RAZISKAVE NA SVETIH GORAH NA BIZELJSKEM PAOLA KOROŠEC L jubljana Posavski m uzej v B režicah se je le ta 1967 odločil razisk ati v rh in neposredno okolico Svetih gor n a Bizeljskem . To leto so bile nap rav ljen e sondažne raziskave, k i naj bi bile sam o p rip ra v a za dela v naslednjih letih. K e r so b ila v letu 1968 finančna sred stv a bolj skrčena, so tu d i ta izkopavanja nam esto večjih sistem atskih raziskav b ila sondažna. Toda tu d i tak o raziskani te re n okoli vseh p e tih cerk v a n a hribu, n a njegovih pobočjih in spodaj n a več m estih na sedlu je že pokazal dragocene mo­ m ente, k i odpirajo sam o eno okno v splošno problem atiko kulturnega razvoja tega k ra ja in k i obenem dajo slu titi, n a koliko pom em bnih v p ra­ šanj bi večje razisk av e lahko odgovorile v zvezi z eno od najm račnejših faz p ri nas, tj. s prehodom antike v sre d n ji vek in njegovim oblikovanjem v raznih krajih. To vp rašan je za naša ozem lja n i resno načeto. Poleg zunanjih del je bila raziskana tu d i v rsta obstoječih kulturnih objektov, predvsem k apeli sv. J u rija in sv. M artina, k i sta v znanstve­ n i lite ra tu ri že dobro znani.1 R aziskave n a zidovih in v njih o v i notranjosti so potrd ile dom neve o času n astan k a n jih o v ih vidnih elem entov, kot so okna, v ra ta idr. K er bo podrobna obdelava in objava rezu ltato v raziskav n a om enjenih k u ltn ih stavbah o b javljena izčrpno n a d ru g em m estu, se bomo v tem poročilu om ejili sam o n a tisto, k a r je povezano s sondažnim i izkopavanji n a prostem . Že prve sonde leta 1967 so pokazale, d a so vse zem ljišče n a planoti, na k a te ri je po dolžini razvrščenih p e t cerkva, zelo sprale padavine in sprem enila razn a dela, ki so se tu vrstila. Celo na m estih, k je r je danes določena plast zem lje obrasla s travo, je skala plitko pod površino. Ne­ k atere sonde so ponekod pokazale daleč večjo globino, ki je segala okoli 1,80 m. Č eprav je bilo jasno, da im am o v te h p rim erih opraviti z nasuto zem ljo in odkrušenim sedim entom , so n a robu p lanote jugozahodno od velike M arijine cerkve dale n ekaj fragm entov zgodnjesrednjeveške slo­ vanske keram ike. T e so ležale v tem ni p lasti pom ešane z obilico ogljenine in pepela. V tej p lasti in v p la sti pod njo, ki je b ila iz čiste zem lje, je bilo večje število drobnih fragm entov srednje velikih človeških kosti te r kakšen m ajhen frag m en t lobanje. Zanim ivo je, da n iti v enem p rim eru niso bile najd en e dolge človeške kosti, kot so npr. kosti udov ali p a cele lobanje, razen neznatnega fra g ­ m enta fem ur j a v sondi severno od B oštjanove kapelice. Vse to jasno govori za to, d a im am o opraviti n a tej planoti z uničenim i grobovi, ki so bili na p latoju tega hriba. T reba je bilo n a jti m esto, k je r b i bilo mogoče zaslediti kak neuničen grob, ki b i opredelil časovno in k u ltu rn o uničene grobove dom nevane nekropole, ki se je tu širila. Posebno je bilo to po ­ trebno, ker so n ek atere sonde dale, ko t sonde severovzhodno od B oštja­ nove kapelice v sm eri lurške, fragm ente keram ike in železno sulico, ki ne pripadajo slovanski periodi tega k raja. Po videzu, k ak o r ga je nudilo zem ljišče za B oštjanovo kapelo, je bilo sklepati, da je ta del planote še nekam nedotaknjen. P ri odpiranju sonde za apsido om enjene kapele se je takoj pokazalo, da je bilo najdeno zaželeno m esto. Tako so bili n a p ro sto ru od apside te r vzdolž zazidane lope te kapele o d k riti trije grobovi in situ. Po načinu, k ak o so grobovi ležali in v kolikšni m eri so bili ohranjeni, lahko dom nevam o, da se je grobišče n a tem m estu širilo razen po m ali p lanoti ob stav b i tudi po strm ini tega dela hriba, ki ga je dan ašn ja pot, ki pelje n a Gore, uničila. A li je bilo k aj grobov tu d i na dan ašn ji strm ini še bolj vzhodno od te poti navzdol, je zarad i spranega zem ljišča težko dognati. Sonde so se n a tem m estu pokazale sterilne, k e r so plasti zem lje zelo plitke, in kolikor je plasti, se recen tn o obnavljajo z odpadki in listjem dreves, ki tu raste. N ajdba posam eznih dolgih človeških kosti v m ajh n i pečini n a dnu hriba poleg stare m ežnarjeve baročne hiše, ki se n ah aja v p rav i č rti pod B oštja­ novo kapelo, dovoljuje domnevo, da so lahko p rišle od zgoraj. Poleg 34 sond n a sam em vrhu, bodisi na zgornji p lanoti okoli cerkva, bodisi na njegovih pobočjih, je n arejen ih tu d i 11 sond n a sedlu, ki pelje od ceste Bizeljsko'—B istrica ob S otli k sedlu pod G oram i in od tu v Pil- štajn. Tu je po> pripovedovanju vaščanov bil odk rit grob,2 k atereg a skelet je bil obdan s kam nitim i ploščam i. P ri poizvedovanju o o d k ritju n i bilo mogoče dobiti bolj podrobnih podatkov o situaciji najdbe. R avno tak o je bilo nem ogoče izvedeti, ali so bili v grobu pridatki. Razen sond, narejenih na trav n ik u z desne stran i ceste v sm eri navzgor, k je r je o d k rit omenjeni grob, so vse d ru g e bile sterilne. Toda kljub tej v rsti p razn in e so sonde na om enjenem trav n ik u d ale n ekaj fragm entov keram ike, k i se lahko prisodijo sam o n a podlagi njihove fak tu re v m lajšo antično dobo. O pis sond Sonda št. 1 in 2. Na prostoru m ed zvonikom M arijine bazilike in kapele sv. Ju rija n a zahodnem robu sta odprti dve sondi (1,50 X 1,50 in 1,00 X 1,50 m). Pod rušo je bila plast kam enega drobiža, naplavine z višjih leg, k jer je ba­ zilika. Pod njo 0,40 m globoko je bila p last črne zem lje z veliko količino oglje- nine. Med njo je bil najden tudi k ak kos drobnih človeških kosti. V globini 0.50—0,80 m je že glede na pad zem ljišča ogljenina izginjala in nam esto nje so bili vse bolj pogosti osteološki ostanki. Ti so bili tudi v čisti plasti črne zemlje, pom ešane z drobci kam na. P o ostrih robovih je soditi, da so nastali pri kopanju žive skale, ki se na tem prostoru javlja 1,80 m globoko. V sloju 2 E. Cevc, D voje zgodnjesrednjeveških figuralnih upodobitev na slovenskih tleh. Arh. vestnik 3, 1952, 233 in opom ba 56 a. črne zem lje sta poleg kosti najdena tu d i dva frag m en ta keram ike z večkratno valovnico. Sonda št. 3. Da b i preverili globino zahodnega zida ladje Ju rije v e