Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvo „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „11 ir a44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVII. V Celovcu, 7. novembra 1908. Štev. 45. Vabilo. KatoloMo-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi ^ shod — v Železni Kapli v nedeljo, dne 8. novembra 1908, ob uri predpoldne v prostorih gostilne pri p. d. Bošteju. Poroča državni in deželni poslanec gosp. Fr. Grafenauer. Na sporedu bo tudi gospodarski govor. Volilci, polnoštevilno na ta shod! Opozarjamo, da otroci nimajo pristopa k političnim zborovanjem! Nemškonarodni protikulturni svet. skih strank, ki se drže stare vere in starih nravnih načel, marveč po krivdi liberalnih voditeljev, ki z gospodarsko organizacijo hočejo širiti svoje takozvane „svobodomiselne-‘ neumnosti : Prosti zakon, prosto šolo, vero brez duhovnikov in kdo ve, kaj še. Kulturni svet. V nekaterih deželah obstoji že leta sèm posebna organizacija kmečkih gospodarjev, ki se imenuje „Deželni kulturni svet“. Tako na Češkem, Tirolskem, Zg. Avstrijskem, v Istri in v Dalmaciji. Namen teh kulturnih svètov je, ustvariti strokovno kmečko korporacijo, ki naj vladi in ljudskemu zastopstvu v državi in deželi predlaga in svetuje, kaj naj se stori v prid poljedelstva, ki naj ustanavlja in podpira gospodarska društva, naj nadzoruje kmetijski pouk in vodi gospodarske šole. Kulturni svet je pametna gospodarska naprava in pozdravili bi ga tudi mi, ko hi se bil za nas napravil kulturni svet, ki daje nam in krščanski nemški stranki možnost sodelovanja. To bi bilo mogoče, če bi se ustvaril za nas Slovence slovenski odsek, kakor imajo Lahi na Tirolskem in Nemci na Češkem tudi svoj odsek v kulturnem svetu. A nemškonarodni stranki pri vsem tem ni bilo za kulturni napredek, hoteli so le zatreti s to korporacijo Slovence in krščansko nemško stranko v deželi. katero vodijo najhujši naši narodni, verski in tadi gospodarski nasprotniki. Nesprejemljiv je ta predlog, ker našim posojilnicam, ki so že vzrastle v mogočno organizacijo, ne daje lastnega zastopnika. Nesprejemljiv je ta predlog, ker določuje, naj sme v bodoče podpore prositi za gospodarske namene, podpore sprejemati in deliti le še dež. kulturni svet. Prositi je bilo do zdaj še vsakomur dovoljeno, nemški liberalci bi pa nam radi tudi --------- pot do vlade, do c. kr. ministrov zastavili in preprečili. Ministrstvo naj bi v bodoče Dobernika in Lemiža povpraševalo, koga sme podpirati ! Nemškonarodna stranka še ne ve, kako malo ona v Avstriji pomeni in kako ji slabo stoji zdaj tako predrzno nastopanje. Nesprejemljiv je ta predlog, ker liberalni politični večini v deželi daje oblast, vsak čas, če bi prišlo do tega, da se oglašajo tudi društva krščanskega značaja, sprejeti v kulturni svet toliko raznih vsenemških društev, da druga stranka nikdar ne bi prišla do vpliva, ki ga po pravici mora zahtevati. Nesprejemljiv je predlog, ker se mu vidi na prvi pogled, da je to neka postava zoper Slovence in krščansko-socialne Nemce, ne pa postava v pospeševanje kulture v deželi. Poslanec Grafenauer zoper protikulturni svet. Naš čas stremi po stanovskih organizacijah. Imamo zunanje sovražnike, zoper katere vzdržujemo vojaštvo, ima pa tudi vsak stan doma svoje nasprotnike, proti katerim naj se bori ves stan. Tudi kmečki stan naj bi se boril združen, ali kakor pravimo organiziran, za svoj obstanek. A kako težko je združiti ljudi, ki prebivajo daleč drug od drugega po dolinah in hribovih. Kako naj se te spravi vkup, da nastopijo, kadar je treba in spregovorijo, kadar se ne sme več molčati? Začetek takega združenja so naše posojilnice in zadruge, je naše politično društvo. Žal, imajo naši verski in narodni nasprotniki tudi svojo mogočno organizacijo v c. kr. kmetijski družbi, v svojih liberalnih posojilnicah, zadrugah in društvih. Tako je ljudi, žal, ločila politika tudi na gospodarskem polju. Ne po krivdi krščan- Postavni predlog za koroški kulturni svet. Postavni predlog kulturnega sveta so si liberalni gospodje v Celovcu deloma prepisali od drugih že potrjenih kulturnih svetov, deloma pa so mu natvezli novih določb, ki so naravnost nesprejemljive. Zato je tudi deželni predsednik naglašal, da je on predlagal spremembe, ki se žalibog niso sprejele, in da zdaj še ne ve, ali bode mogel tak predlog biti od cesarja potrjen ali ne. Da je on priporočal in zahteval, naj nemškonarodna stranka pusti sodelovati v odsekih tudi manjšino (gosp. Grafenauerja in krščanske Nemce), a da se ti njegovi nasveti niso poslušali. Za nas Slovence je ta predlog nesprejemljiv, ker nam ne daje lastnega odseka, mi pa ne moremo in ne smemo vstopiti v kako organizacijo, Radi tega predloga je nemško - narodno stranko g. Grafenauer po zaslugi bičal : ,, Dobra stvar potrebuje časa, a kaj potrebuje slaba, kakor tu postavni predlog, treba izvedeti pri poročevalcu (Kiršnerju). Na tem predlogu je dobro le, kar je od drugih postav prepisano, a vse drugo ima le namen, onemogočiti sodelovanje ljudi, ki ne pripadajo nemškonarodni stranki. S tem predlogom se hoče Slovence gospodarsko ubiti in vlado se hoče postaviti pod kulturni svet, ter jo popolnoma degradirati. Za krščansko - socialno stranko pa se s tem predlogom izvrši, kar pravijo biblične besede : »Zvežite mu roke in noge in vrzite ga v vnanjo terno." Jaz sem objektiven tudi pri presojevanjn nasprotnikovega dela ; človek se tudi pri tem kaj uči, ali se uči, kako je treba stvar napraviti, Podlistek. Dežnik. (Češki spisal Leopold Čech. Preložil Danim ir.) Nedavno se je zgodil v mojem življenju važen preobrat; kupil sem si namreč dežnik. To, kar me je k temu privedlo, je kratek roman, ki ga hočem tukaj pripovedovati ljubeznivim čitateljem. V ljubezni sem jako bojazljiv. Že nekoliko-krat sem plul pod ugodnim vetrom v pristan zakonske sreče, toda tista preklicana bojazljivost mi je vsakokrat spela jadra ravno pred njegovim iztokom. Pri svojem zadnjem poskusa sem dospel že precej daleč; posrečilo se mi je namreč dobiti pristop k rodbini ljubljene dekliče. Z gospodom Pulpanom (tako se je namreč z val moj bodoči tast) sva si bila že dobra prijatelja, smel sem tudi pestovati nelepega psička gospe Pul-panove, le s krasno Julijo doslej še nisem mogel priti nikoli v dotiko. Nekega dne sem zopet posetil gospoda Pul-pana. Moral sem biti ta dan priča malega zakonskega prepira. Gospod Pulpan se je namreč kregal, ker je njegova žena pustila iti Julijo samo v neki koncert. Razumljivo je, da mi takrat ni dosti prijalo to ozračje. Poslovil sem se hitro, zatrjujoč, da imam še nujnih poslov. Gospod Pulpan me je zaman opominjal, češ, da se je zunaj vlila ravnokar gosta ploha. Končno me je vendarle pustil, vsilivši mi precej velik dežnik, sicer že precej stare mode, toda drugače še lep in nanovo prevlečen s svilnatim blagom. Bil pa je ta dežnik velik, dragocen zaklad v rodbini Pulpanovi. Z njegovo pomočjo se je namreč približal pred leti gospod Pulpan prvo-krat gospej Pulpanovi, tedaj še mladi, neizkušeni deklici, ki se ni upala zavrniti v nalivu, kateri jo je iznenadil na ulici, ljubeznive ponudbe mladega gospoda. Gospod Pulpan je rad pripovedoval o tej smešni dogodbi, gospa Pul-panova pa je ob tem vedno lahno zardela kakor bi se bila tega sramovala. Sprejel sem torej to rodbinsko svetinjo z dostojno spoštljivostjo, pri tem pa mi je zasvetila v glavi junaška misel. Nesmelo in jecljajo sem dejal, da bo dež trajal najbrže še nekaj časa in bi lahko jaz, ker imam opraviti tam blizu koncertnega doma, počakal na Julijo ter jo spremil z dežnikom domov. Obema je bilo to povsem pogodi. Toda do konca koncerta je bilo še dolgo časa. Počasi sem korakal po ulici. Pri tem pa je dozorel v meni naklep, da izrabim pot od koncerta do Julinega doma v to, da ji vendar enkrat razodenem svoja čustva. Naj združi spoštovanja vredni dežnik še enkrat v ljubezni dve mladi srci! Z mičnimi barvami sem si v duhu