iz Metodovih pisem ter izjav Staneta Kuralta, Janeza Sifrerja ter Pavleta Lužarja dne 12. 10. 1983 ter izjave Franca Kuralta dne 29. 6. 1933 (pismene izjave in zapis hrani avtor). — 171. Dopis Dolinskega Metodu 24. IX. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapu ščina Tineta Kalana. — 172. Metodovo poročilo Dolinskemu 5. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 173. Metodovo poročilo Dolinskemu dne 7. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. B-II-a/5. — 174. Metodovo pismo Dolinskemu dne 25. 9. 1943, arhiv v Skofji Loki B-Il-b-43. — 175. Izjava Minke Kuralt-Urške dne 20. 11. 1981 (zapis hrani avtor); Mlnka Kuralt stanuje sedaj v Ljubljani, Kersnikova 11. — 176. Johanca Jenko-Urška, poro čena Andromako, danes stanuje Seničica pri Medvodah. — 177. Izjava Minke Kuralt-Urške dne 20. 11. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — na. Izjava Tončke Panjan dne 6. II. 1982 (zapis o izjavi hrani avtor). — 179. poročilo rajonskega sekretarja Dolinskega od 1. do 10. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, B-ul-7. — 180. Poročilo Jožeta Zupana-Metoda Matiji dne 18. 10. 1943, arhiv IZDG, fasc. 705. — 181. Poročilo Marijana Masterla muzeju v Skofji Loki dne 27. 5. 1982. — 182. Metodovo poročilo Dolinskemu 17. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Ti neta Kalana. — 183. Metodovo pismo Dolinskemu dne 19. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 184. Metodovo pismo Dolinskemu 22. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. A-VI-e/4. — 185. Jakob Jamnik-Urh, p. d. Jurcev iz Zabnice, rojen 27. 7. 1897, umrl 5. 4. 1958; doma je bil iz Podreče 25, v Zabnico pa se je priženil leta 1934. — 186. Metodovo pismo Dolinskemu 27. 10. 1943, arhiv v Skofji Loki, mapa: zapuščina Tineta Kalana. — 187. Pismo Jakoba Jamnika-Urha Dolinskemu konec oktobra; pismo je prišlo k naslovljencu 2. 11. 1943, arhiv v Skofji Loki A-IV-2/5. — 188. Antonija Sifrer, p. d. Gregorčeva, rojena 4. 11. 1899 v Zab- nlci, stanuje Zabnica 55; izjava dne 9. ll. 1982 ter pismo z dne 21. 2. 1983, (zapis o izjavi hrani avtor). — 189. Metodovo pismo Dolinskemu dne 2. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. B-n-b/31. — 190. Jože Kuralt, radiotehnik, doma iz Zabnice 22, danes ima svojo delavnico na Bledu, Za-goriška 21. — 191. Ing. Peter Oman, rojen 18. 7. 1898 v Zabnici 26. ubit na domu 26. 11. 1944; glej knjigo Jože Vidic, Črna roka in izjavo Minke Kuralt dne 20. 11. 1981. — 192. Metodovo pismo Bodinu 8. 12. 1943; arhiv IZDG, fasc. 64/Lc. — 193. Bodinovo pismo Metodu dne 17. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/L f. — 194. Bodinovo pismo Metodu 25. 12. 1943; arhiv IZDG, fasc. 64/I.f. — 195. Jože Logonder je bil po vojni najprej obsojen na smrt, nato* pomiloščen in zaprt okrog 15 let. Premoženje je bilo zaplenjeno. Po vojni ni hotel pobegniti in se je sam javil našim oblastem. — 196. Podatke posredovala Antonija Sifrer in Janez Sifrer ter iz arhiva v Go renjskem muzeju v Kranju, mapa Zabnica. — 197. Izjava Franca Kuralta, dne 26. 6. 1983 (za pis o izjavi hrani avtor). — 198. Izjava Antonije Sifrer dne 9. 11. 1982. — 199. Izjava Janka Ziherla-Digučka dne 29. 6. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 200. Isto kot pod 197. — 201. Izjava Valentine Hafner, por. Gorjanc, Zg. Bitnje 75, sedaj 24, dne 29. 6. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — ŽOl.a Izjavo Marije Friškovec je posredoval Janez Sifrer dne 15. 10. 1983. — 201.b Poročilo Jegorova od 8.-28. 12. 1943, arhiv v Skofji Loki, fasc. B-III.-25. — 201.C Izjava Anto nije Sifrer dne 9. 11. 1982 (zapis o izjavi hrani avtor). — 202. Izjava Janeza Sifrerja, Zabnica 26, dne 15. 10. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 203. Metodovo pismo Bodinu 28. 12. 1943 kot odgovor na pismi od 17. in 25. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/I.c. — 204. Izjava Franca Kuralta dne 29. 6. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor). — 205. Metodovo pismo Valentinu Završniku-Zdravku dne 31. 1. 1944, arhiv v Skofji Loki B-ni-60. — 206. Avgust Grčar-Mato aH Miroslav, dafies 284 stanuje Maribor, Majerjeva 16. — 207. Metodovo pismo Avgustu Grčarju dne 28. 3 1944 arhiv IZDG, lase. 705. — 208. Izjava Franca Kuralta dne 29. 6. 1983 (zapis o izjavi hrani avtor) — 209. Izjava Antonije Križaj (Ararjeve) dne 10. 6. 1956, pismeno izjavo hrani Gorenjski muzej v Kranju, mapa Zabnica. — 210. Izjava Antonije Sifrer dne 9. 11. 1982. — 211. Bodinovo pismo Matiji dne 1. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/1.b. — 212. Pismo Franca Kavčiča-Vel j ka Bodinu dne 14. 11. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/I.č. — 213. Bodinovo pismo Matiji dne 1. 12 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/I.b. — 214. Izjava Andreja Jesenovca-Rajka dne 26. 11. 1961 (kopijo 'pismene iz jave hrani avtor). — 215. Darjino pismo Bodlnu dne 30. 11. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/I.c. — 216. Glej Bodlnov dnevnik, arhiv IZDG. — 217. Bodinovo pismo Matiji, dne 9. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/I.c. — 218. Darjino pismo Bodlnu dne 9. 12. 1943; arhiv IZDG, fasc. 64/I.c. — 219. Bodinovo pismo Matiji dne 9. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/I.c. — 220. Pismo Miloša Ziherla Bodinu 10. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64/b; žal je pismo ohranjeno le deloma. — 221. Miloševo pismo Matiji dne 13. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 705. — 222. Ema Košir, Tomaževo 4, rojena 1909 v Delnicah: Izjava dne 15. 3. 1981 (zapis o izjavi hrani avtor). — 223. Izjava Cirile Jamnlk-Saše dne 27. 3. 1980 (zapis o izjavi hrani avtor). — 224. Darjino pismo Bodinu dne 10. 12. 1943, arhiv IZDG, fasc. 64'I.c. — 225. Pismo Miloša Ziherla bratu Borisu dne 13. 12. 1943. (arhiv Vande Ziherl). 285