kapele, smo odprli sondo, veliko 1,5 X 1,5 m, n a z u n a n ji stran i stavbe. Pod ru šo 0,10 m debelo se je pokazala 10 cm debela p last recen tn eg a hum usa, pod njim je takoj bila živa skala. V tej plasti ni bilo nobenih k u ltu rn ih sedim entov razen recentnih kosti piščanca. Sonda št. 4. Poleg zunanje severne ste n e lad je kapelice sv. B oštjana je bila n a re je n a 2,5 X 2,0 m velika sonda, da b i se p rev erila globina tem eljev tega dela stavbe, ker so na tem m estu n a zidu v id n e določene polkrožne sledi. Pod 10 cm debelo rušo se je takoj pokazala živa skala. Sonda št. 5 in 5 a. Nekaj m etrov severno od sonde št. 4 pod robom poti, ki pelje od lurške kapele k Boštjanovi in k je r so tla nekaj nižja od nivoja poti, je b ila odprta 2,5 X 1,5 do 2,0 m velika sonda št. 5 in pol m etra pro ti jugu še sonda 2,0 X 1,5 m št. 5 a. Zem eljsko steno m ed dvem a sondam a sm o tu p u ­ stili zaradi profila. Pod rušo in recentnim hum usom , ki je n a tem m estu 15 cm debel, se je pokazala 5 cm debela plast črn e zem lje, pod k atero se je začela zem lja rdečiti. Očitno je bilo, da ta b arv a n e prihaja, od opeke ali žgane zem­ lje, čeprav so bili sporadično v zem lji tu d i kosi žganine. V tej plasti, ki je segala 0,30 m globoko, je bilo veliko število živalskih kosti, 0,38 m globoko pa je b il n ajd en fragm ent fem urja, m edenice in podlahtnice. Med zem ljo je bilo tu d i določeno število keram ičnih fragm entov in v sondi št. 5 a tu d i fragm en­ tira n a železna sulica (T. 2: 11 in T. 4: 1). T e najdbe so ležale 0,35—0,50 m globoko. N a mestu, kjer smo odprli sondo št. 5 in 5 a, se je pokazalo, da je zahodna stra n jam e, ki m eji na om enjeno pot, vklesana v živo skalo. Ravno tako je severna stran sonde št. 5 m ejila s skalo. Z vzhodne strani p a so v tej sondi b ili večji kosi skale, ki so zapirali v štirik o tn ik 1,0 m širok prostor v son­ di št. 5. V te j globini je bilo v sondah delo prekinjeno; prostor je b il zatrpan, da se p ri naslednjih raziskavah dela zopet nadaljujejo. Sonda št. 6 in 7. Istočasno s p rejšn jim i sondam i sta odprti tu d i sondi za apsido lu ršk e kapele, tj. v severni sm eri. T i sondi (vel. 1,5 X 1,5 in 1,0 X 1,5 m) sta bili sterilni, k er se je pod samo rušo p o k azala živa skala- Sonde št. 8, 8 a, 10, 11 in 19. Š tiri sonde so bile narejene n a zahodnem prostoru ob kapelici sv. Boštjana. Tako je sonda št. 8 odprta z desne strani gotskih v ra t in št. 8 a ob steni lope o m enjene kapelice. P last 0,25 m debele m alte in kam enega drobiža leži v tem delu n a živi skali. B ila je sterilna. Sondi št. 10 in 11 (vel. 1,5 X 1,0 m) sta n are jen i p re d cem entno ploščo stranišč. Pod rušo 0,10 m je bila 0,20 m debela p la st črn e steriln e zemlje, k i je ležala na živi skali. Z a razliko od teh je sonda št. 19, k i je b ila odprta v nadaljevanju sonde št. 4 v zahodni sm eri do vogala stavbe, v zem lji pod 0,15 m debelo rušo vse­ bovala drobne kose človeških kosti. Ta p la st je bila razm erom a plitka, ker se je n a globini 0,25 m že pokazala živa skala. D rugih elem entov ni bilo. Sonde št. 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 18 so bile odprte na najvišjem delu p la­ note, n a k ateri leži lurška kapela. Sondi 12 in 13, vel. 1,5 X 1,2 m, sta odprti na m estu, k jer teče pot k tej kapeli, in to z zahodne strani. Pod zgornjo 5 cm debelo recentno plastjo je sledila 20 cm debela plast rjavkaste zem lje, ki je ležala n a živi skali. V zem lji je bilo najdeno določeno število človeških drobnih kosti. Sondi št. 14 in 15, ki sta bili n arejen i na zahodni, in sonda št. 16 na vzhod­ ni stran i za apsido niso dale nobenih sledi m aterialne kulture, čeprav je bila p last zem lje pod rušo n a nekaterih m estih 20 cm debela. P ri sondah 17 in 18, ki sta odprti nasp ro ti sondam 12 in 13 n a vzhodni stran i pred kapelico, je zem eljska plast kom aj 15 cm debela in je bilo v zemlji nekaj fragm entiranih kosov človeških kosti. Sonde št. 20, 31, 31 a in 34 so bile n a re jen e n a tem delu na pobočjih hriba. Vse so pokazale, da je n a teh m estih sedim ent zem lje recenten. Sondi št. 21 in 22. V črti z zvonikom n a vzhodni stran i bazilike sta bili odprti dve 1,5 X 1,0 m veliki sondi, da b i se raziskalo zemljišče poleg ograd­ nega zidu. V globini 0,50 m se je pojavil znani kam eni drobiž. Sam a plast, ki je ležala nad njim , je enoten nasip. Od k u ltu rn ih elem entov je vsebovala nekaj fragm entov recentne keram ike in razne alum inijaste svetinjice. 16 A rh eo lo šk i v estn ik 241 Sonde št. 23, 24 in 25. Zadnji dve sondi sta bili narejeni pred sam im vho­ dom v Jurijevo kapelo in nista dali nobenih kulturnih elem entov, razen alu­ m inijaste svetinjice iz začetka tega stoletja. Sonda št. 23 južno od sond 1 in 2 je bila odprta ob robu spodnje poti in je pod rušo vsebovala enotno plast črne zemlje, ki se je v globini 50 cm n aslan jala na skalnato podlago. Med zemljo bliže površja je bilo nekaj fragm entov recentne keram ike. Sondi št. 26 in 27, ki sta bili n arejen i severno in zahodno od M artinove kapelice, sta bili sterilni. N a zahodni in južni strm ini sta bili narejeni sondi 28 in 29. Obe sta bili sterilni. Sonde št. 9, 31 in 32. Te tri sonde so bile narejene na prostoru m ed vzhod­ nim zidom Boštjanove kapele in potjo, ki pelje od stopnic, ki vodijo n a vrh k M arijini baziliki. Sonda št. 9, velika 1,95 X 1,20 m, je zajela prostor v širini južne tretjin e apside in v * dolžini od om enjenega zidu do poti, k i leži za 0,50 m nižje. Pod rušo je bila 20 cm tenka p last rjavo črne zem lje s fragm enti raz­ m etanih človeških kosti. Takoj pod n jo se je pokazala v steno vklesana jam a, v k ateri je ležal skelet št. 1. Sondo št. 31 smo najprej odprli v širini dveh m e­ trov in potem razširili dol južnega vogala Boštjanove lope. T u sta se takoj pod 5—10 cm debelo plastjo pokazali v živo skalo vklesani jam i grobov 2 in 3. 