načrtal ta trenotek: Osamljena ulica — pomladanski dež lahno, jed va slišno bobna po razpetem dežniku — pod njem stopa prožno ljubljena deklica ob moji strani — gledava iz svojega zakritja kot dve nežni ptički iz majhnega gnezdeca — tedaj ji lahno stisnem roko in ji zašepetam vse, vse . . . Takoj sem bil trdno pripravljen za ta važni korak. Dosti časa pa imam medtem, vsaj naj- manj dve uri še, kajti koncert se je šele ravnokar moral pričeti. Pogled na leskečo skledico, zibajočo se v zraku nad tlakom, me je spomnil, da imam lase in brke že nenavadno dolge. Vstopil sem torej v brivnico. Sedel je tam, zahaljen z belim prtom, obličje pobeljeno s penami mila, mlad vznesen mož, ki se mi je uprotivil na prvi pogled. Nimam rad takih podjetnih gizdalinov z beloleskečimi zobmi pod črnimi brkami in vero v svojo neodporljivost v iskrenih, veselih očeh. Moral sem čakati in poslušati netečne dovtipe, ki jih je pripovedoval brivčev pomočnik. Končno je vendar le zapustil gizdavec gostih črnih kodrov in bledorožnatega obličja brivnico, in žlobudravi brivec se je polastil moje glave. Vzorno počesan korakam zopet po ulici. Časa imam še vedno dosti. Prečital sem si še v kavarni časopise, zastavil se nato tudi v trafiki in končno se izprehajam zamišljeno gorindol pred koncertnim domom, iz katerega mora kmalu priti nežna kraljičina mojih sanj. Iznova si predstavljam z naj pestrejšimi barvami oni zlati trenotek, ko priznam svojo ljubezen, vdajam se sladkim nadam, da me bo gotovo uslišala. V tem hipu me je srečal znanec. „Kam pa, prijatelj?" me je nagovoril. »Toda najprej mi povej, zakaj hodite vi gospodje pisatelji tako radi brez dežnika?" To smešno vprašanje me je zadelo kakor blisk z jasnega neba. Zapazil sem šele sedaj, da se izprehajam že Bog ve kako dolgo v tem dežju brez dežnika. Kje je sedaj dragoceni dežnik Pulpanov, kje vraga sem ga pozabil? ali pa, kako se ne sme delati. Ta predlog je tako napravljen, kakoršna postava ne sme biti. Gosp. Grafenauer je dejal dobesedno : „Die Vorlage ist gemacht mit Eigensinn, Widersinn, Stumpf-sinn und Unsinn“, ali peti „Sinn“, ki bi ga bil rad videl, pogrešam, in ta je „Freisinn“. Če je bilo na Moravskem mogoče, da sta se narodnosti sporazumeli, zakaj pri nas ne ? Naj se napravi tudi pri nas drug (slovenski) odsek! Tukaj za tretjino Slovencev, kakor na Moravskem za tretjino Nemcev in na Tirolskem za četrtino Lahov. Če se pa manjšino vedno stran poriva, nam nič ne preostaja drugega, kot nazivati deželno zastopstvo v bodoče le še „Visoki nemškonarodni strankarski zbor" ne pa „Visoki deželni zbor“. Lemež in Angerer. Lemež je zatrjeval, da njegova stranka ne izključuje drugih od gospodarskega dela, da pa se izključujejo tisti, ki se zdaj pritožujejo. Primer z narodnimi manjšinami na Moravskem in Tirolskem pa ni dopustljiv, ker so te narodne manjšine tam zelo močne, za Slovence na Koroškem pa pomeni gospodarska ločitev — smrt ! Kako ti je Lemež, nenemški Lemež, za nas v skrbeh ! Smrt naj pomeni za Slovenca, če ne sledi več nenemški gospodi, kakor tele, ki ga vodi mesar v klavnico. Taka trditev je več, kot neslana. Če Slovenci na Koroškem zahtevajo, da si smejo sami oskrbovati svoje gospodarstvo, če zahtevajo zase tretjino državnih in deželnih podpor, ali je to naša smrt? Zdaj se polaga tu denar v roke našim narodnim in verskim sovražnikom, če se bo naš del dal nam, je to naša smrt? Slavni Lemež, poznamo se že dolgo, mi še nismo volje umreti, da prihajamo že tudi tako močni, da bomo tiste tuje ljudi, ki nam delajo zgago v lastnem domu, zmetali ven na cesto. Zelo strastno je zoper Slovence in duhovščino govoril znani profesor Angerer. Le ta govornik očita Slovencem in kršč. soc. stranki, da gospodarska društva ustanavljajo le s političnim namenom, da ljudem, ki ne volijo z njimi, odpovedujejo posojila, da ustanavljajo Nemcem proti-društva. Na gospodarskem polju naj se Slovenci in kršč.-socialni Nemci uklonejo, ter borijo le na idealnem, naj ne terorizirajo, kakor krščanskosocialna stranka na Nižjeavstrijskem. S slovenskimi sodeželani hočemo v miru živeti, pač pa se borimo zoper ščuvalce, zoper slovenske odvetnike in duhovnike, ki ščuvajo. — (Grafenauer: In jaz!) — Ščuvanje gre tako daleč, da marijaniščani v nemških prodajalnah demonstrirajo. (Op. Par marijaniščanov je na kolodvoru zahtevalo liste v slovenskem jeziku — nemškonarodni učiteljski zbor jim je zato prisojlil ukor!) Gibanje je prišlo tako daleč, da se v Žrelcu doli trgajo nemške table, in v „Miru“ se je bralo, da je to prav. Vse to delajo fanatični duhovniki, in da ljudstva ne bodo naščuvali, se morajo vzbuditi Nemci. Angerer je dobil svoj odgovor. Poslanec Krampi je očital Angererju, da on nekaj trdi, česar ne more dokazati. „Ravno nemškonarodna stranka nam dela proti- Ti pozabljivosti se pri človeku, ki je že hodil skoro trideset let brez dežnika po blatni zemski dolini, ne smemo preveč čuditi. Zanimivo pa je vsekakor, da večina naših literatov brez bolesti in nekako s ponosom pogreša te tako koristne naprave kakor je dežnik. Morda store to zaraditega, ker ga nosijo vsi navadni in pošteni ljudje, dočim genialni pisatelji z globine duše sovražijo vse, kar je vsakdanjega in navadnega. Drugače si tega res ne vem prav razlagati. Saj je hvala Bogu že davno minila tista zlata doba našega založništva, ko se je nagradil zvezek pesmi z jetrnico na zelju in roman z obnošeno suknjo založnikovo, dandanes si naš pisatelj, ako pridno dela, že lahko kupi z dobičkom svojih spisov celo hišo, kaj šele dežnik. Toda bodi temu kakor hoče, občutljivi ne-dostatek dežnikov med našimi pisatelji je istina. Čudim se le, da še nobeden izmed naših kritikov tega ni poudarjal. In vendar je jasno kakor beli dan, da to jako slabo vpliva na naše literate. Znano je, da dežuje v naši deželi neobičajno pogostokrat. In ako pomislite še ob tem, da naš pisatelj niti ne utegne snemati klobuka na ulici, tu, da bi pozdravil svojega mecéna, tam zopet, da bi se zahvalil svojim častilcem, potem vam bo razumljivo, da izprehod v dežju glavi nikakor ne more koristiti, posebno ako je to ena izmed onih glav, kjer niti največji sovražnik nobenega lasa ne more skriviti. Tem mislim sem se vdajal seveda šele zdaj, ko je bilo že vse prepozno. V tem hipu, ko me je tovariš opozoril na izgubo dežnika, je bila edina moja misel, dobiti nazaj to dragoceno sve- društva. Zakaj ste ustanovili posojilnico v Reichen-felsu, kjer je obstalo že poprej krščansko-socialno posojilno društvo ?“ Angerer : „Ker je treba bilo.“ — Krampi : „In v Marija Rojah ste ustanovili društvo za nami, in v Granic-dolini in v Labudu? Ni res, da mi izključujemo ljudi, ki so drugega mišljenja, gosp. Angerer, tega nam niste dokazali. “ Angerer se je nato sklicaval na svojega prijatelja prof. Waldnerja, ta baje vé več dokazov. Grafenauer je moral Angererju razložiti, da stvarno ni vedel nič povedati : „Tukaj napadate krščansko-socialno stranko, na Dunaju pa sedite ž njimi vkup in občujete ž njimi kakor prijatelji ! Če krščanski socialci ne delajo prav, pustite jih, se bo že na Dunaju kdo našel, kijih zavrne. Drugo vprašanje je, kaj ima župnik Arnejc (v Žrelcu) z deželnim kulturnim svetom opraviti? Jaz danes le toliko povem, da je v Žrelcu tudi učitelj Šiestl, in da ta ni nedolžen, o tem spregovorim še pozneje. Angerer govori o škodi, ki bi jo mi Slovenci imeli po lastnem odseku v kulturnem svetu : Povem vam, pustite nas delati, kakor smo delali do zdaj, ne brigajte se za našo škodo, marveč mislite nase, ali ne boste škodo imeli vi, če postane ta predlog postava. Berite paragrafe 15 in 16 in sodite mirno, ali imamo prav ali ne. Ta predlog nas hoče od gospodarskega sodelovanja popolnoma izključiti, ker v ti organizaciji nimamo nobenih pravic. Za take bebce nas ne smete imeti, da bi ne vedeli in ne razumeli, kaj nam Slovencem na Koroškem s tem predlogom hočete, naj doktor Angerer govori kar hoče. V posojilnicah dela