Pisma našim rojakoml (Piše poslanec prof. Ivan VesenjaF.) x.Vedno bolj čutim, da poslanci in drugi voditelji aaše Slovenske Kmečke Zveze kljub najboljši volji ne morejo vsem našim rojakom osebno raztolmačiti vseh raznih važnih gospodarskiU ia političnih vprašanj. Naj torej v ,,Slov. Gospodarju" kot starem prijatelja ia zaščitnika krščanskega kmetskega ljudstva napi šlm aekaj razprav o dnevnih vprašanjih, posebej še o organizaciji, o draginji, o vojnih posojilih, o davku, o valuti ia drugih naših javnih zadevah, ki potrebujejo pojasnila. Na kaj opozarjam aajprej? Prvo dejstvo, aa katero v uvoda opozarjam 6itatelje, je to, da poslanci ne moremo priti v vsako našo občiao, da bi se lahko na shodih osebno dogovorili z Ijadmi. Zaradi velikega števila občiii ia zaradi našega dela je to popolnoma nemogoče. Sicer pa na takiii shodih tudi ni mogoče tako dolgo in tako temeljito o raznih stvareh razpravljati, kakor bi bilo to za dobro razamevanje brezpogojno potrebno. Druga točka zadeva tebe, spoštovani čitatelj! Ako hočeš katero stvar bolje razumeti, se moraš v njo dobro poglobiti. Zato beri naše časopise in tudi te vrstice s potrpljenjem in pazljivo! Ako aimaš slučajno volje ali pa oasa, ko ti pride v roke ,,Slov. Gospodar" — posebno sedaj v jeseni je za čitanje na kmetih le prav malo časa — potem pa shrani list za drugič in beri, ko boš imel 6as in voljo! Citanje samo pa ne pomaga ni5, ali pa le prav malo. D e j a a j e mora biti povsod, zato prečitano tudi dobro premisli, potem pa po svojem dobrem pre pričaaja, po svoji prevdarnosti povsod aastop a j i a d e 1 a j i Presojaj druge ljadi po dejanju, pa tadi — samega sebe! I. Nšpačno rfivnanje nailh Ijudi. Pretežni 9el naŠiE kmetskiE Ijadi bi lahko uvrstil v dva oddelka. V prvega bi dejal one, ki sploh le samo delajo in trpijo, pa imajo za vse, kar pride nad nje in naj bo to. dež ali solace, sreča ali nesreča, zima ali vročina, za vse to imajo le eno besedo: ,,Eh , bo že nekako, bom se jaz v to meSal in kaj bom se za to brigal." Druga vrsta je žo bolj nezadovoljna, ti se jezijo doma za pečjo, ali včasih tudi v krčmi nad poslancem, nad državo, nad davkarijo, nad šolo, sploh nad vsem, kar jim ni po volji. Le prav malo jih je, ki si stavijo vprašanje: Zakaj je tako, ali ni mogoče, urediti tega in onega drugače in sicer tako, kakor bi bilo bolj prav in dobro? Navadno najmanjše pa je število onih', ki si stavijo najvažnejše vprašanje: A 1 i semstoriljaz vobrambo svojihpravic ia svoje lastne koristi vse, kar je primerao in potrebao?! Dragi moj! Iz življenjske izkušnje sem zapisal zadnje vrste, da je namreč najmanjše število onih, ki uporabijo vsa dovoljena sredstva v obrambo svojih koristi. Vzamimo praktičen slučaj! Na stotine, na tisoče je število tistih, ki se niso brigali za znane lis te, ki jim jih je poslala davkarija za aapoved dohodkov in stroškov o osebni dohodnini. Na stotine je tistili, ki so aapravili aapoved napacno. Največ pa je tistih, ki 4p zamudili rok za pritožbo ako se ]im je davek odmeril krivično. Govoril bom o osebai dohodaini v posebnem pisma, takaj navajam to le za vzgled ia za dokaz svoji trditvi. Potrebno je torej predvsem, da se sami pravočasao pobrigamo, da vprašamo drage, ako ne razu memo sami. Poslužiti se moramo v vsakem slučaju vseh sredstev in potov, ki aam jih nudi ta ali oaa po- stava, da se obranimo škode in da zavarujemo svoje koristi^ ia svoje pravice. Q\.ko vidimo, da so naša prizadevaaja brezuspeSaa, potem pa je aaša dolžnost, da javimo to našim poslancem. Naša dolžnost je tudi aaznaaiti poslaacem, ako trpi krivico naš sosed, naš znanec, ki si ae zaa pomagati. Grajati in zabavljati imam pravico šete tedaj, ako nisem sam sebe ia svojih koristi zaaemarial, ako aaš zastopaik po obvestila ni storil svoje dolžaosti • . . Zaani so mi slačaji, da so se ljudje pritoževali aa shodih, pa smo jih prosili, jim dali naslove ia aavodila, da nam vse aa podlagi resaičaih uradnih pisem pojasnijo ia poročajo, pa ni bilo ae glasa ia ae pisma od nikoder. Kako aaj se potem takšnim ljudem pomaga ? Kako aaj zve oblast, kako tvoj zastopnik-poslanec za tvoje nezgode, neprilike, nesreče ia krivice, ki so ti bile prizadjane, ako jih nosiš ti sam težko aa svojih ramenih ia jih zaklepaš v svoje srce? Govori, piši, prijatelj moj dragi, ia marsikaj se bo popravilo, marsikaj izpremenilo!; Kadar pa to ae bilo mogoče , boš dobil vsaj dobro pojasnilo, zakaj to in ono ne gre. Glavaa napaka je torej sploh molčati, ali pa samo godrnjati za pečjo in v krčmi,;