2,40 m od om enjenega južnega vogala ob samem zidu lope so se pokazale skale, ki so oblikovale posamezne vdolbine, kot da bi bile nam enom a narejene. Tudi v sondi št. 31, ki je bila severno od sonde št. 9, je bila slika plasti podobna. Zem lja med kam ni je bila sterilna. Za razliko od označbe sond, n arejen ih na hribu, so sonde, odprte na sedlu in pri izviru pod njim , signirane s črkam i. Sondi A in B, vel. 1,50 X 1,20 in 1,50 X 1,0 m, narejeni vzhodno od m ežnar- jeve hiše čez cesto v R auterjev sadovnjak, sta dali plast rjav o rum ene zemlje z recentnim i elementi. P last je takoj pod rušo, ki je 5 cm debela in sega do 0,40 m globoko, k jer se začenja kam eni drobiž. Sondi C in D, vel. 1,5 X 2,0 in 1,50 X 2,50 m, sta bili odprti z zahodne strani poti, ki pelje k sedlu. Obe sta pokazali, da je do globine 0,80 m plast nasipa, ki je nastala ob odm etavanju zem lje pri širjenju ceste. P la st je sterilna. Sonde E, 1,50 X 1,0 m, F, 12,5 X 1,50 m in G, 11,5 X 1,50 m, so bile odprte na mestu, k je r naj bi ležal om enjeni grob. Pod recentnim hum usom , 0,30 m, je rjavo črna zem lja s fragm enti keram ike iz prejšnjega stoletja in z živalskim i kostmi. Na to sledi plast rumene, ilovici podobne zemlje, ki je popolnoma ste­ rilna. V globini 0,80 m se začenja kam eni drobiž. Sonda H, 1,5 X 1,5 m vel., je bila narejena kakih 30 m vzhodno od prejš­ njih sond. T u se je pod 5 cm debelo rušo in 20 cm debelim hum usom takoj pojavila rum ena zemlja, ki sega tu d i do 1,05 m globine. P la st je popolnoma sterilna. Sonda I, vel. 1,5 X 2,0 m, ob južnem robu istega trav n ik a nad cesto, ki pelje v P ilštajn, na mestu, kjer so se n a vsekani steni ceste videle sledi ne­ kega kulturnega horizonta. Pod 5 cm debelo rušo je rjav a zem lja z veliko fragm entov keram ike in porcelana iz prejšnjega stoletja. P la st sega do 0,40 m globine, k jer je tenka plast rdeče žgane zemlje, verjetno nekega novejšega ognjišča. Sondi J in K, vel. 4 X 2 m, sta bili odprti vzhodno od staje, južno od ceste, ki pelje v Pilštajn, in so do globine 0,80 m dale popolnom a sterilno plast rum ene zemlje. Sonde L—O. Da bi preverili zem ljišče, smo naredili še štiri sonde 1 X 1 m vel., okoli studenca, im enovanega »božja noga«. N abita zem lja, ki je segala do 0,60 m globoko, govori o vaški poti, ki je nekdaj tod potekala. Poleg teh sond je bila pregledana vsa okolica, posebno p a sta ra cesta, ki pelje od sedla južno od m ežnarije n a v rh Gore. Tu je najdeno n a več m estih kot erozijski m aterial določeno število fragm entov keram ike. Ko se ta cesta obrne proti severu pod M artinovo kapelo, je bil na sam ih tleh najden bronast novec. Določeno število keram ičnih fragm entov, ki pripadajo eni sam i posodi, je bilo najdenih tudi v tleh prezbiterija med današnjim zahodnim zidom in zahodnim zidom sedaj odkrite štirioglate apside v kapeli sv. Ju rija. O pis grobov in njihovega ku ltu rn eg a inventarja G rob št. 1. Po odstranitvi ruše in t. i subhum usa so se pokazale posam ezne človeške kosti, ki niso bile in situ in so prip ad ale nekem u uničenem u grobu. Pod nekoliko centim etrov debelo plastjo zem lje je ležal grob. G robna jam a, vel. 0,50—0,60 X 2,0 m, je bila vklesana v živo skalo tako, da je z zgornjo stran jo skoraj slonela n a južnem vogalu sred n je strani apside. P ri nogah, k a­ m or skala n i segala, je bil grob za p rt z večjim i kamni. V zem lji v grobu na višini nog je bilo nekaj keram ičnih fragm entov, pri glavi p a samo nekaj kosti neke ptice. Sodeč po številu in m estu, k ak o r sta ta dva elem enta najdena, sta prišla v grob v sek u n d am i legi. Skelet, o d k rit v tem grobu, je bil 0,45 m glo­ boko, b il je dobro ohranjen. P rip ad al je m lajši ženski osebi, ležal je v hrbtni legi z rokam i ob telesu, usm erjen Z—V. Dolžina skeleta je znašala 1,70 m. P rid a tk i: ob glavi sta z vsake stran i bila po en uhan iz bakrene zlitine z ve­ likim procentom svinca in verjetno nekaj srebra. Uhana sta grobo lita z ohra­ njenim i vlivnim i šivi. P rip ad ata tip u grozdastega uhana s perforirano lunulo. N a enem prim eru je obroč dv ak rat nalom ljen. Vel. 3,8 X 2,9 in 4,6 X 3,8 cm, deb. žice 0,15 cm in dolž. fragm enta obroča 1,8 cm (T. 1: 1, 2 in T. 4: 2, 3). Na istem m estu je n ajd en še bronast obroč z zlom ljeno S pentljo. Vel. 3,5 X 2,55, deb. žice 0,2 cm (T. 1: 3 in T. 4: 7) te r bronast uhan pilinskega tipa. Vel. 2,65 X 3,85 cm, deb. žice obroča 0,15, žice priveska 0,1 cm (T. 1: 6 in T. 4: 6). N a sredincu desne roke sta bila dva b ronasta prstana, od teh je eden gladek, bolj trik o tn eg a preseka, drugi pa ornam entiran s prečnim i vrezi in dokaj pol­ krožnega preseka. Oba prstan a sta lita in im ata ohranjene vlivne šive. Pr. 2,25, 2,26, viš. 0,65, 0,60, deb. 0,18, 0,2 cm (T. 1: 4, 5 in T. 4: 4, 5). G rob št. 2 je ležal južno od groba št. 1 in s spodnjo stranjo se je grobna jam a skoraj dotikala stran i prejšnjega groba. T a grob je bil zaradi pada te ­ re n a p litk o vkopan v skalo, m edtem ko je v drugi višini jam e bila zem lja. Pri glavi in ram enu z leve stran i skeleta so bili trije večji kam ni, verjetn o deli B oštjanova kapela S vete gore n a Bizeljskem, B oštjanova kapela. Situacija grobov 1, 2, 3 S vete gore na Bizeljskem (Saintes m ontagnes à Bizeljsko), la chapelle de St. Sébastien. S ituation des tombes 1, 2, 3 16* 2 4 3 nekdanje žive skale na tem mestu. Zem lja, s katero je bil grob zasut, je bila tem nejša in v n jej ni bila najdena nobena stvar. Skelet je ležal 0,35 m globoko, bil je dobro o h ran jen in je pripadal 1,75 dolgi ženski osebi. Ležal je v hrbtni legi z rokam i ob telesu in z glavo zelo nagnjeno na desno ram o. U sm erjen je J—S z odklonom 2° proti vzhodu. P od pritiskom zem lje so bile nekatere kosti prem aknjene. P ridatki: ob vsaki stra n i glave je im el po en bronast obroč s kovano S pentljo. Vel. 3,35 X 2,75, 2,38 X 2,15, deb. žice 0,085 in 0,2 cm (T. 1: 7, 8 in T. 4: 8, 9). Pod desno klavikula je bil še en podoben obroč. Vel. 3,3 X 2,85, deb. žice 0,185 cm (T. 1: 9 in T. 4: 10). Grob št. 3. 