nemškonarodna stranka ravno tiste pregrehe, ki jih očita nam! Denar igra pač povsod prokleto važno vlogo. Ali mar vi, nemškonacionalci, ustanavljate svoja društva brez političnega namena? Ali jih vi ustanavljate s srcem, ki gori le za gospodarske koristi ? V srcu sami veste, da je resnica le, kar pravim jaz ! In vaši predlogi, ki jih stavite, so čestokrat le predlogi, s katerimi si hočete zasi-gurati mandate (Mandatsantrage). Ko bi bil profesor Waldner tukaj, bi se čutil prizadetega, kajti jaz bi mu mogel navesti dokazov, ne on meni, zato ne privlačujte stvari, ki ne spadajo sem, potem bomo mogli upati, da se predlogi deželnega zbora pametno obravnavajo. Da bi ta predlog bil od cesarja potrjen, se mi nikakor ne zdi verjetno." Koroške novice. Sodaliteta ima prihodnji četrtek, 12. t. m., svoje mesečno zborovanje v starihpro-štorih. Poročal bode tovariš č. g. župnik L a s s e r o vprašanju: „Zakaj ima dušno pastirstvo po mestih tako malo uspehov?" Poroča tudi tovariš č. g. Poljanec: „Gospodarsko vprašanje —• in dušno pastirstvo." Pobalinska igra s šipami na Mohorjevi tiskarni. Minljivost vsega posvetnega nam oznanja dan vernih duš. To minljivost je hotel, kakor se zdi, v noči od 1. na 2. t. m. nepoznan zlikovec tinjo in naj stane kar hoče. Kako bi sicer mogel stopiti pred gospoda Pulpana in njegovo soprogo! Hitel sem v dežju nazaj v trafiko — tam ga ni bilo. V kavarni tudi niso vedeli nič o podobnem dežniku. Torej še ena pot, k brivcu! In res — stal je tam v kotu nek dežnik. Radostno sem ga zgrabil — toda jojmene! Blago je bilo sicer podobno, toda držalo povsem drugo. Najbrže je odnesel kdo Pulpanov dežnik namesto svojega. Gotovo oni protivni gizdanec — toda brivec ga ne pozna. In sedaj je bil najvišji čas, da bi se pospešil tja pred koncertni dom. Popadel sem tuji dežnik in hitro sedel v voz, ki je hitel ravnokar prazen mimo brivnice. Kmalu nato sem izlezel na prag koncertnega doma. Toda koncert je bil že minil, dvorana je bila prazna. Potrt sem se vrnil proti domu gospoda Pulpaua. Moram tja — ne preostaja mi ničesar drugega. Vstopivši v sobo sem zagledal ob strani krasne Julije vam že znanega moža z iskrenimi in samozavestnimi očmi in z beloleskečimi zobmi pod črnimi brkami. Ta ničemurni človek je res zamenil v brivnici moj dežnik, nato je slučajno srečal Julijo v dežju pred koncertnim domom, ponudil ji je svoj, pravzaprav gospoda Pulpana, dežnik ter jo spremil domov in se celo predrznil iti ž njo gor v sobo in — kar dovršuje tragičnost moje nezgode — takoj pri tem prvem srečanju ji je razodel svojo ljubezen, stopal ž njo v tajnem šepetanju po samotni ulici, pod svilnato streho tega dežnika, pri tihem enakomernem bobnanju drobnih kapljic. * * * praktično pokazati celovškim Slovencem s tem, da se je potrudil na tiskarni Mohorjeve družbe, in sicer na knjigoveškem oddelku v šolski ulici, pobiti šipe na oknih. 8 šip (5 navadnih zunanjih in 3 debele zvezdnato-brušene, notranje) v skupni vrednosti okrog 45 kron, je zdrobljenih. — Stranka, ki stanuje v hiši v II. nadstropju, pripoveduje, da je slišala četrt črez štiri zjutraj na ulici žvenk-Ijanje šip. Ker si precej domisli, kaj bi znalo biti, odpre okno svojega stanovanja in gleda na cesto. Pa vsled precejšnjega pomola med nadstropji ne vidi na ulico tik do hiše, torej tudi ne okna pobijajočega falota. Pač pa še parkrat sliši šipe rožljati. Po sledovih se sodi, da zločinec šip ni pobil s kamenjem, ampak je naravnost s palico dregal v okna. Zopet kulturen čin ! Kako je že rekel namestnik deželnega glavarja v deželnem zboru, pl. dr. Metnitz? Nemci bodo segli po samopomoči, ker se jim godi tako slabo, da nimajo na Koroškem menda nobenih pravic več? ! G. Božidar Štiftar, naš rojak in profesor v Kalugi na Ruskem, je že dolgoletni naročnik našega lista ter je poslal tudi letos 12 rubljev (30 K) v naše narodne namene. Gorečemu rodoljubu iskrena zahvala in slovenske pozdrave! Celovec. (Obesila) se je v nedeljo dopoldne z vrvico ob oknu Matilda Winkler, žena Josipa Winkler, ki je vsled konkurza zaprt. Vest o samomoru gospe Winkler se je bliskoma razširala po celovškem mestu. Štirinajstletnega sina, realca, ki je nekaj dni sem pri svoji stari materi, o tem činu niso obvestili. V torek se je udeležila pogreba nesrečne Winklerjeve nešteta množica Celovčanov, ponajveč žensk. Podljubelj — Plajberg. Zadnje občinske volitve v Rožu in boji za zmago v občinah so končani. V Podljubelju smo sicer še podlegli proti združenim rdečkarjem, nemškutarjem in Nemcem, pa nič ne de. Nam se te zgube prav nič ni treba sramovati, to vedo tudi nasprotniki, nasprotno, naše število je od zadnje volitve na-rastlo tako visoko, da bi z lahkoto dobili dva razreda, če bi volila vsaka stranka zase. Mi 72 proti združeni 82 (pred tremi leti mi 45) to vendar nekaj pove in nam daje tudi pogum, da še puške ne bomo vrgli tako hitro v koruzo. Vse drugače so se naši vrli gorski korenjaki v Plajbergu odrezali pri zadnjih volitvah. Boj je bil hud, v službi nemške gospode stoječi priganjači so letali od hiše do hiše, od babe do babe, obljubovali, grozili, pretili; na dan volitve jih je kar 6 ali 7 stalo na volišču, kjer so držali v krempljih uboge volilce, kakor hudiči grešne duše. A ves pritisk, vsa sila ni pomagala ničesar, „nemškutar in jager mora vun iz občine", tako je sikalo našim možem skozi zobe. In res, pometali so jih iz občine in ž njimi tudi „tabernarje“, kakor se vrže raztrgana suknja za plot. In prav so imeli. Kdo pa še drži vso našo nemškutarijo po koncu, če ne naši gostilničarji in njih najemniki! Vsak mi bo pritrdil, da če je kdo v vasi nemškutar ali liberalec, je to gotovo v prvi vrsti „birt“ (imamo seveda tudi zelo častne izjeme). Kdo je vrgel na pr. podljubeljsko občino socialdemokratom in nemškutarjem v roke, če ne gostilničarji? 13—15 gostilničarjev je volilo proti nam, v Pod- Imam sedaj svoj dežnik, ki je postal moj nerazročljiv sodrug. Takoj pri prvi kapljici ga razpenjam široko nad glavo. Toda žalibog, ne srečavam več krasotic, katerim bi mogel prispeti s svojim dežnikom na pomoč; le kak premočen literat se obesi tupatam na moje rame . . . Društveno gibanje. Šmihel nad Pliberkom. Slov. kat. izobraževalno društvo v Šmihelu nad Pliberkom priredi dne 15. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Šercarju svoje zborovanje. Na sporedu so poučni govori o gospodarstvu in o drugih važnih vprašanjih. Nato petje. Domačini in sosedje iz okolice, pridite v prav obilnem številu. Odbor. Djekše. „Kršč.-soc. ljudsko društvo za Vov-bre, Št. Štefan in okolico" priredi dne 15. novembra 1908 popoldne po blagoslovu na Djekšah veliko mesečno zborovanje. Govorila bodeta č. g. Poljanec in kanonik Dobrovc. Djekšarji, pridite v ogromnem številu. Odbor. Vabilo k veselici, ki se bo priredila v Kotljah dne 8. novembra ob '/a2. uri popoldne v prostoru Antona Lnšnika. Spored: L Dve šaljivi igri: „Pot do srca" in „Vedeževalka“. 