1,50 m dalje proti jugu je ležal tretji grob. Tudi tu je bila grobna jam a plitko vklesana v skalo. Zaradi p ad a terena je možno, d a so tudi vse druge strani odstranjene, za k ar bi govorile odkrite skale nekaj severozahodno od groba. Dva večja kam na sta ostala sam o ob levi stran i v višini glave. Skelet je ležal zelo plitko, 0,20 m pod površino zem lje in so zato tudi vse kosti pod pritiskom hoje bile močno zlomljene. Z aradi poti, ki pelje na Goro, je bil grob v spodnjem] delu odsekan, tako da je skelet bil ohranjen samo do kolen. Ležal je v h rb tn i legi in je pripadal m oškem u individuu. Leva roka je bila ob telesu, desna p a zvita v komolcu in položena verjetno n a pas. O hranjena dolž. skeleta 0,96 m. Grob je bil brez pridatkov. A li lahko h grobovom prištevam o tu d i om enjeni štirio g lati prostor v sondi št. 5, je danes težko soditi. T oda tu najd en e človeške kosti in sulica s k eram ik o v sondi št. 5 a d ajo slutiti, da prip ad ajo n ek em u grobu, ki je bil n a te m m estu ali v neposredni bližini. Ne izključujejo seveda tudi m ožnosti, da so ti elem enti erozijski m aterial. Za p rv o dom nevo bi govorila vklesanost jame. P ri tej n a jd b i ostaja sam o v p rašan je rdeče barve. Res je, da do sedaj nism o srečali podobnega prim era. Toda ob­ stajajo n a obm očju vzhodnih Alp grobovi zgodnjega srednjega veka, v k a ­ terih so v sedim entu najdene kepice neke rdeče barve. T ake kepice so n ajdene v različnem številu v posam eznih grobovih.3 A li lah k o povežemo te pojave z n ašim prim erom , se bo m ogoče izkazalo p ri n a d a ljn jih delih. Če upoštevam o om enjeni pro sto r k o t grob, b i ta ležal v sm eri J —S, tj. v isti sm eri k o t grob št. 2 te nekropole. Res d a ne bi b ila lega dom nev­ nega groba v sondi št. 5, k i bi m u lahko prisodili sulico k o t pridatek, presenetljiva, dasi ni neznana podobna lega tu d i n a slovanskih n ek ro ­ polah; n a S v etih gorah pa glede n a lego groba št. 1 in 3, skoraj preseneča. V prašanja ta k e usm eritve se je d o ta k n il poleg n ek aterih d ru g ih znanstve­ nikov tu d i V. H rü b y za prim ere n a nekropoli S ta ré M èsto in p ri tem n a­ vaja m n en je L. N iederla.4 Zanim ivo je, da glede k u ltu rn ih elem entov ta grob n e odstopa od groba št. 1. N e sam o da ga z vezu j e obroček s S petljo, tem več, k a r se n a videz d a ugotoviti, je to, d a je zelo podobna zlitina grozdastih u h an o v groba št. 1 in v elik ih obročev groba št. 2. In v e n ta r zgoraj opisanih grobov n e kaže k a k e dosedaj neznane oblike v krogu slovanske m aterialne k u ltu re . Tu n ajd en i S obročki spadajo v vzhodni tip, tj. v tip, ki im a n a enem koncu S petljo, n a d rugem nim a 3 V grobovih nekropole K ranj - L ajh so večkrat našli grudice »rdečila« (Rötel) 26, 51, 75, 80, 104, 143, 156, 161, 166, 176 itd. (W. Schmid, Die Reihen­ gräber von K rainburg. Jahrb. f. A ltkde 1, 1907), elem ent, ki ni znan v germ an­ skih grobovih. (J. W erner, Die Langobarden in Pannonien. A bhandl. NF 55 A, 1962, 127; dalje: J. W erner, 1962). 4 V. H ruby, S taré Mèsto. V elkom oravské pohrebište »Na Valâch«. Monum. arch. 3 (1955) 77 in vsa tam om enjena literatu ra glede tega vprašanja. (Dalje V. H rubÿ, 1955.) kvačice (T. 1: 3, 7— 9 in T. 4: 7— 10). T a tip obroča, ki se n a obm očju vzhodno od vzhodnih Aiip fo rm ira v erjetn o pod vplivom k aran tan sk e v a ria n te ko t starejše, je n a tem ozem lju zelo običajen za fazo belobrdske k u ltu rn e skupine. T oda glede n a k u ltu rn i razvoj v Panoniji po p ren eh a­ n ju avaro-slovanske skupine se t. i. S obroči uveljavljajo p red popolnim razvojem belobrdske skupine n a področju Slavonije in v erjetn o tudi S rem a. N a vzhodnoalpskem ozem lju se p ojavljajo tu d i v sprem stvu ob­ ročkov v spiralo5 in v sprem stvu k o ttlašk ih elem entov.6 V karan tan sk em k u ltu rn e m k ro g u se om enjeni sorodni tip s S petljo in kvačico' pojavlja v času m ed k aran tan sk o in kottlaško skupino. Ta dva m om enta pričata, da je S obroček b rez kvačice lah k o n a sta l in bil v rab i že v 9. stoletju. U hani s tega n ajd išča p rip ad ajo dvem a tipom a. P rv i naj b i b il t. i. p ilin sk i tip , ki p rip a d a vzhodnem u k u ltu rn em u krogu T. 1: 6. P o jav ­ lja se v grobovih v p a rih 7 ali p a v sp rem stv u S obročka in biserov iz am etista.8 Tudi ta tip im a n a ozem lju k aran tan sk eg a k ro g a svojo varianto v u h a n u z ovitim spodnjim lokom s filigransko žico. V tem k ro g u zajem a fazo, k i časovno sto ji m ed k aran tan sk o in kottlaško skupino*.9 D rugi tip u h a n a z grozdastim priveskom in p erfo riran o lu n u lo (T. 1: 1, 2 in T. 4: 2, 3) p red stav lja lito kopijo podobnih uhanov iz srednjega P odonavja, izdelanih v filig ran u in g ran u laciji iz plem enitih kovin, ki so najbolj znani iz velikom oravskih in d ru g ih grobov severno* od srednje D onave in južno* od to d vse do zahodnega B alkana.1 0 N astali so pod v p li­ vom uhanov, ki so p red stav ljali p ro d u k t bolj razvitih delavnic n a ozem lju n ek d a n jih antičnih p ro v in c in k i so v zgodnjem srednjem v ek u pod m oč­ n im vplivom B izanca. N aši p rim e ri kažejo glede zlitine boljšo* kakovost k a k o r zlitina, k i je v splošnem v rab i v k arantanskem krogu. Zanim ivo je, d a imajo* še dobro o h ran jen e vzbokline, k i n a teh uh an ih zam enjajo granulacijo. Ta d v o v rstn i niz vzboklinic fo rm ira motiv, ki je odvisen od oblike priveska. Z anim ivo je, d a najdem o analogni m otiv tu d i n a luni- častih uh an ih k o ttla šk e skupine, izdelanih v jam ičastem em ajlu. Tudi k rižasti cvetni o k rasn i elem ent, k i ga im ajo n a sredi te lunule, nedvom no p o n azarja p rav res d a dokaj shem atizirano — že zaradi u p o rab e druge tehnike, g ran u liran e vence, k i oblikujejo grozdasti privesek.1 1 G lede na posam ezne kronološke m om ente je jasno*, da je k o ttlaški u h an prevzel ta 5 J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. D ela SAZU l (1950), grob 104, T. sl. 19, grob 192, T. sl. 48 (dalje J. Korošec, 1950). 6 Ibid., grob 100, T. sl. 18, grob 143, T. sl. 28, grob 178, T. sl. 42, grob 209, T. sl. 54 itd. 7 J. Hampel, A lterth ü m er des frühen M ittelalters in U ngarn 3 (1905) T. 526, grob 74. Tudi v S plitu v M uzeju h rv atsk ih arheoloških spom enika hran ijo par tak eg a tip a uhanov, k i izhajata iz enega groba. Lj. K aram an, Iskopine društva »Bihaća« u M ravincim a i starohrvatska groblja. Rad JA ZU 268 (1940) sl. 27 spodnja vrsta. D va uhana, verjetno par, sta najdena tudi v K öttlachu. 8 Gy. Török, D ie Bew ohner von H alim ba in 10. und 11. Jah rh u n d ert. Arch. Hung. 39 (1962) 161, T. 88. 9 P. Korošec, Poskus delitve slovanske m aterialne kulture n a področju K arantanije. Zgod. časopis 15, 1961, 176 sl.; P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika k aran tan sk ih Slovanov, III. Kronologija, 445 sl. (v rokopisu). 1 0 V. Hrubÿ, 1955, 324 sl., sl. 41; J. Korošec, 1950, T. sl. 107, grob 350. 1 1 P rim erjaj T. 1: 1, 2 in barvno prilogo P. Korošec, E m ajl v nakitnih predm etih v P tu ju v knjigi J. Korošec, 1950, sl. 2—4. m otiv od grozdastih s perforirano lunulo. V im itiran i g ran u laciji pa je ohranil tu d i elem ent obrobij an j a p riv esk a z nizom vzboklinic. Glede na to, da se k ottlaški u hani postavljajo1 v 9. in prvo polovico1 10. sto letja in da se je prevzem anje tega m otiva lahko zgodilo že p ri n jihovem form i­ ranju, za k a r bi govorila njegova v elik a priljub ljen o st n a kottlaških uhanih, lahko tu d i naše u h an e postavim o v 0. stoletje.1 2 O ba prstana, najdena v grobu št. 1, p ripadata tipu, ki se v k a ra n ta n ­ skem krogu veže n a periodo1 k o ttlaške in belobrdske skupine; n a vzhodu pa je zelo p rilju b ljen v času, ki sledi avaro-slovanski fazi (T. 1: 4, 5). O pisani pred m eti predstavljajo ne sam o zaprto1 k u ltu rn o 1 celoto, tem ­ več so tu d i enotni v kronološkem vprašanju. Z ato našo skupinico grobov lahko prisodim o v čas, ko- je v vzhodnem krogu b il sp rejet S obroč in ko se je začelo litje uhanov s p erfo riran o lunulo. U poštevajoč k ulturni razvoj obm očja vzhodno od vzhodnoalpskega ozem lja, bi o d k rita skupina časovno p rip ad ala koncu 9. in začetku 10. stoletja. Za d an es je težko soditi, ali se n a tem obm očju fo rm ira kakšna k u ltu rn a sk u p in a z neko lokalno značilnostjo, ki naj b i v svojem in v en tarju vsebovala v večjem številu elem ente, k i smo jih našli v svetogorskih grobovih. T oda glede na najd b e iz O breža1 3 in iz Sel1 4 lah k o trdim o, da se to obm očje n e veže na k aran tan sk i krog. Ne glede na obroče in uhane, k i po svojem obliko­ v an ju v širšem pom enu spadajo v vzhodni k u ltu rn i krog, je nedvom no, da se vsi elem enti teh grobnih p rid atk o v n e vežejo n iti d irek tn o n a krog, ki ga oblikuje belobrdska skupina. E lem enti tega grobnega in v en tarja kažejo povezavo s sosednim obm očjem 1 5 te r z ozem ljem sev ern e Panonije ozirom a s Podonavjem tega kraja. V tem oziru se v e rje tn o vežejo na razne najdbe, k aterih izvor in m esto izdelave m oram o isk ati v te h sever­ nih predelih. Po sedim entih posam eznih sond, n arejen ih n a p lanoti h rib a, je raz­ vidno, da je nekropola zajem ala p ro sto r od lu ršk e do Ju rije v e kapele. Po tem sodeč, tu d i naši trije grobovi ne m orejo p re d sta v lja ti osam ljene skupine. Že sam a najd b a kosti n ad grobom št. 1 te r človeške kosti, dasi samo drobne, v sondah št. 1, 2, 5, 5 a, 10, 12, 13, 17 in 18, jasn o p o trjujejo dom nevo o nekdanjem obstoju večjega števila grobov na tem m estu, ki so im eli tud i grobne pridatke. Med te m oram o nedvom no p rište v a ti poleg že om enjene železne sulice tu d i n ek a te re keram ične posode, katerih fragm enti so n ajd en i ali v p lasteh opisanih sond ali na stezi vzhodnega pobočja hriba. Opis drugih najdb Sonda št. 1. 1. Fragm ent največje periferije posode iz dobro prečiščene zemlje, pom ešane z drobci krem ena in sljude. Posoda je bila z zunanje strani prevlečena s prem azom , ki je pri žganju dobil svetlo rjavo barvo, notranjost 1 2 Glej datacijo istih uhanov n a nekropolah zahodne Bosne, N. Miletič, Slovenska nekropola u Gomjenici kod Prijedora. G lasnik Zem. muz. NS 21-22, 1966-67 (1967) 125 sl. (dalje N. Miletič, 1967). 1 3 G radivo v Posavskem m uzeju v Brežicah. 1 4 J. Korošec, Staroslovanski grobovi na Selah p ri Dobovi. A rh. vestnik 5. 1954, 167 sl. 1 5 N. Miletič, 1967, 81 sl. posode p a je sivo črna. N a fragm entu sta dve skupini valovnic. Vel. 4,6 X 3,5 centim etra (T. 2: 10). 2. F ragm ent m anjše posode, izdelane s sljudo pom ešane dobro prečiščene zemlje. Posoda je bila z obeh strani prevlečena s premazom. Žgana je svetlo rum eno rdeče barve. N a fragm entu je skupina valovnic in vodoravnih linij. Vel. 2,85 X 2,3 cm (T. 2: 9). Grob št. 1. 3. F ragm ent zgornjega dela črno žgane posode z navzven za­ vihanim vertikalno odrezanim in z zunanje stran i profiliranim ustjem in uslo­ čenim vratom , ki blago prehaja v ram e. Posoda je izdelana iz dobro prečiščene zemlje, pom ešane z drobci krem ena in sljude, in z zunanje stran i prevlečene s prem azom . D elana je n a lončarskem kolovratu. Vel. 3,6 X 9,85 cm (T. 3: 5). Sonda št. 5 in 5 a. 4. Večji konični pokrov s poudarjenim ploščatim gum ­ bastim držalom , rum eno rjavo žgan. Izdelan je na lončarskem vretenu iz p re­ čiščene zem lje, pom ešane z drobci krem ena in sljude. Prevlečen je z zunanje in n o tran je strani s tenko prevleko. Na n o tran ji strani sledovi ognja. Viš. 6,05, pr. 13,1 cm (T. 2: 8). 5. Dva fragm enta zgornjega dela (del v ra ta in ram ena) neke bolj kroglaste posode, izdelane iz dobro prečiščene zemlje, toda ne trdo žgane. Posoda je bila prevlečena s prevleko in je svetlo rum eno rja v e barve. Posoda je bila delana n a lončarskem v rete n u in ornam entirana z vodoravnim i paralelnim i črtam i n a ram enu. Vel. 5,65 X 5,25, 4,15 X 5,15 cm (T. 2: 1). 6. D va fragm enta spodnjega dela posode s sploščenim dnom. Izdelana sta iz dobro prečiščene zemlje, svetlo rjavo rdeče slabo žgana. Posoda je bila izde­ lana n a lončarskem vretenu. Pr. dna 7,6, viš. 7,6 cm. Vel. drugega fragm enta 5,2 X 5,5 cm (T. 3: 3). 7. F ragm ent največje periferije rum eno rdečkasto žgane posode, izdelane iz prečiščene zemlje, močno pomešane z drobci krem ena in peska. Posoda je bila prevlečena s prevleko z zunanje in n o tran je strani. Vel. 6,85 X 4,4 cm. 8. Š tirje fragm enti spodnjega dela in dela dna večje sivo rja v e žgane posode, izdelane iz zemlje, pom ešane z drobci krem ena in peska. F ak tu ra je dokaj porozna. Posam ezni fragm enti so bili v ognju. P r. dna 16,0, ohr. viš. 5,0 cm (T. 3: 2). 