2. Petje, tamburanje, prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. Zahtevajte po vseh gostilnah „Mir“! ljubelju vsi, vsi razen enega; kdo pa je zadnjič preprečil blagoslovljen)e »Delavskega doma" ? Pri kom so nemškutarji našli zavetje in zaslombo proti nam, slovenskemu delavcu in slovenskemu kmetu ! ? Koga se zdaj najbolj bojkotira ? Folta v svoji jezi do nas domačih ljudi prekaša že vse meje. „V Podljubelj k Slovencem idi kupovat/1 se je reklo ljudem v njegovi štacuni. V Podljubelju se tudi vse ogiblje slovenske trgovine in slovenske gostilne, pa to nič ne stori, nas je že toliko, da sami dovolj podpremo naše ljudi, gorje pa nemškutarjem, če ne bodo več živeli od naših slovenskih grošev. Koroški Slovenec postaja mož, tudi on se hoče greti pri politični peči. Živela zavednost njegova ! Bajtišče. („Štajerc“.) V svarilo vsem lahkovernim Slovencem, ki dobivajo »Štajerca11, naj si ga potem že berejo ali ne, naj služijo te-le vrstice ki so se dogodile ta teden na Bajtiščah. Neki tukajšnji drvar — mož je že zelo star — je po bogve čigavem trudu dobival iz Ptuja slabo-znano »giftno kroto11. Dve kroni je plačal enkrat za njega, ko pa je »Štajerc11 začel svojo modrost prodajati po 3 krone na leto, »klafati11 pa za 10 kron, ga je začel dosledno pošiljati v »krotenimi:11 nazaj. Ljudje okolu Linharta pa so si mislili: Bomo videli, kdo bo dalje vzdržal, ti ali mi, in pošiljali so mu ga proti volji naprej. Njemu je bilo nazadnje prebedasto, vsako soboto z žabo v »haržetu11 hoditi eno uro na pošto in ga je raje zanesel nekam drugam, kamor spada »Štajerc11 in njegovi junaki. Sedaj pa ga »Štajerc11 čisto tiho toži po boroveljskem notarju. Žena leži. zadeta od mrtvouda, da se še ganiti ne more, mož pa tudi komaj za krop zasluži, zdaj ga pa še »Štajerc11 toži, dasiravno mu je posili hodil pod streho. Koroški Slovenci, bodite napram »giftni kroti11 oprezni, sicer se tudi vam more zgoditi kakor temu siromaku. Prisiljeno zelje, kakor je »Štajerc11, nikdar ni dobro. liilčovs. (Lukas lovi.) Dne 31. okt. nas je počastil, pravzaprav naše socialne demokrate, državni poslanec Lukas. Imel je v Bilčovsu ob 8. uri zvečer shod pri zaprtih durih. Bogve, kaj je natvezel našim špecialkomratom, ki bi jih lahko seštel na prste ene roke? Toda častitamo gosp. Lukasu nad takimi pristaši, ki spreminjajo svoje prepričanje kot april vreme. Danes je, ako kaže, klerikalec, jutri se bo^ že bahal, da je liberalec in navdušen pristaš »Štajerčev11, nazadnje pa še socialdemokrat. Vabila je delil demokrat iz Želuč in je bil pri tem zelo previden. Razdelil jih je samo takim, o katerih je vedel, da bodo na shodu lepo molčali in včasih malo prikimali na to, kar bodo gosp. Lukas povedali. Pa oj smola! Vabil, okrog 50, je mogel razdeliti v Želučah le štiri. Si bomo že zapomnili te tiče in jim bomo o priložnosti postrigli njih peruti, da bodo precej nizko obsedeli. Vi pa, dragi slovenski možje in mladeniči, ostanite tudi zanaprej zvesti svoji veri in mili naši slovenski domovini! Ne prodajajte svojega prepričanja za sladko besedo, ki pride iz ust naših nasprotnikov. Ne verujte jim, ker so naši največji sovražniki, ki nas hočejo časno in večno pogubiti. Škocijan. (Politično zborovanje.) Kakor slišimo, namerava naš poslanec g. Grafenauer v nedeljo, dne 15. t. m., pri nas poročati o svojem delovanju. Kraj in čas se bo pravočasno naznanil. Kmetje, delavci, fantje ! Vsi ste vabljeni na obilo udeležbo. Ob tej priliki bodo tudi posamezniki lahko poslancu osebno izrazili svoje težnje^ Šmarjeta pri Velikovcu. V našem kotu se malokaj posebnega zgodi. V nedeljo, dne 25. oktobra, so pa hoteli nemškutarski učitelji vendar nekoliko zbuditi Šmarječane in so napravili zborovanje nemškega »šulferajna11. Zavoljo neugodnega vremena in tudi nezanimanja za take „špase“ je prišlo prav malo domačinov, nabralo pa se je nekaj komijev, učiteljev in dr. Hbfferer iz Velikovca. Glavno »pridigo11 je imel Horn bog n er iz 'V elikovca, v kateri je dejal, da smo Slovenci nespametni, ker ne privoščimo, da bi se otroci naučili nemščine, kar bi jim bilo zelo v korist. Take »bajže11 se pregrevajo in ljudje farbajo! Kateri Slovenec pa brani, da bi se otroci na Koroškem ne smeli učiti nemščine? Nobeden. Mi le zahtevamo, da se naj otroci nauče dobro obeh deželnih jezikov, v prvi vrsti materinega in potem tudi nemškega. Nevoščljivci so le Nemci in nemškutarji, ki nam vsiljujejo le samonemške šole, kakor so na pr. v Malem Št. Vidu in drugod, kjer se slovenski otroci materinega jezika niti brati ne nauče. Kdor tako dela z otroci, jim je nevoščljiv in jim škoduje, ker jim jemlje izobrazbo. Pa tudi druge šole kakor na pr. želinjska in šmarješka so tako urejene, da se le pridnejši otroci zamorejo naučiti dobro brati v materinščini, pisati pa samo naj pridnejši in najna-darnejši. Za »šulferajn11 se je potrdil stari odbor, g. Reš p. d. Breznik na Brankovcu za načelnika in g. nadučitelj Skorčič v Šmarjeti (ki ima sedaj čas) za tajnika. Popilo se je še par litrov ola in nekaj kupic vina,^zapelo neizogibno „Wacht am Rein-1 in »Adijo Šmarjeta!11 Št. Lipš. Zapustil nas je za nekaj mesecev naš dušni pastir Alojz Huter, ki sije šel utrjevat slabo zdravje v Briksen na Tirolsko. Faro oskrbuje ta čas g. župnik V. Weis iz Žitarevasi. Bog daj, da bi se naš gospod župnik zdrav vrnil med svoje župljane, ker hudo je za župnijo, če nima lastnega župnika, posebno pri nas v zimskem času, ker imajo nekateri poldrugo uro in še več do sosedne župnije. Ne manjka sicer tudi pri nas takih, ki jim je župnik trn v peti, ali slab duhovnik bi bil, ki bi dandanes ne imel sovražnikov. Sicer pa pri nas teh, hvala Bogu, ni mnogo, ter ga večina ljubi in spoštuje in ima sočutje s svojim tako dobrim, a bolehnim župnikom, in prav radi bi ga zopet videli v svoji sredi. Št. Lipš. (Cesarjeva jubilejna slavnost) dne 25. m. m. se nam je navzlic skrajno neugodnemu vremenu prav dobro obnesla. Govoril je g. župnik Val. Weis iz Žitarevasi o našem ljubljenem vladarju tako ganljivo, da je bil marsikdo ganjen do solz. Tudi deklamacije je občinstvo prav pazljivo poslušalo. Posebno so nas razveseljevali dobrolski tamburaši in pa vrla dekleta, ki so uprizorila igro »Kukavica11 in so pokazale svoj poseben talent za oder. In tako smo se enkrat zopet prav podomače razveseljevali in se zraven navdušili za milega vladarja in lepo našo slovensko domovino. Iz Libuč. (Predrznost šolskih oblasti.) Novo zaušnico je zopet dala Slovencem šolska oblast. Prestavila je iz tukajšnje šole res vzorno učiteljico gospodično Maro Mikuluš, ki si je pridobila v enem letu tukaj ljubezen in spoštovanje vseh otrok in starišev. V narodne zadeve se ni mešala. Na njeno mesto so nam poslali prav zagrizeno nemško frajlico, ne popolnoma veščo slovenskega jezika. Da ji Slovenci niso ravno pri srcu, kaže dejstvo, da se je ob priliki ljubljanskih demonstracij izrazila : »Alle Windischen muss man dnrchhauen!11 Priče na razpolago ! In takšna učiteljica naj podučuje tukajšnje slovenske otroke! Med ljudmi vlada strašno ogorčenje. Ali že res smejo počenjati z nami, kar se jim zljubi? Motijo se, ako mislijo, da bomo pustili nemškim frajlicam pretepati slovenske otroke. Proti nastavljanju nam skrajno sovražnih učiteljev in učiteljic odločno protestiramo, in ako je ljudstvo dobro, da plačuje, naj se ga upošteva še takrat, kadar terja svoje pravice ! Torba za nasprotnike. Slaven kulturni čin. V isti noči, ko je pobila »celovška ulica11 šipe pri Mohorjevi hiši, je storila pred hišo, v kateri stanuje g. dr. Brejc, še drugo, fortšritlih-zad-njaško delo. Posadila je tam lepo dišeče rožce nemške kulture, kakršne Slovenci niso kazali v Ljubljani, ker je taka »dišeča kultura11 mogoča le pri nemških nacionalcih. Gospodje Dobernig in vitez pl. M e t n i t z i n d r., kaj pravite k takim kulturnim činom pobalinov, ki so razhuj-skani po glasilu koroške nemško-nacionalne inteligence »Freie Stimmen11. Pričakujemo, da bo vitez pl. Metnitz spustil vsaj v občinskem svetu v Celovcu fulminanten govor zoper tako »heca-rijo“ celovške ulice. Klobučar Berger v občinskem svetu. V seji občinskega sveta v Celovcu je predlagal klobučar Berger nujni protest na pravosodnega ministra v zadevi rabe slovenskega jezika pri celovškem okrajnem sodišču. Ta mož in prej nekoč trgovec Zi er sta pokazala, da ne marata Slovencev, gotovo tudi tedaj ne, če jima nosijo denar. Zato bomo imeli pazno oko na tiste nevedne Slovence, ki jima proti njuni volji nosijo denar! Gospodarske stvari. Slovenskemu kmetu v premislek. Letošnja suša in padla cena živine marsikateremu kmetu povzroča obilo skrbi in gorja. V prvi vrsti ga muči vprašanje, kako bode letošnjo zimo krmil svojo živino, ko mu je suša uničila toliko krme, tako da bodo posestniki večinoma primorani kupovati krmo, da bodo mogli svojo živino ohraniti do pomladi ali pa jo bodo morali prodati za slepo ceno. V letih, ko se pridela zadosti krme