9. F ragm ent večje rum eno rjavo žgane posode, oblikovane na lončarskem vretenu, izdelane iz močno pom ešane zem lje z drobci krem ena in peska. Vel. 4,7 X 6,6 cm. 10. D va fragm enta večje grobo izdelane posode s sledovi vodoravne črta­ ste, bolj m etličaste ornam entacije. Vel. 5,6 X6,45, 4,0 X 5,45 cm. 11. M ed najdbe te sonde spada tudi večkrat om enjena železna sulica. Na v rh u je odlom ljena, vendar je dobro ohranjena. Obliko im a lovorovega lista rom bičnega preseka. Na spodnji strani se končuje s tulcem za nasajevanje. Sulica je bila lita in na listu pa s kovanjem oblikovana. Ohr. viš. 18,75, viš. tulca 10,6, širina lista 3,4 cm (T. 2: 11 in T. 4: 1). P ovršinske najdbe 12. F ragm ent zgornjega dela (prehod ram ena v vrat) rdeče rum eno pre­ vlečene posode, dobro žgane, izdelane iz dobro prečiščene s sljudo pom ešane zemlje. V prelom u je fragm ent svetlo sive barve. Na fragm entu je komaj opazna m etličasta ornam entika. Vel. 4,4 X 3,3 cm (T. 2: 2). 13. D va fragm enta ozkega grla nekega vrča, katerega široki ročaj je vezal u stje verjetno z ram enom posode, ki je bila sivo žgana, izdelana pa iz dobro prečiščene zemlje. En fragm ent je pod vplivom ognja nekoliko deform iran. Vel. 4,25 X 5,55, 3,7 X 3,55 cm (T. 2: 3). 14. F ragm ent m anjšega rdeče rum enega pokrova ali krožnika. Izdelan je iz dobro prečiščene zemlje, prevlečen z obe stran i s prem azom . Z notranje stran i je bil o m am entiran z rdečim i trakovi. Prelom fragm enta je svetlo sive barve. Vel. 2,4 X 4,78 cm (T. 2: 4). 15. Večji fragm ent zgornjega dela neke svetlo rum ene kroglaste posode. V rat je visok in skoraj cilindričen. Na zgornjem koncu se precej lijakasto širi v u stje z navzven zavihanim robom, ki je bil profiliran in je danes poškodovan. Na spodnjem koncu v ra t stolpničasto p reh aja v kroglasto ram e. F ragm ent je ornam entiran z rdečim i in črnim i trakovi, ki se izmenično v rstijo od roba ustja prek v ratu in ram ena. Posoda je bila izdelana iz dobro prečiščene in presejane ilovice, oblikovana na lončarskem vretenu te r enakom erno dobro trdo žgana. Ohr. viš. fragm enta 11,7, pr. u stja 5,0 cm (T. 3: 1). 16. Dva fragm enta dveh bolj koničastih tem no rjavo žganih pokrovov. Rob pri enem je bil nekoliko odebeljen in upognjen na notranjo in zunanjo stran. Izdelan je bil iz prečiščene zemlje, pom ešan z drobci krem ena in peska, prevlečen pa s tenko plastjo prem aza in oblikovan na lončarskem vretenu. Vel. 4,8X3,95, 4,7 X 3,6 cm (T. 2: 5, 6). 17. F ragm ent zgornjega dela sivo do svetlo rjavo žgane posode. Usločeni nizki v rat blago prehaja v ram e, u stje je navzven upognjeno z zaokroženim robom. Posoda je bila oblikovana n a lončarskem vretenu. Vel. 3,05 X 3,45 cm (T. 2: 7). 18. M anjši fragm ent dna neke oranžno žgane posode, oblikovane n a lončar­ skem vretenu. Posoda je m orala im eti prstanasto nogo. Viš. 1,8, ohr. šir. 6,2 cm. 19. Dokaj poškodovan bronast benečanski sold, dož Nicolò Contarmi, 1630—1631. L P r. 2,05 cm.1 6 Keramični fragm enti najdeni v apsidi Jurijeve kapele 20. Več fragm entov neke kroglaste do podolgovate posode s cilindričnim vratom, ki prehaja v polkrožno ram e. Posoda je bila izdelana iz dobro p re­ čiščene in presejane zemlje s prim ešano sljudo. O blikovana je n a lončarskem vretenu, njegove sledi so na zunanji in n o tran ji strani. Žgana je trd o v svetlo opekasto rdeči barvi. Danes so na fragm entih sledi ognja. O m am entirana je bila po vsej površini z blagimi kaneluram i, kot sledi vretena, na ram enu in na naj večji p eriferiji je po en tra k v ertik aln ih gosto zvrščenih drobnih vrezov. Viš. ohr. dela 10,4, pr. v ratu ca. 10,4, pr. največje p eriferije ca. 18,2 cm (T. 3:4). Za razliko od in v en tarja grobov, slučajne n ajd b e n e kažejo kake k u ltu rn e enotnosti. Že sam e keram ične najd b e kažejo različne fak ­ tu re izdelave in so različno žgane, d asi so vsi frag m en ti razen št. 8. (T. 3: 2), prip ad ali posodam boljše kakovosti. N iti en frag m en t n e kaže sledi prvotnega gneten ja z rokam i; iz tega se da sklepati, d a so delo bolj raz­ vitih obrtnikov in da so žgane v z a p rtih pečeh. G lede k u ltu rn e oprede­ litve razen keram ičnih fragm entov št. 1, 2 (T. 2: 10 in T. 2: 9), mogoče tudi št. 3 in 8 (T. 3: 5 in T. 3: 2), ki po svojih elem entih sodijo v slovanski zgodnji srednji vek, in fragm entov št. 15 (T. 3: 1), b i bilo d ru g e v splošnem prisoditi starejšim fazam. Določeno število fragm entov po fa k tu ri spom i­ nja n a antično izdelavo, toda ne starejše, tem več m lajše faze. K aterim oblikam posod, razen om enjenih pokrovov, so ti frag m en ti p rip ad ali, je težko soditi, to d a glede n a posam ezne fragm ente so n e k a te re posode imele ravna ali p rstan asta dna. Od tak e oblike se loči dno frag m en ta št. 6 (T. 3: 3), najdeno v jam i št. 5 in 5 a. Posoda, k a te ri je to dno pripadalo, je bila vrečaste oblike (beutelförm ig). T a tip k eram ik e je o bičajen poleg drugih oblik za konec periode p reseljev an ja narodov. P o n av ad i je ta keram ika, poleg keram ike, izdelane n a roko, oblikovana n a lončarskem vretenu. Večinoma je žigosana z zam reženim i rom bi, v e n d a r obstajajo tudi oblike, k i niso tako o m am en tiran e.1 7 A li je posoda, k a te ri je p rip a­ dal opisani fragm ent, bila okrašena ali ne, je težko soditi, k e r fragm ent ne presega višine največje periferije. '• Tip CNI III, št. 46. Podatek m i je dal A. Jeločnik, za k a r m u se za­ hvaljujem . 1 7 J. W erner, B. 1962, T. 18, sl. 4, 5; T. 19, sl. 6, 7. D ru g i odstopajoč prim er je fragm ent št. 15 (T. 3:1). T a ne samo, d a se od d ru g eg a gradiva razlik u je po obliki, tem več je tu d i po fa k tu ri in n a ­ čin u o m a m e n tir an j a edin m ed vsem gradivom . Sodeč po' obliki, nedvom no p o n a z a rja steklenico iz stekla. Po ohranjenih sledovih b arv e je b ila po­ so d a od roba u stja do prehoda v rata v ram e črno pobarvana. Rdeči tra k je b il okoli roba ustja, na sredini grla, p re d plastičnim profilom ram ena in n a preh o d u ram en a v največjo periferijo. Dasi n i o h ran jen spodnji del, la h k o dom nevam o, da je bila posoda v sa črno pobarvana in d a so rdeči tra k o v i n a njo naneseni. Tak n ačin b a rv a n ja posod n a našem področju poznam o sam o n a železnodobnih posodah.1 8 N a to obdobje spom inja tud i p ro filira n o ram e, k i se m ed drugim p o jav lja kot rem inescenca tega časa tu d i n a n ek aterih antičnih vrčih. Ta elem ent se obdrži celo do k ra ja pe­ rio d e selitve narodov, v en d ar vedno n a vrčih. V zvezi s starejšim i ele­ m e n ti te posode lahko omenimo, da im a največ analogij v steklenicastih o b lik ah grških gnathia, ki so najdene v večjem številu n a naših ja d ra n ­ sk ih otokih vse do Istre. Z a to t. i. keram iko viškega tipa, ki je apulskega izvora, se dom neva, da je bila izdelana tu d i v delavnicah našega P ri­ m o rja. P o m nenju n ek aterih arheologov je v posam eznih elem entih p re­ cej posebna te r p re d sta v lja lokalno varianto. N a ozem lju jad ran sk e obale se ta k eram ik a p o stav lja v 4., 3. in 2. stoletje p red našo ero.1 9 N e glede na vse om enjene m om ente v zvezi s tem fragm entom je bi­ stveno, d a n e p red stav lja za ta k raj in za naše najdišče značilnega ele­ m en ta, je osam ljen prim er, časovno ni vezan n iti z eno najdbo, k i je do d an es tu odkrita. M ed elem ente, k i nosijo v sebi v določeni m eri izročilo starejše dobe, lah k o prištejem o še n ek atere m anjše fragm ente keram ike, k i verjetno p rip a d a jo bolj podolgovatim posodam m lajšega časa. T udi železna sulica je brez oprijem ljivih elem entov za natančnejšo časovno in k u ltu rn o opredelitev. Če iščem o analogije, jih najdem o od prazgodovine2 0 do zgodnjega srednjega veka.2 1 Dobim o jih v grobovih ra z n ih k u ltu rn ih skupin, germ anskih in slovanskih krogov. Toda dejstvo je, d a se n a slovanskih nekropolah vzhodnega in predalpskega območja n a n ašem ozem lju ne pojavljajo. Zato lahko dom nevam o, d a je najdeni p rim e r v sondi št. 5, 5 a mogoče p rišel s severnih slovanskih k u ltu rn ih skupin, k je r se te v rste orožja običajno d ajejo v grobove. T oda glede na to m ožnost se svetogorska sulica loči v določeni m eri po obliki od sulic iz germ anskih k u ltu rn ih krogov.2 2 Glede n a njeno arhaično obliko jo je d an es težko prisoditi katerikoli k u ltu rn i skupini ali celo fazi, k a te ri bi 1 8 N a keram ičnih situlastih posodah. 1 9 P. Lisičar, O prethistorijskim i grčkim vazam a nadjenim u Dalmaciji. V jesnik za arh. i hist, dalm at. 52, 1950, 35 sl., sl. 3. 2 0 Naj omenimo sam o prim er iz D rešinje vasi (A. Bolta, M aterialne ostaline K eltov v celjski kotlini. Arh. vestnik 17, 1966 [1967] 375 sl., T. 2: 3). Ta sulica je dolga 25,5, šir. lista 3,6, pr. tulca 2,2 cm. Za razliko od svetogorskih im a na tu lc u luknjico za p ritrjev an je; ibid. 376. 2 1 B. Szöke, IX. szâzadi širok Sopronkohidân. Soproni Szemle 9, sz. 3-4, 1955, 55, 58 in 62 in dr. 2 2 Vzporedi J. W erner, Das alam annische G räberfeld von Bülach. Monogr. z. U r- u. Frühgesch. d. Schweiz 9 (1953) T. 35: 5, 9, 13—17; T. 37: 30. lahko pripadala. R es je, da je najd en a v sprem stvu določenih keram ičnih elem entov, ki bi v nekem sm islu lahko bili iz predslovanske faze tega kraja, tj. iz časa p reseljevanja narodov in se p ri tem v k u ltu rn e m po­ gledu ne bi ločila. Toda upoštevati m oram o tud i možnost, d a je v sondo prišla s tem i elem enti lahko popolnom a slučajno, tj. da n e kaže zaprte k u ltu rn e celote. K ončno m oram o glede na druge slovanske in k u ltu rn e skupine tudi dom nevati, da so Slovani teh k rajev lahko poznali tu d i sulice kot orožje, toda niso jih navadno p rilag ali v grobove. N aselbinskih najdb pa ne poznamo. K er n a našem najdišču ni bila n ajd en a za sedaj n iti ena sled naselbinskega pom ena,2 3 m oram o dom nevati, d a je sulica p rišla sem mogoče po naključju, toda bolj v erjetn o je glede n a vso situ acijo p rip a ­ dala, ko t smo že omenili, nekem u uničenem u grobu. T a b i p a spadal v predslovansko periodo. Po sedim entu posam eznih sond, n arejen ih na v rh u hrib a, je razvidno, da je prostor od lurške do Ju rije v e kapele bil v ra b i k o t grobišče. Po tem tu d i odkriti trije grobovi in s itu niso osam ljena skupina. Že sama najdba človeških kosti nad grobom št. 1 te r človeških kosti, dasi samo drobnih v sondah št. 1, 2, 5, 5 a, 19, 12, 13, 17 in 18, jasno p rič a o obstoju večjega števila grobov na tem m estu. P ri tem se nam v silju je vprašanje, zakaj je bila nekropola uničena te r glede n a obstoječe objekte, posebno glede n a tiste, za k atere je dognano, da im ajo starejše elem ente, kdaj je nekropola n astala in kdaj je prišla iz uporabe. Da je vzrok za uničenje grobišča v raznih predelavah in v ečan ju posam eznih k u ltn ih objektov skozi stoletja (na prvem m estu M arijin e bazilike), je nedvom no. Toda m om ent, da se n a vsem najdišču n i n a šla n iti ena dolga k o st ali lobanja, razen v om enjenem prim eru, je dejstvo, ki govori tu d i o n e k a te rih d ru ­ gih m ožnostih. Če prim erjam o našo situacijo s podobnim i najdišči, kjer je dognano, d a so na m estih, kjer so danes cerkve, k a te rih n astan ek seže daleč nazaj,2 4 te r sedim ent našega najdišča, lahko sklepam o, d a je gro­ bišče n a tem m estu m oralo biti pospravljeno, tj. d a so grobove odprli in vse večje kosti in lobanje pob rali in shranili n a določenem m estu. Da so se tak a opuščanja in po sp rav ljan ja starejših nekropol okoli cerkva izvršila v glavnem v času rom anike, n am nazorno- p ričajo k a m e rji. Te stavbe so bile nedvom no narejen e p ra v za sh ran jev an je sta re jših grobišč, k aterih število grobov ni moglo b iti m ajhno, tj. k i so bila ak tiv n a daljše časovno obdobje.2 5 Tudi v našem p rim eru je že glede n a prostor, za k aterega dom nevam o, da je zavzem alo grobišče, nedvom no, d a je tudi ta prostor b il v ra b i dalj časa. G lede n a to, da ni naselbinskih elem entov te r glede na druge najdbe, k i so nedvom no del grobnega in v en tarja, so tu pokopavali v erjetn o že v predslovanski fazi. Glede n a vsa podana dejstva te r dom neve zajem ajo tr ije o d k riti gro­ bovi in situ n e sam o časovno določen segm ent nekropole n a S v etih gorah, tem več nam tu d i v teritorialnem pogledu govorijo o n e k a te rih drugih 2 3 Da je zgoraj tudi bila naselbina, dom neva M arjana Gušić, E tnička grupa Bezjaci. Zbornik za narodni život i običaji 43, 1967. 