in cena živine ni prenizka, stavi kmet vse upe na svojo živinorejo, ker ve, da je to njegov edini in najboljši vir dohodkov, s katerimi za silo poravna stroške v gospodarstvu. — Kakor hitro pa pade cena živine ali pa ga obišče kaka druga nesreča (toča, povodenj itd.) je kmet obupan in se šteje med najnesrečnejše ljudi na svetu, ker vidi, da je vse njegovo delo sedaj brez uspeha. Tako hude nesreče, kakor je ravno letošnja suša, pa tudi ni lahko za kmeta. Če pride toča in pobije žito, mu še vselej ostane nekaj slame, zrnja in krme. Suša, katera pa posuši tudi korenine krmskih rastlin in s tem ne uniči rastlin samo za letos, ampak za vselej, ima slabe posledice tudi za prihodnja leta. Vsak dober in umen gospodar bo gledal, da bo svoje travnike, kateri se po dežju niso ozelenili ali pa rase samo plevel, ki mu suša manj škoduje, nadomestil z nasejanjem dobrih travnih semen in z gnojenjem, da tako prepreči slabe posledice letošnje suše. Marsikateri kmet sedaj še ne občuti prav suše, temveč in tem hujša bo ta suša za njega v prihodni pomladi, če se za to ne bode že sedaj primerno pripravil. Mnogi kmetje si ne znajo izračuniti, koliko krme bodo rabili za svojo živino in krmo koj površno cenijo, kar pa je pre-mnogokrat prevarljivo. Posebno potrebno pa je, znati izračuniti množino krme, ki se bo potrebovala, če jo mora kupiti, in sicer prej ko slej, ker je lahko mogoče, da bo marsikateri rad kupil krmo v vigredi, ko je ne bo mogoče več kje dobiti, in če se bo dala kupiti, bo zelo draga. Zato naj se vsak pravočasno prepriča, koliko ima krme in koliko mu je bo treba kupiti. Ker se vidi, da se pri nas kmetje tako malo brigajo za nakupovanje krme z državno podporo, akoravno so po suši močno prizadeti, se je bati prihodnjo pomlad najhujše stiske. Kakor povsod, tako bo tudi pri nakupovanju krme treba pomisliti, kakšne krme bo potreba, in katera krma je najcenejša in najizdat-nejša. Če bode znal živinorejec tukaj računati, si bo lahko prihranil mnogo denarja. Marsikateri nevednež kmet si misli pomagati z obilnim krmljenjem slame, ker je na videz naj cenejša ali pa je ima še v zalogi, da bo tako obdržal svojo živino do prihodnje pomladi. Vendar bi bilo tako početje za kmeta jako pogub-Ijivo, ker ima slama jako malo redilne snovi. Že beseda slama pove njeno malovrednost na redilnih snoveh. Kemično sestoji krma iz organskih in ne-organskih snovi. Organske snovi: Dušičnate Brezdušičnate a) beljakovine, a) tolšča, b) vlaknina, c) ogljikovi vodani. Neorganske snovi: a) Voda, b) razne soli, c) fosforovo kislo apno. Najpoglavitnejše redilne snovi v krmi so beljakovine, tolščoba in ogljikovi vodani, in te snovi mora vsebovati vsaka krma, in sicer v pravem razmerju. Kaj je pravo razmerje? Pravo razmerje je, da morajo biti vse tri navedene redilne snovi v krmi v pravi množini na razpolago. Le tedaj se vse te snovi dobro izrabijo in se vrši prebavljanje v pravem teku. Če bi bilo veliko beljakovin in malo ogljikovih vodanov, ostajalo bi beljakovin, katere grejo v gnoj in nasprotno. To bi bilo po domače tako razumeti : Ako bi na pr. krmili preveč oljnatih tropin in otrobov, katere so bogate na beljakovinah in tolščobi, in malo slame in sena, bila bi to nepotrebna potrata krme. Bogate beljakovine in tolšče bi bilo preveč in šla bi v gnoj, in če pomislimo, da sta ti dve redilni snovi na,jdražji, kako negospodarsko bi bilo takšno krmljenje. Nasprotno pa bi bilo krmljenje preveč slame in malo tropin pogubljivo, ker žival ne dobi dovolj snovi za svoj življenski obstoj in še te snovi ne morejo prav izrabiti, ker niso v pravem razmerju, da se prebavljanje ne more pravilno vršiti. Iz tega se učimo, da je predobro krmljenje živine ravno takšna potrata kakor preslabo. Razvidno pa je, kako važno je živino krmiti tako, da se vse redilne snovi dobro izrabijo, kar se doseže s pravilno sestavo krme. Sestava krme je pri raznih vrstah živine različno potrebna. Kravam, ki dajejo mleko in mladi živini bo treba krmiti lahko prebavljivo krmo, katera naj ima več beljakovin in malo manj ogljikovih vodanov. Na 5 kg ogljikovih vodanov naj bi prišlo 1 kg beljakovin. Pri drugi živini pa zadostuje, če pride na 7—8 kg ogljikovih vodanov 1 kg beljakovine. Beljakovina služi za razvoj mesa in krvi, ogljikovi vodani pa se rabijo za razvoj gorkote. Gledati pa je vedno na to, da dobi žival s tem zadostno množino suhe snovi, da se želodec napolni, da more prebavljati. Živina na pr., ki je 500 kg težka, mora dobiti približno 12 5—14 kg suhe snovi in v teh suhih snoveh naj bi bilo T25 kg beljakovin, 6'5 kg ogljikovih vodanov in 0-2 kg tolšče. Te številke se potem spreminjajo po različni živi teži živine. Koliko vsebuje posamezna krma teh redilnih snovi, nahajamo v zato pripravljenih tabelah od različnih strokovnjakov. Take tabele se nahajajo tudi v letošnjem koledarju za kmetovalca, katerega je priredil mlekarski konzulent J. Legvart v Ljubljani, in teh naj bi se Slovenci pridno posluževali. Še bolj važno, kakor razmerje krme, katero si kmet težko izračuna, je račun, na katerega podlagi si živinorejec lahko predeči, katera krma je cenejša. Ne smemo misliti, kakor naši kmetje navadno mislijo, da je ista krma, katera se jim dozdeva navidez draga, v resnici draga. Tukaj je zopet treba upoštevati redilne snovi. Beljakovina in maščoba je vredna petkrat toliko, kot ogljikovi vodani, in na podlagi tega si lahko izračunamo, koliko je vredna 1 redilna enota dotične krme. Iz takega računa je razvidno, da je redilna enota sena dražji kakor ona sezamovih tropin, akoravno stane 100 kg sena 10 K in tropine pa 18 K. Da bi bilo napačno, pomagati si s tropinami, če se mora kupovati krmo, sem že prej omenil. S tem naj bode le dana slika, kako je priporočati krmiti med drugo krmo tropine. Krmiti se jih sme 1—2 kg na dan za odraslo živino. Omeniti je še potrebno, da naj se nihče ne prestraši, če živina noče žreti, ko se jej začne pokladati tropine, navaditi jo je potreba polagoma na to krmo, kar se zmeraj posreči, in žival jih potem prav rada žre. Paziti pa je treba pri nakupovanju tropin, da se dobijo nepokvarjene in pristne, zato jih je najbolje naročiti po kmetijskih podružnicah skupno, da se jih dà v to svrho preiskati. Nekateri kmetje povprašujejo, kaj so tropine ? Tropine so odpadki in ostanki od oljnatih semen, iz katerih se je iztiskalo olje, od lana, buč, maka, solnčnic, orehov itd. Ta močna krmila so še zelo malo razširjena med kmeti, in kmet nima nobenega zaupanja do njih, tako, da raje kupi otrobe, kakor tropine, akoravno dobi za isto ceno v tropinah še enkrat toliko in še več redilnih snovi. Kmet, potrkaj se na svoj žep in dobro preudari in preračunaj kupljeno krmo, in lahko si na ta način prihraniš marsikatero kronico, katero potem lahko za druge koristne namene porabiš. (Konec prih.) Politične vesti. Proračunska debata v deželnem zboru. O proračunu koroškega deželnega zaklada za 1. 1909. je poročal dne 3. t. m. vitez pl. Burger, ki predlaga tudi pri prvi točki deželno zastopstvo, da se zviša plača deželnih odbornikov na 5000 K, plača deželnega glavarja pa na 8000 K. Proračun za 1. 