2 4 Kot prim er naj omenimo zem ljišče okoli cerkve v T rebnjem , ali na sv. Ju riju pri Tržišču in dr. 2 5 Kot prim er karnerji: v P tuju, p ri cerkvi sv. P etra v L ju b ljan i in dr. m om entih. Ti se pa nan ašajo n a v p ra ša n je v zvezi z B oštjanovo kapelo. Ne glede n a elem ente, ki jih lahko d an es vidim o na n jej, in glede na izsledke, pridobljene z raziskavo n a Ju rje v i in M artinovi kapeli, se lahko vprašam o, ali je obstajala v času tra ja n ja nekropole, in če je, je v p ra ­ šanje, k a te ra je n je n a p rim arn a oblika. N a to kot n a druga v p rašan ja bodo dala verjetno, če ne v celoti, vsaj delom a, odgovor n ad aljn ja razisko­ v an ja tega ozemlja. RÉSUMÉ Recherches sur les Svete gore (Saintes montagnes) à Bizeljsko Dans son rapport sur les recherches de sondage sur les Svete gore dans les années 1967 et 1968, l’au teu r se lim ite seulem ent aux résultats obtenus au cours du travail effectué autour des cinq églises au sommet de la colline, parce que les résultats des recherches dans les chapelles de St. Georges et de St. M artin seront présentés ailleurs. Les sondages effectués sur la colline (au nom bre de 34) ont m ontré qu’une nécropole s’est étendue autour des églises. On a établi trois tom bes in situ (sondage Nos 9, 31 et 32), tandis que le reste de la nécropole é ta it anéanti. D’après les m enus restes des ossem ents hum ains dans les sondages particuliers, la nécropole s’est élargie de la chapelle de la V ierge de Lourdes (sondages Nos 12, 13, 17, 18) p ar la crête vers la chapelle de St. Sébastien (sondages Nos 5, 5 a, 9, 31, 32) à la chapelle de St. Georges (sondages Nos 1, 2). Dans le sondage Nos 5, 5 a, on a établi des côtés nord et ouest u n em placem ent rectangulaire enfoncé à même la roche. Il se trouvait en direction S—N et il é tait enduit d’une forte couleur rouge à p a rtir de 0,20 m de profondeur. Dans cette couche il y avait quelques ossem ents hum ains, u n e lance de fer et un plus grand nom bre d’ossements d ’anim aux et des fragm ents de céramique. Des découvertes particulières fu re n t faites sur le vieux chemin qui mène de la colline vers le col, comme m atériau x d’érosion venant du somm et. Les sondages effectués sur le col et autour des bâtim ents existants à cet endroit, pour établir si une p artie de la nécropole s’étendait peut-être aussi à cet em ­ placement, étant donné la tom be découverte au voisinage im m édiat du col avant la guerre au cours de l’élargissem ent du chemin de B istrica sur Sotla- Pilštajn, furent négatifs. Les tom bes Nos 1 et 3 étaient orientées W—E, la tom be No 2 S—N. Alors que les tombes Nos 1 et 2 étaient intactes, le squelette de la tom be No 3 avait été coupé à la p artie inférieure ju sq u ’aus genoux lors de l’ouverture du chemin qui mène à la B asilique de la Vierge. L’em placem ent, où les tom bes ont été trouvées, était nivelé déjà du tem ps de l’u tilisation de la nécropole e t les fosses étaient taillées d an s la roche superficiellem ent et entourée aux endroits p arti­ culiers de grosses pieres. A u-dessus de la tom be No 1, les ossem ents hum ains d’une tom be anéantie avaient été dispersés dans le subhumus. D’après l’inven­ taire découvert des tom bes Nos 1 et 2, l’a u te u r situe cette partie de la nécropole à la fin du 9e et au début d u 10e siècle. Les m atériaux qui ne se lient pas au cercle culturel carantanien, ni à celui de Belobrdo, étant donné les découvertes d'Obrež et de Sele près de Dobova, font supposer qu’ils peuvent représenter un groupe local, dans lequel des élém ents particuliers ont le u r origine dans la Pannonie septentrionale ou dans la region du D anube central. A la diffé­ rence des pièces ajoutées découvertes dans les tom bes in situ pour la lance de fer, l’auteur adm et la possibilité, à cause de son caractère atypique, qu’elle pouvait appartenier à un niveau tem porel plus ancien, c.-à-d. a u tem ps avant de la colonisation slave. En faveur de cette hypothèse p a rle ra it aussi la céra­ mique, trouvée à cet endroit et qui a le caractère de la basse antiquité. L’auteur suppose que ces découvertes aussi appartiennent aux tom bes anéanties. E tant donné ces découvertes, faites jusqu’ici à cet endroit, l’a u te u r pense que la partie supérieure du sommet, où se trouvent les cinq églises, servait aux fins du culte, parm i lesquelles il fa u t ranger aussi la nécropole. Pour la période, où l’on a commencé à utiliser cet em placem ent com m e cimetière, l’auteur laisse la question ouverte, alors que pour la cessation de l’utilisation à cette fin, il suppose qu’elle est survenue avec la liquidation d e la nécropole. La preuve en est l’absence d’ossem ents hum ains longs et les crân es des squelet­ tes. Comme de telles liquidations sont survenues à l’époque ro m an e avec la construction de charniers, il pose la possibilité de la suspension d ’une telle utilisation à cette période. P arm i les découvertes dans les sondages et à la surface d u sol, l’auteur apporte quelques fragm ents céram iques de poteries, qui ont les caractères de l’antiquité tardive et de la période slave. L’auteur a consacré un e attention particulière à un fragm ent trouvé com me m atériau d’érosion à la surface du sol. D’après lui, le fragm ent rappelle une variante de la céram ique apulienne, qui se m anifeste dans les îles adriatiques et sur les côtes de D alm atie et d’Istrie aus 4e, 3e et 2e siècles avant de notre ère. Le fragm ent est un exem plaire isolé et tem porellem ent il ne se relie à aucun élém ent découvert ici ju sq u ’à nos jours. S v ete gore na Bizeljskem. 1—6 grob — tom be 1; 7—9 grob — tom be 2. 1—9 = 1/1 Svete gore na Bizeljskem. 1—8, 11 sondi — sondages Nos 5, 5 a; 9—10 sonda — sondage 1. 1— 11 = 2/3 Svete gore na Bizeljskem. 1—3 sondi — sondages Nos 5, 5 a; 4 apsida Ju rjev e kapele — abside de la chapelle de St. Georges; 5 grob — tom be 1. 1—5 = 1/2 Svete gore n a Bizeljskem. 1 sonda — sondage No 5 a; 2—7 grob — tombe 1; 8—10 grob — tom be 2. 1 = 2/3, 2—10 = 1/1