1909. znaša 5,222.707 K. Pri generalni debati se oglasi k besedi poslanec Grafenauer, ki razvija sledeče misli : Visoka zbornica! Oskrbi svojo hišo, ker boš umrl! (Veselost.) Te besede sv. pisma lahko obrnemo na deželni zbor. Oskrbovanje v deželni zbornici res ni ugodno. Končujemo s približno 55.000 K primanjkljaja. Sicer zaradi tega nočem očitati. Pač pa ne morem biti zadovoljen, da se na Spodnje Koroško tako lahko pozabi, tako, da ima Spod. Koroška popolno pravico, pritoževati se. Kar se tiče uravnave rek, se je v mojem volilnem okraju res storilo, kar je bilo mogoče, sedaj pa bi se naj isto storilo tudi glede cest in potov. To gre vse prepočasi. Že pred leti sem opozarjal na cesto Libeliče — Žvabek — Blato — Pliberk, na kateri je promet precej živahen ; tukaj se ni ničesar drugega zgodilo, nego napravil se je nov most. Tudi s tem sem zadovoljen, seveda je moja zadovoljnost v taki meri kakor delo. Apeliral bi na prihodnji deželni zbor, da se na to cesto bolj ozira. Kar pa moram v prvi vrsti grajati, to je davčni sistem (sestav), ki sloni na tem, da se revni obtežujejo, močni davkoplačevalci pa razbremenjujejo. Dohodninski davek ni prav umerjen. Ljudje, ki plačujejo od 600 goldinarjev dohodninskega davka, plačujejo v razmerju z bogatini veliko preveč davka. Tudi je davčni sistem tako urejen, da podpira tujce proti domačinom. Že svoje dni sem omenil, da je država opravičena, da naloži tujcem, ki iščejo v naši državi zaslužka, davek. Odgovorilo pa se mi je, da tega ne dovoljuje državno pravo in splošno pravo. Le poglejmo življenje v deželi, kmete, domače obrtnike in trgovce. To ne sme biti zanaprej. Italijani vzamejo domačinom zaslužek, potem pa se dajo od orožnikov brezplačno po odgonu peljati v domovino. Opozarjam, da je davek na zaslužek tujcev v veljavi v Rumeniji in v Švici, in kar je tam mogoče, je tudi pri nas. Domačin dobi delo, če ga Italijan ne mara. Ni res, da bi bili domačini manj zmožni, pač pa so manj izurjeni, in dolžnost države je, da jim priskrbi potrebno konkurenčno izobrazbo. Tako pa se selijo naši ljudje iz dežele, in davčna moč pojema. Ne selijo se pa v Italijo, kjer polentarji sami nimajo dovolj hrane, ampak v Ameriko in so tako za državo in domovino izgubljeni. Naše ljudstvo v Avstriji je z izjemami zelo patriotično, ali če je želodec prazen, potem zgine patriotizem in ljubezen do domovine. Opozarjam pri tej priložnosti na stavbe pri železnici v Beljaku, ki stanejo devet milijonov kron. Če bi se bilo oziralo tu na memorandum občine Beljak, bi bila stavba za polovico manj stala. Država bi si bila prihranila lep denar, ki bi se bil lahko dobro uporabil za deželo. Tudi realnih davkov vlada ni prav razumela. Vlada si želi na pr. na eni strani velik konsum žganja, na drugi strani pa ne dà koncesij. Sklenili smo tukaj tudi nekatere postave, kakor prepoved na-sajevanja gozdov, s katerimi pa bodo posebno udarjeni manjši kmetje in ne veliki, ki se jim ne bo poznalo. Bojimo se socialnih demokratov, a tukaj smo pokazali, da gremo dalje nego oni. Imel bi mnogo govoriti, pa sem bil od tovarišev naprošen, da ne zavlačujem zadeve in se hočem na želje tovarišev tudi ozirati, vendar pa si pridržujem svoje ugovore glede šole v specialni debati. Dež. odbornik Winkler odgovarja, da sta storili občini Libeliče in Pliberk glede cestnega gramoza svojo dolžnost, občini Žvabek in Blato pa ne. Grafenauer mu odgovarja, da sta te dve občini bili mnenja, da se izvrši v kratkem večja poprava ceste. Ker se to ni zgodilo in ker je naznanil dež. odb. Winkler, kje tiči vzrok, bo to svojim volilcem povedal. Yitez pl. Metnitz omenja, da se zdi nekako čudno, če pridejo od nemške strani pritožbe v narodnem oziru. Kot Nemec pa s c. kr. vlado ne more biti zadovoljen, ker je v jezikovnem boju preveč popustljiva. Narodni odnošaji na Koroškem so popolnoma drugačni kakor na Kranjskem in Spod. Štajerskem, zato protestira proti vladi, da ni ostala pri dosedanji rabi jezika pri sodiščih. (Kaj mi morda kaj drugega terjamo? Niti trohice nismo pridobili novih jezikovnih pravic, nasprotno pa smo izgubili skorovse stare, udomačene! Pa Vam še ni zadosti, g. plemeniti Metnic? Op. ured.). Danes so Nemci dolžni sprejemati slovenske tožbe. (To je bilo tudi prej vsekdar tako ! To ni nobena novotarija, ampak stara pravica iz jezikovnih naredb že od leta 1867 (!) in 1882. Op. ured.). Ljudstvo tega noče (Vi, g. Metnic, nimate nobene pravice, v imenu »slovenskega ljudstva41 govoriti. Vi ste poslanec mesta Celovec in nemškutarjev, pa ne slovenskega ljudstva. Sicer pa berite resolucije naših shodov, pa boste vedeli, kaj pravo slovensko ljudstvo o jezikovnem vprašanju misli. Op. ur.), le slovenska »hecadvokata11 (Lep »kolega11! Op. ur.) to želita. Govornik grozi vladi, da bo nemško ljudstvo (reci celovška ulica. Ured.) seglo po samopomoči. (Kaj pa s tem mislite reči ? Ali bi ne hoteli govoriti — jasneje? Op. ur.). On in njegovi tovariši niso nikdar govorili zoper Slovence, če se že naj tako imenujejo, pravzaprav se imenujejo »bindišarji11, in nikdar ni padla beseda, ki bi slovenskemu ljudstvu kratila pravice. (Da si upa advokat v trenotku, ko govori proti našim pravicam, kaj takega trditi, je že vrhunec drznosti! Ured.) Vlada naj pošilja na slovenske shode komisarje, da bodo zabranjevali hujskanja (Aha! Ali Vas je strah prihodnjih deželnozborskih volitev? Op. ur.), ker Nemci da hočejo živeti z nami v miru in slogi. (Bravo-klici.) Specialna debata. Posl. Angerer priporoča povišanje plač deželnim nižjim uradnikom in pisarniškim slugom, sicer se jih naravnost sili v socialdemokratičen tabor. Izjavlja, da je tudi opozoril, kar je na-glašal posl. Grafenauer, da Italijani pošiljajo domov denar in se dajo potem brezplačno po odgonu voziti na Laško. Vpraša, če ni odpomoči ? Deželni predsednik odgovarja, da vlada to že dalje časa opazuje, žal, pa ji manjka pravih sredstev. Posl. Waldner ganljivo sklepa roke in prosi odpomoči na Žili. Žila naj se v zgornjem delu zoži, da bo kamenje odnašala naprej. Posl. Angerer nujno priporoča popravo ceste pri Peravi. To priložnost uporabi posl. Miihlbacher in biča take nujnosti. Prej nihče ne ve o kaki potrebi, potem naj se obravnava vse nujno. Posl. Grafenauer izjavlja, da je poslanec Waldner po dolgem času vendar enkrat spoznal, kar je on že prej leta in leta poudarjal. Proti Waldnerjevemu predlogu pa je, ker ne razume, kako pridejo občine Borlje, Brdo in dr. do tega, da bi se v njihovem okraju nabiralo kamenje Žile, ki ga zgoraj ne marajo. Prizadete občine v spodnji Žili bi morale narediti testament. Z uravnavo Žile se je začelo napačno. Denar, ki se je izdal za uravnavo, naj bi se dal posestnikom na razpolago, ki bi bili znali svoja posestva bolje varovati, nego sedanji zidovi. To trditev podpre s slučajem, ko je dal narediti na njegov nasvet inženir Ligel leseno obran, ki se je dobro obnesla. Če hočejo popraviti cesto pri Peravi in uravnati Dravo, je treba uravnati tudi Žilo v spodnjem delu, sicer bo vsa regulacija »bobneča godba11. Posl. Waldner se zagovarja, da noče škodovati spodnjim Zilanom ; dež. odb. A. Lemisch meni, da je Waldnerjev načrt brezuspešen. K 4. točki proračuna »učne zadeve11 se zopet oglasi posl. Grafenauer. Njegov govor je naredil na poslance in galerijo velik vtis. Izvajal je nekako tako-le : Ker sem bil od cenj. gg. tovarišev naprošen, da o tej točki ne govorim predolgo in ker je hitrejša rešitev proračuna več ali manj tudi od mene odvisna, se bom oziral na to željo kolikor možno. Obžalujem le, da naša dežela nima sredstev, da izvrši moje nasvete ali pravzaprav želje Slovencev glede šol. Da je šola potrebna, tega ne zanika danes več niti kak idijot. Kar pa moram grajati, je šolski sistem. Posl. Dobernik je sicer menil, da nastopam v državnem zboru drugače nego v deželnem. Ne vem, če je bilo na mestu, da je povedal to v deželnem in ne v državnem zboru. Vsaka dežela ima svoje potrebe in Koroška v prvi vrsti poljedelske. Šolski sistem naj bi bil zato tako urejen, da bi se otroci ne poučevali tako, kakor je za nje povečini kot bodoče poljedelce nepraktično. Kar hočem, da se vpelje, je pouk slovenskih otrok na podlagi materinščine in verski pouk. Ne zahtevam, da bi gospodje učitelji poučevali veronauk, nikakor ne, ampak berilo naj bi bilo tako, da bi se otroci ne samo učili, ampak tudi versko vzgojevali. Učili ste se več in ste lahko drugega mnenja, jaz pa sem se gibal mnogo med ljudstvom ter se prepričal, da je pouk na verski podlagi potreben. Odraščene ljudi, ki so se samo učili, ne pa versko vzgojevali, more ustrahovati le posvetna moč, ki pa je nezadostna ; povsod ni mogoče nastaviti stražnikov, in vprašanje je, če jih bo mogoče dobiti, če se bo šola ozirala le na suh pouk, ne pa tudi na potrebne verske ideale. V tem oziru se moram dotakniti učnega zavoda, ki nam je dolžan, dajati učne moči, namreč učiteljišča. Ne vem, kako je s tem zavodom, ker nimam pristopa, to pa morda zato, ker se me bojijo, da bi razkril rane. Učiteljišče je vz-gojevališče učiteljev, in ti se naj vzgojujejo, kakor želi ljudstvo. Rekel pa mi je, ne kak moj pristaš, ampak neki politični nasprotnik, da hodijo mladeniči v ta zavod, da se vzgojijo, a vračajo se domišljave! (dafi si hingehen, um gebildet zu werden und kommen zuriick eingebildet). Govorim odkrito, če me nekoč ne bo več v deželnem zboru (Klici : oho !), boste na meni pogrešali morda odkritega sotrudnika. Pravijo, da je izobrazba med ljudstvom zelo napredovala. Ljudstvo samo jo pa pogreša, zlasti v slovenskem delu dežele. Koroško ljudstvo sploh ni to, kar so Švicarji ali tudi Tirolci. (Medklici.) Če boste prehodili slovenske okraje, boste priznali, da so naši ljudje v resnici zaostali. Nisem imel med njimi samo političnih zborovanj, ampak sem se na prošnjo vladnih organov udeleževal raznih sej in se prepričal, kje so nedostatki. Kje iskati vzroka ? Vzrok leži v tem, da se slovenski mladini ne privošči pouka v materinščini. Učitelji pridejo ponavadi kot dobri dečki v mesto, ko pa zavod zapustijo, so izgubili vso ljubezen do svojega maternega jezika. Ne znajo niti dobro dialekta, kar pa celo pismenega jezika. Pri vseh se to ne dogaja, pač pa pri mnogih, ker se ne navaja gojencev, učiti se maternega jezika, sili pa že celo ne. Dr. Metnitz je danes poudarjal, da se nahajajo na Koroškem Slovenci, ki si v slovenskem jeziku ne morejo nič pomagati, pismenega pa sploh ne razumejo. O prvem zelo dvomim, drugemu je pa vzrok pouk. Vprašam Vas, kaj bi Vi znali, če bi se ne bili učili svojega jezika ? Jaz bi ravnotako lahko trdil, da je za Vas pismena nemščina novonemščina, če bi se je ne bili v šoli učili, kakor pravite Vi naši pismeni slovenščini. Le vzemite nemškim otrokom pouk v nemščini, in boste imeli isto zlo kakor mi. Mi smo navezani na to, da moramo svoje otroke sami vzgojevati, za slovenske otroke sami skrbeti za pouk, in veseli me, da se vedno bolj širi prepričanje, da bo treba v deželi sprememb, ki odgovarjajo ljudskim željam in omogočujejo vzgojo slovenske mladine. Za versko vzgojo pa potrebujejo učitelji sami verskega prepričanja. Ni jih treba biti sram, če jih kdo sramoti kot verne učitelje; tak človek ne zasluži imena olikanec. (Klic : Res je !) Tu omenjam § 26 šolskega in učnega reda o obnašanju učiteljev. Ne bi bil tega omenil, da me ni k temu izzval dr. Angerer, ki se je pred nekaj dnevi toliko pečal z imenom Arnejc. V Žrelcu je še drugo ime — Schiestl. Žrelec leži blizu Celovca. Za šolo v Žrelcu je daroval nemški „šulferajn*1 malo svoto. Sploh se šulferajn šolam zelo vsiljuje. (Kirchmeyer ugovarja.) Moj ljubi, pri vas se mu ni treba vsiljevati, ker ste Nemci, in morda bi bilo bolje, da bi se vrgel na nemške kraje. Ta denar je na jezikovnih mejah itak pri oknu ven vržen, in morda v 10 letih ne bo več šole na Koroškem, ki bi prejela od šul-ferajna denar s pogoji, kakor jih sedaj stavi. Taka šola je tudi pri nas, in ljudje niso zadovoljni ž njo. Smete govoriti o „importiranih huj-skačih“ kolikor hočete, ljudstvo samo si s takimi malenkostmi ne bo dalo rok vezati. (Dalje sledi.) Šolske stvari. Imenovani so za nadučitelje: Učitelj v Fohnsdorfu Janez Andrae za Ribnico, Alfred Eisenhut za Trbiž, Janez Gitschthaler na Brdu za Brnco, A. Krainz v Mohljičah za Krajance, A. Tiefenbacher v Rožeku za Vrata. Za šolske voditelje: Jurij L ul ek v Selah za Golšovo, Miki. Ottowitz v Št. Pavlu na Žili za Sele, Al. Koch v Škocijanu za Lipico, Val. Kovač v Šmihelu pri Pliberku za Strmec. Za učitelje: Jakob Miiller v Kotljah za Cirkno, Fil. Strugi v Timenici za Št. Miklavž ob Dr. Za učiteljico: Mar. Einspieler v Šmar-jeti v Rožu za Pokrče. Za podučitelje: Učiteljski kandidati E. Ertel za Škocijan, Fr. Klingan za Brdo, Jakob Kopp za Sveče, Jožef Portsch za Medgorje. Za podučiteljice: Olga pl. Dabrowska za Timenico, Pij a pl. Koschin za D. M. na Žili, Adolfina Fischer za Zg. Libuče, Helena pl. Goz-zani za Kotmarovas, Antonija Grubelnik za Libeliče, Leopoldina Kankal za Ribnico, Liza Medic za Črno, Marija Messner za Dholico, Miroslava Piskernik za Črno, Karolina Schmidt za Rudo, Gizela Socher za Sp. Libuče. Prestavljeni so: Nadučitelja Ant. Marti n j a k iz Medgorij na Brdo (volitve ?), Ferd. Stress iz Čajnč v Medgorje; provizoričen šolski vodja Fr. Aichholcer iz Kinberga v Malošče in Emil Podlipnik iz Kinberga v Šmihel pri Pliberku, učiteljici Hermina Sablatnik iz Črne v Kaplo ob Dravi in Otilija Siissbauer iz Medgorij na Dholico. Podučitelji kot šolski vodje: Karol Do-beršek iz Podgorij v Kinberg, E. Golčnik iz Ti-menice v Theising in Peter Wruhlich iz Št. Jakoba v Rožu v Slov. Plajberg. Podučitelji: Frid. Fiirpass iz Volšperka v Rožek, Rajm. Flegerl iz Kleblacha v Št. Lipš pri Rajneku, Rudolf Potočnik iz Djekš v Guštanj, Maks Pregiali iz Čač v Prevalje, V. Sames iz Himmelberga v Žitarovas, Ig. Matschnig iz Štras-burga v Guštanj. Podučiteljice: Roz. Kilzer iz Blatograda v Št. Tomaž pri Celovcu, Pavla Lesjak iz Mohljič v Škocijan, Mara Mikuluš iz Zg. Libuč v Moh-Ijiče, Adela Narath iz Podljubelja v Borovlje, Marija Raspotnik iz Tinj v Šmarjeto v Rožu. Iz službe je odpuščen na lastno prošnjo podučitelj A. Schmid v Št. Pavlu nad Ferndorfom. Poldnevni pouk je dovoljen na šoli v Št. Urhu na Godingi. Kaj je novega po svetu. Slov. kat. akad. tehn. društvo „Zarja“ si je izvolilo za zimski tečaj 1908/09 sledeči odbor: Predsednik: iur. Fran K o v a č ; podpredsednik: iur. Ant. Ogrizek; tajnik: iur. Pavel Rupnik; blagajnik: iur. VencelPolak ; knjižničar: iur. Iv. Brozovič; gospodar: med. Ivan Bene; odb. namestnik: med. Ljudevit Kramberger. Materam! Mleko v mestih je navzlic visoki ceni in policijskem nadzorstvu le jako redko prosto bakterij, pač pa je mnogokrat popačeno in pred vsem drugim za dojenčke ni enkomerno dovelj. Kaj naj torej mati stori, katera iz ka- kršnih koli vzrokov ne more dojiti sama? Skrbi naj za mlečno hrano, katera ima vse za prospeh nežnega deteta potrebne sestavine. Te res mnogo-zahtevne pogoje izpolnuje že kmalu 50 let pre-skušena in staroznana Nestiejeva otroška moka, ker vsebuje povsem bakterij prosto, polnomastno alpsko mleko v dovolj ni množini, tako, da se potrebuje za nje prireditev le vode. Ena porcija, zadoščujoča za najmanj 25 južin, dobi se v vsaki lekarni za 1 krono 80 vin. Prve avtoritete, domače in tuj e,priporočaj o otročjo moko ,,Kufeke“ kot najboljšo hrano zoper bruhanje, drisko in črevesne katarje. Književnost in umetnost. „(!lasbcna Matica" je pravkar izdala nove muzikalije za leto 1907/8, in sicer: 1. „Štirje mešani zbori“ od P. H. Sattnerja. 2. Oskar Dev, ..Slovenske narodne pesmi" iz Ziljske doline in Podroža. Cena prvi zbirki 4 K, drugi 2 K. Na te muzikalije, zlasti narodne pesmi, opozarjamo slovenska koroška pevska društva. Mentor. List za srednješolsko mladino. Urejuje Anton Breznik. Izhaja v zavodu sv.Stani-slava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake 2 kroni, za druge naročnike 4 krone na leto. Izšle ste dosedaj dve številki, ki ste izborno urejeni. Rahitis. Najbolje koncentrirana redilna sredstva, ki se nahajajo v SCOTT-ovi emulziji, redijo kosti, jih napravijo trde in ravne in omogočijo hitri razvoj zdravega mesa. Splošno zdravje se kmalu povrne in otroci, ki trpe na tej bolezni, postanejo zdravi in močni, kakor vsi drugi. Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom SCOTT-ovega ravnanja. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Za „Delavski dom" v Podljubelju so darovali p. n. gg.: Jan. Spitzer, Kavnica pri Gorici, K (i. Fr. Lenger, trgov., Žiri, 5. Štef. Brici, Bela pri Žel. Kapli, 1. Šentjakobska posojilnica v Rožu, 25. Fr. Riedl, Podkraj, 1. Pav. Miklavič, Vogrče, 1. Jož. Omers, Sežana, 3. And. Furlan, Sv. Križ pri Trstu, 1. Tom. Uibing, Podravlje, 1. Fr. Šarvich, Podravlje, 1. Jan. Oraže, Sele, _—-30. Juri Šenk, Jezersko, 2. Jan. Pfajfar, Javorje pri Škofji Loki, 5. Iv. Škerjanc, Vreme, 2. Ant. Kržič, c. kr. prof., Ljubljana, 10. Rib. Smolej, Komenda, 1. Iv. Tul, Trst, 2. Fr. Guštin, Trst, 3. Dr. And. Pavlica, Gorica, 4. Dr. J. Lesar, prof. bogosl., Ljubljana, 1. Vikt. Steska, Ljubljana, „5. Jan. Sajovic, Ljubljana, 4. Val. Oblak, Ribno, 2. Ant. Švenar, Gorje, 2. Fr. Mikula, Pece pri Podkloktru, 4. Jož. Oraže,_ Sele-Vogle, 1. Hanjžijeva družina v Oakorčah, 2'20. Kat. izobr. društvo v Škofji Loki, 5. Julij Warto, Bazovica, 3. Jan. Brabenec, Št. Tomaž, 2. Iv. Kornza, Klana, 2. Fr. Knšer, Mengeš, 7. Fr. Germič, Celovec, 2. Iv. Podobnik, Ajdovščina, 2. Jan. Flis, Ljubljana, 5. Šim. Pristovnik, Sele, 1. Fr. Sl. Gomilšek, Sv. Peter na Medved, selu, 2. Družina Lesjak, Crnčeče pri Dholici, —'70. Iv. Košir, Ročinj, 2. M. Štrakl, Št. Peter pri Mariboru, 2. Jos. Rutar, Malčepe, 1. Fr. Šrajnar, Dobrna, 3V Ter. Gradišnik, Libuče, 1. Lud. Kadunc, Biljana, 2. Jak. Cemažar, Kosta-bona-Koper, 1. Ter. Puber, Malošče, 2. Mih. Rebernik, Grad-nice pri Žrelcu,^4. Al. Šagaj, Laporje, 1. Hranilnica v Sp. Dravbergu, 20. Stef. Jenko, Podgrad - Ilirska Bistrica, 2'70. Jož. Sancin, Predloka, ITO. Fr. Reg, Pliberk, 1. Iv. N. Murovec, Črniče, 1. Vekosl. Brozovič, Černiča. 10. Ant. Jož. Budin,_ Sočrga, 1. Hiša št. 17 v Lepenn pri Žel. Kapli, 4. BI. Grča, Šempas, 2. Iv. Vencajz, Ljubljana, 4. Juri Lesjak, Guštanj, 2. Jos. Jnran, org., _ Šele, 2. Jos. Krančič,vRepen-tabor, 1. Ant. Ažman, Bistrica, 4. Fr. Havliček, Čače, 5. Jan. Zabukovec, Jesenice, 7. Fil. Leučaher, Vetrinj, 1. Jos. Potokar, Ljubljana, 5. Nik. Stazinski, Črnuče, 2. Mat. Sila, Tomaj, 5. Tom. Lapuš^ Podsinjavas, 1. Slov. kat. del. društvo v Gorici, 4. Fr. Božič, Orna, 2. Iška Ražun, Št. Jakob v Rožu, 1. Fr. Ferjančič, sem. nam. vodja v Ljubljani, 5. Fr. Reichman, Lipa, 1. Mat. Hotnjec, c. k. davk. v p., Celovec, 5. Sim. Pristov, St. Vid pri Zatičini, 2. Lokvarski delavci — Mohorjani po vlč. g. župn. A. Plesničarju, 5 K z geslom: Le dvigaj, Dom, se kvišku mogočno, ti delavcem bodi bivališče močno; telesno in dušno jih hrani, sovraga rdečega brani! — Sknpaj K 253'—. Iskreni zahvali za došle darove, dodaje prisrčno prošnjo za nove »Zvesin« blagajnik. lAstnica uredništva. G. L. Horvatu, nadučitelj v Čačah: Potrjujemo Vam, da niste pisali v naš list v 42. štev. dopisa Iz Roža. (Kdaj se pevci lažejo?) Sploh tega gospoda do danes še po imenu nismo poznali. Saj imamo v Rožu dovolj slovenščine zmožnih domačih dopisnikov! Moliorjani, spominjajte se šentjakobske šole! Tržne cene v Celovcu 29. oktobra 1908 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 80 1 itrov ren) d do (bi K 1 V K V K V Pšenica . . . . _ || _ Rž — — 20 66 12 40 Ječmen . . . . — Ajda * 19 50 20 10 10 — Oves 17 50 18 — 6 20 Proso Pšeno . . . . — — 25 40 16 — Turščica .... — 17 96 10 60 Fižola rdeča . . — - — — Repica (krompir) . — — 4 44 2 — Deteljno seme . . — — - — — — Seno, sladko . . — — 10 — — — „ kislo . . . 7 ! 80 10 — — — Slama .... 7 8 Zelnate glave po 100 kosov 6 — 8 — — — itepa, ena vreča . — 80 1 1 — — — Mleko, 1 liter . — 22 | 24 Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (goveje) ■ 1 £.9 2 60 1 2 80 — — Surovo maslo (putar), 1 2 40 3 20 — — Slanina (Špeh), povoj1 » 2 — 2 20 — — „ „ surova, 1 1 50 1 60 — — Svinjska mast . 1 1 70 Ì 1 80 — — Jajca, 1 par . . — 18 ; — 20 — — Piščeta, 1 „ . . 2 — 2 40 — — Race , . . . . 4 — 4 40 — — Kopuni, 1 . — — — — — — 30 cm drva, trda, 1 ro2 . 3 20 3 60 — — 30 „ „ mehka, 1 2 80 3 20 — — Počrez 100 kile gramov žive vage zaklana 1 ■! od do od j do od | do •a 1 1 V k r o n a h Ph £ Konji I Biki Voli, pitani . . 420 — — — 136 170 8 8 „ za vožnjo 320 6 2 Junci 156 310 — — — — 7 4 Krave .... 148 284 — — — — 36 8 Telice 200 220 — — — 4 2 ! Svinje, pitane . . — — — 130 140 40 40 Praseta, plemena 10 44 — — j — 242 180 Ovce Slovenci! Kupujte le pri domačih slovenskih tvrdkah, ki se priporočajo v „Miru“. — Svoji k svojim ! Vsi, lovrsene postelje iz zelo gostega, rdečega, modrega, rumenega ali belega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema 80 cm dolgima in 58 cm širokima blazinama, dobro napolnjena, z novim sivim, očiščenim in trpežnim perjem K 16'—, z napolpuhom K 20‘—, s pubom K 24'—; posamezne pernice po K 12'—, 14'—, 16‘—; blazine K 3'—, 3'50, 5'—. Pošilja po povzetju, zavoj brezplačno, od K 12'— naprej franko. Maks Berger v Bešenici 224, Šumava, Češko. Neugajajoče se zamenja ali se vrne denar. £9^^ Ceniki zastonj in franko. Kdor si želi kupiti pristno vino iz slovitih haloških goriv, naj se po potrebi obrne na „Kaplamjo sv. Barbare v Halozah". Cena od postaje Ptuj 30 do 40 K za 1 hektoliter. Posoda se mora vrniti lastniku hitro po sprejemu. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska tovarna orožja Peter Wernig, c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Patentovane mline za debelo moko s ploščami za mletev; ICk Hahoin m n !/ n z jeklenimi valjarji za različno zrnato £a UCUoSU IIIUIVU sadovje in druge pridelke; stroje za pripravljanje krme, rezanice, rezalnice za repo, parnice za krmo, sesaike za gnojnico itd. izdeluje in prodaja —= Pii. Mayfarth & Co.---------------------- = tovarne za kmetijske stroje, železolivarne in fužine na par, Dunaj, II., Tabor strasse 71. ilustrovan cenik zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se sprejmejo. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje A l. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine Ul in pridelke; llll 2. proti prelomom zvonov, in |||jp 3. za življenje, oziroma doživetje, in proti nezgodam. WW: Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojimi s: SllJiéllÉl * fr 1 aT OP Hydrova tovarna hranil v Pragi Vlil. izdeluje in priporoča: „Vydrovko“ žitno kavo, pošiljano po pošti v 5 kilogramskih zavitkih za K 4.50 Vydrovo otroško moko, 1 kg za..............................................n 240 Yydrove juhne konzerve (grahovo, gobovo, lečno, riževo in rezančno), */, kg (20 do 25 porcij).................................................. . „ 1-50 Yydrov juhni pridatek, */, kg steklenica..................................3-_ Vydrov malinovi grog, 1 steklenica.........................................j 2-— Yydrove oblate, maslence (svetovnoznane), škatla 25 kosov..................„ 2'— Yydrove oblate „Dessert delicat“ z medenim kremom, 50 kosov . . „ 3-— Yydrove oblate ,,Delicatósse“, sadnega okusa In s čokolado, 50 kosov „ 2'50 Yydrov„Buchtin , dišava za pecivo, ‘/4 kg steklenica (zadostuje ravno za 25 kg moke)................................................ 1 — Yydrove šumeče bonbone „Ambo“ali pa s ..sidromu v štanjolu, škatla 50 kosov . . . ,......................................................„ 2'— Vydrovo gorčico (ženof) po francoskem in kremškem načinu, 1ji kg . . . „ —-80 ,,Domači Prijatelj44, lastni tovarniški časopis, V. letnik. Zahtevajte na ogled ! Vydrovo, tovarna hranil, Praga Vlil. Proda se posestvo 10 minut od Blatograda, 5 oralov njiv, 6 oralov travnika, 9 oralov gozda, polovico gozda se lahko takoj poseka. Več pove Jožef Zechner p. d. Asi v Spodnjih Gorjah, pošta Blatograd (Moosburg). Gospodarsko društvo v Ber m 11 (p. Pazin, Istra) posreduje brezplačno pri prodaji vina svojih zadružnikov. Cena je nizka. Vino je bele, rdeče in črne boje. Kakovost izborna. Kupujte narodni kolek! Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 2,000.000. Denarne vloge obrestujemo po II 01 : |2 lo od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije, mp* Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. — Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8'— za komad. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurza. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovca.