E3 Kasen EHH1S Izhaja vsak petek. □ D Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica Sl. 6. i=iimn==i f*ir=iMr^i E=lCat=lLr*ll=]S3l=] Naročnina znaSa: celoielna.. K 4— poluletna.. „ z*— Ceirileina.. „ r— Posamezna Sl. „ o*io B=iruip=]r»Jnr=ifmjir=i MlBLJlJaLJlftLgUUBUUšL] GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. OŠDMTOfflbGlDIMM] Štev. 48. V Ljubljani, 30. oktobra 1914. Leto IX. Rastoča draginja. Ena poglavitnih zadev, na katero morajo biti v današnjih dneh pozorni merodajni činitelji, je vprašanje po-draževanja živil. Avstrija je v sporazumu z Ogrsko sicer odpravila colnino na uvoz žita, toda to more sedaj, ko smo okrog in okrog »zaprti« in je posebno po morju trgovina popolnoma ustavljena, le malo ali pa nič koristiti. Treba je še drugih za razmere potrebnih in izdatnih sredstev. Predvsem se morajo postaviti raznim živilom in posebno žitu stalne najvišje cene, ki imajo biti primerne nakupu ob novini. Žitni pridelki in sploh letina je bila zadovoljiva in ko bi ne bila nastopila vojska, bi ne bilo nobenega vzroka za podraževanje. Toda temu tudi vojska1 ne more in ne sme biti vzrok. Da se cene živilom in žitu dvigujejo nad mero, je vzrok špekulacija velikih žitnih magnatov. Ob času novine so ti ljudje z vsemi sredstvi skušali dobiti v svoje kremDlje, kolikor mogoče veliko množino žita in so tudi ponujali višje cene, dobro vedoči, da če se jim posreči spraviti večino žita v njih skladišča, so oni gospodarji položaja in bodo po lastni volji dvigali cene in s tem pod pretvezo vojske na račun za državo in cesarja se borečih narodov spravili ogromno milijonov v žepe. Špekulirajo pa tudi na državne blagajne, katere naj bi jim bile poleg ljudskega izkoriščanja še posebne jasli za zlati oves. Nastane vprašanje, ali je neprimerno zviševanje žitnih cen opravičeno? Po našem skromnem mnenju je to vprašanje iz sledečih razlogov zanikati: 1. Pridelki so se večinoma izvzemši Galicije lepo in redno pospravili. V poštev pride le delni izpad v Galiciji. Toda. ker so se boji pričeli šele v avgustu, so tudi prekupci v Galiciji brez dvojbe nagrabili žita in ga spravili. Torej tukaj z izjemo Galicije ni nobenega vzroka za to. 2. Ljudi je sedaj veliko manj doma in se vsled tega tudi manj živeža porabi. Zaradi tega menda tudi ni potreba večje draginje. 3. Vojska potrebuje ogromno množino živil, posebno moke in mesa. Dobro! Resnica je, da mora biti za vojsko pred vsem v tem oziru preskrbljeno. Zato je vsakdo dolžan, tudi malo potrpeti in v tem oziru doprinašati potrebne žrtve. Toda kako stoji stvar? Vojska rabi moke največ za kruh, vse druge reči ne pridejo toliko v poštev. Toda če vzamemo primero, da dotični državljani, ki dobivajo sedaj cesarski kruh in cesarsko hrano, doma ne rabijo zase ničesar, se stvar zravna. Poraba more biti morda nekoliko večja, toda za brezprimerno podraževanje žita to ne more biti vzrok in ne merodajno. Približno kolikor porabi vojska več, je doma razbremenjeno. Iz tega sledi, da ni nobenega vroka draginji. Priča za to je Nemčija, kjer se je zadnje dni žito pocenilo okoli 4 marke za 100 kg. Kje pa naj bo torej vzrok, da se pri nas moka in druga živila od dne do dne-draže? Po našem priprostem mnenju se nahaja ta vzrok v prosti špekulaciji velikih kapitalistov. Naše vlade 'izdajajo najvišje cene za branjevce, velikih špekulantov se nihče resno ne loti. Mali trgovec je odjemalec pri velikem trgovcu in če ima ta visoke cene za žito in moko, potem je za malega nemogoča prodaja do normalnih cenah. Konzument mora plačati drago, ker hoče to veliki kramar. V tem oziru je potreba odločnih korakov merodajnih činiteljev. Prebivalstvo države, ki z navdušenjem pošilja svoje najboljše sinove v bran države, ima pravico zahtevati, da državne oblasti store vse, kar je potrebno in mogoče v varstvo prebivalstva pred neopravičenim oderuštvom, katerega bi ne mogel prenesti noben produktivni stah, posebno pa ne delavci in njih družine. Tu je prizadet pri nas vsakdo, ki se mora preživljati z delom, naj si bode delavec, kmet, obrtnik ali uradnik. Dela in zaslužka ne bode čimdalje več, temveč zna postati nasprotno. Davki se morajo plačevati, stanovati se mora tudi nekje, brez obleke ljudje — vsaj po zimi — ne morejo biti. Vse to pa stane denar. Kje ga vzeti, posebno če v gnjez-du zija več lačnih mladičev, ki hočejo in morajo imeti potrebno hrano. Zato je nujno potrebno, da merodajni krogi nemudoma in brezobzirno zabranijo divjo špekulacijo, ki se zrcali v neprimernem podraževanju živil, posebno moke in žita. Vsaka zamuda v tem oziru bi pomenila pregrešek. Na drugi strani pa moramo tudi občinstvo opozarjati, da ohrani mirno kri in da se ne da plašiti po brezvestnih ali pa trapastih ljudeh in si na nesmiselni način sami ne podražijo živil. Živimo skromno, ne trgajmo se pri nakupu za stvari, ki nam niso nujno potrebne, pa tudi za nujne stvari se ne pulimo, ker s tem si le škodujemo. Nekateri kupujejo zaloge živil, ki jih ne bodo porabili, češ, pozneje bo vse dražje, in ne pomislijo, da s tem dajejo priliko za draženje živil. Zato je treba mirne krvi in pa — pameti! Merodajne kroge si pa dovoljujemo opozarjati na to-le: Nemudoma naj se proglase za žito, moko, fižol, lečo, koruzo in druge strok-ne sadeže stalne najvišje cene s prisilno prodajo za vse tozadevne velike in male trgovine in posebno za velike žitne in močne špekulante. Ako bi to ne bilo mogoče, naj vlada zapleni vse zaloge žita in moke pri tozadevnih trgovcih in špekulantih ter isto prodaja po stalnih žetveni prodaji primerno nizkih cenah. Resni čas zahteva resnih dejanj! Jugoslovan. Strokovna Zveza. SLOVENSKE DELAVKE V DUGA-RESI. Ko je letos ljubljanska predilnica odslovila vse delavstvo in ustavila delo, je postalo naenkrat veliko teh ljudi popolnojma brez življenjskih sredstev in brez dela. Jugoslovanska Strokovna Zveza je po nje moči skrbela tem ljudem čimpreje dobiti zaslužka. Obrnila se je na razne kraje in tudi v Dugareso za delo. Vodstvo predilnice in tkalnice v Dugaresi se je takoj odzvalo in sporočilo, da rabi večje število izurjenih tkalk. Dekleta, ki so bila brez dela, so se odločile iti na Hrvatsko. Sedaj je tam 24 Slovenk, ki stanujejo v lepi tovarniški hiši popolnoma same. Stanovanja sestoje iz sobe in kuhinje. V vsaki sobi je pet, štiri ali pa tri postelje s snažno in primerno posteljno opravo. . Delavke si zjutraj in zvečer lahko same kuhajo, kar Slovenke tudi store. Tovarna ima svojo konzumno zalogo in prodajo po kolikor možno znižanih cenah potrebščine delavcem. Za hrano v kantini se plača: zajtrk 10 vin., opoldne 30 vin. in zvečer 10 do 20 vin. Delo je malo bolj naporno kot v Lub-ljani, toda je zaslužek večji. Skrbljeno je tudi za izvrševanje verskih dolžnosti. V tovarni in stanovanjih delavcev vlada snaga in red, ter se na to posebno pazi. Tudi za zabavo je preskrbljeno, kar priča velika gledališčna dvorana, last tovarne, ki je sedaj izpreme-njena v vojaško bolnišnico, ki jo oskrbuje tovarniško vodstvo na lastne stroške. Dr. Evgen Lampe je bil 15. m. m. nameščen v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja za stolnega kanonika mesto rajnega kanonika dr. Ign. Žitnika. Slovensko kršč.-soc. delavstvo iskreno pozdravlja novega kanonika, prisrčno, ker je dr. Evgen Lampe zelo veliko deloval na polju slovenske kršč.-soc. delavske organizacije. I naš list svojemu odličnemu sotrudniku in prijatelju čestita. Novi kanonik je znan po celi Sloveniji kot razborit in nad vse delaven organizator krščanske slovenske demokracije. Rojen je bil 13. novembra 1874 v Metliki, za duhovnika je bil posvečen 22. julija 1897. Prvič nas je nekaj starih hiš slovenske kršč.-soc. delavske organizacije zadelo ž njim skupaj v dr. Krekovem stanovanju, kjer se nas je zbralo več skupaj po nekem shodu pri Virantu, kjer nam socialisti in njih združeni svobodomiselni bratci niso pustili na predsedstveno mesto po naši večini izvoljenega predsednika. Policija nas je s silo iztirala z vrta in socialni demokratje lepo med seboj so lahko poslušali, kar jim je pripovedoval Pernerstorfer z Dunaja. Razpravljali smo o shodu in mladi bogoslovec Lampe se je v veliko veselje dr. Kreka živahno udeleževal razprave z možmi in ženami pa dekletami iz plemenitega rodu žuljave delavske pesti. Po posvetovanju mi je še dr. Krek rekel, ko smo šli k nekemu večjemu razgovoru; »Iz tega fanta bo še nekaj!« Po dovršenih študijah je bil poslan mladi duhovnik na deželo duše past. Nenavadno nadarjeni mladi duhovnik je tudi kljub obilnim poslom študiral naprej kot duhovnik na deželi in kot poznejši prefekt v ljubljanskem semenišču. Ko je bil v ljubljanskem semenišču leta 1899., je zelo mnogokrat nastopal na političnih shodih Slov. katol. delavskega društva, predaval in silil na predavanja v Slov. kršč.-soc. zvezi, pisal članke v razne naše časopise in študiral doktorat. Presenečenih nas je bilo veliko, ki smo poznali takrat njegovo delo, kako da je vse to zmogel, ker za to, da je v rigorozih (težke izkušnje za doktorja) je le malokdo vedel. Enkrat ob nekem obisku zaradi nekega shoda ali predavanja ali članka, ne vem, kaj je bilo, ko je bil še v semenišču prefekt in še ni bil doktor je zasviral na glasovir in smehljaje rekel: »To je zdaj moja oštarija«. Ob nedeljah ga že takrat nisi dobil v Ljubljani, bil je na shodih, kakor sploh sedanjega kanonika dr. Larnpeta ob nedeljah in praznikih ne dobiš doma: predavanja in shodi na deželi tvorijo še zdaj njegov praznični in nedeljski počitek. Dr. Evgenu Lampetu je umrl njegov stric nepozabni pisatelj, učenjak in ustanovitelj našega leposlovnega lista Dom in Sveta. Zazijala je z njegovo smrtjo velika vrzel. Rajni dr. Frančišek Lampe je vodil po smrti svojega prijatelja imenovanega1 ljubljanskega Roman starega dekleta. Angleški Ban Bolt. Obrnil se je in šel proti domu. Tom je gledal za njim: »Zdaj ne vem, kaj bo storil. Verjetno je, da bo mislil o tem sodnjega dne. Čudno je, kako se človek izpremeni, ko starost zleze nadenj; ko je bil mlajši, bi ga ne bilo treba za tako reč prav nič siliti.« Openshaw je na to mislil cel večer. Popivši čaj, se je umil, skrbno si počesal dolge lase na stran glave, da bi tako zakril plešo na temenu, šel je na vrt in izbral lepo rožo, ter jo vtaknil na suknjo, nato se je vrnil v sobo in se ogledal v zrcalu. »Mislim, da sem dober. Marta bo vesela, ko me zagleda.« Pa je šel proti Roscoinemu domovanju. Noč je bila mrzla in zvezde so ■zelo jasno svetile; na severu so se pa kopičili oblaki in so kazali, da kmalu iakrijejo zvezde. Opnshaw je to opa-iil in pokimal. »Sneg bomo imeli pred jutrom,« je dejal, ko je zaprl leso za seboj. Prav je napovedal. Komaj je šel tietrt milje po svoji poti, so ga že zadeli prvi kosci v lice in preden je prijel do doma Marte Roscoe, se je sneg Šp vsipal; v takem vremenu je stal in Gkal na duri ves bel od snega. Marta je sama prišla odpirat in za trenutje je obstala, izkušaje prodreti črno tmo. »'Divja noč je, Marta,« je pričel. »Kdo je?« je mirno vprašala. Nekaj je bilo v njenem glasu, kar se mu je zdelo novo, in ga je osupnilo. Ni bil strah; bilo je le nekakšno iznenadenje; zanj je zvenelo kot upanje in, ko si ga je tako tolmačil, si je postal svest, da mu je prijatelj prav svetoval. »Jaz sem, Marta, — je odgovoril nekam ponosno — Harry Openshaw.« »Oj — ta vsklik je bil razočaralen, ki si ga ni mogel razložiti; zato je rajši poslušal daljnje besede: »Stopite notri, Mr. Openshaw; vesela sem, da vas vidim, prav res.« Openshaw je vstopil, sklekel suknjo in jo otepel, potem pa šel za Marto v prijazno sobo, kjer je navadno preživela nedeljske večere. Toplo je bilo zakurjeno, in dobro je dalo Opensha-wu, ko se je lagodno vsedel na stol, ki mu ga je Marta opnudila. »Boljše je tukaj, nego zunaj, je rekel s polnim prepričanjem, ko je stegnil svoje noge proti peči. Marta se je zasmejala. »Res je tako, Mr. Openshaw. Morda želite kaj gorkega po svojem snežnem potovanju.« »Ne branim se, če vam to ne dela nadlege.« »Nobene, prav nobene, odvrne Marta in brž odhiti v kuhinjo iskat, kar je treba. Farmer Openshaw se je zamišljeno nasmehoval sam vase in ko je odtegnil nogo, ki je bila nekoliko preveč čutila toplote, si je mislil »vidiš, kako zna Marta možu postreči. Jaz pravim, da sem prav zvišal.« Štiri minute kasneje je prišla Marta s toplim kozarcem žganja in vrelo vodo, ki je na nji plavala kos limone. Ljubko je ta duh zaščegetal farmerja v nosu in ko je vse postavila na okroglo mahagonijevo mizico poleg njega, jo je jel hvaliti: Marta, če izpustimo gostilno Pri zelenem možu je ni hiše v fari, kjer bi imeli limono. Marta je nekoliko zarudela ob ti hvali. »Moj rajni oče je imel rad limono pri tem in meni se zdi popolnoma naravno, da tako delam.« »Prav pametna je ta reč, na vsak način, je dejal prisrčno in je začel mešati pijačo. Molčala sta in ko je mešal in premišljal, kako bi začel, je ženska gledala zamišljeno v ogenj in premišljala, kaj ga je privedlo čez močvirje v tako divji noči, na pol v sumu toda preskromna, da bi si bila dopustila vzrok, ki ga ji je narekovala njena ženska natura. V njeni zamišljenosti je videl farmer izhod in ga je porabil: »En peni za vaše misli, Marta.« »Prav, je odkrito odvrnila, ravno sem mislila, kaj vas je prignalo v Bar-nero v taki noči.« • Openshaw ni bil mož, ki bi bil brž skočil v srce kaki reči, toda zdaj, ko se je tako lepo pričelo, je naredil izjemo. »Prišel sem vas obiskat, Marta,« je dejal brez ovinkov. Lahka rdečica je zalila Martino lice in z asmehom je ljubko odgovorila: Mislila sem, da ste prišli k teti Ani; ona je pa šla za par dni v Darwen. Za par sekund je bil Openshaw vznemirjen. Njena teta Ana, ženska najmanj dvajset let starejša od nje. Prestrašil se je te misli, toda spoznal je, da je bila to šala in se je na glas zasmejal. »No, Marta, saj sami dobro veste. Kaj naj bi pa imel z vašo staro teto? Vi ste deklica, ki sem se prišel razgovorit z vami.« »O čem, je vprašala. Če mislite na konja, ki ste mi ga danes popoldne ponudili, ni potreba. Jaz « »Ne gre za konja, pravi mirno. Za vas gre; z vami se hočem pomeniti. Marta, dekle, jaz bi rad, da me vzamete.« škofa deško sirotišnico Marijanišče, ki jo je dr. Gogala ustanovil; urejeval je leposlovni list Dom in Svet. Čez noč se navadno tudi pri velikih narodih ne zamaše take vrzeli. Začasno je vodil Marijanišče nekaj časa na to dr. Evgen Lampe; a vodilni krogi naše stranke ki so njegove vrline poznali, so mu poverili velikansko nalogo. Kanonik, sedanji prelat Andrej Kalan, se je hotel odtegnili burni politiki, že prej je zbiral okolu sebe dijaštvo, vodil po smrti rajnega kanonika Luke Jerana dijaško kuhinjo; srce ga je vleklo k mladini. Dolgoletni glavni urednik »Slovenca« Andrej Kalan je list visoko dvignil, dolgo vrsto let je vihtel kopje uma svetlega meča v bojih za krščansko resnico, zaželel si je miru in prevzel je vodstvo Marijanišča, glavno ■uredništvo »Slovenca« in »Dom in Sveta« se je pa poverilo mlademu dr. Evgenu Lampetu. Ko so nekje rekli dr. Kreku, preveč to za mladega gospoda doktorja, jim je odgovoril: »Zanj še premalo, še dve uredništvi bi lahko vo-dil.« Znano je, da so naši nasprotniki dr. Evgena Lampeta neizprosno preganjali, a v boju dr. Lampe ni nikdar opešal. Dopoldne in popoldne takole do štirih je bilo posvečeno delo »Slovencu«, od 4. do 7. zvečer »Dom in Svetu«; zvečer si ga videl v Slovenski krščansko socialni zvezi; kjer je vodil dve zimi zvečer govorniško-socialni tečaj z diskusijami. Shode in predavanja je večkrat prirejal med tednom v Ljubljani, sej n. pr. v Zadružni Zvezi, v Gospodarski Zvezi, v Vzajemnem Podpornem društvu in v Slovenski kršč. soc. zvezi ni nikdar zamujal. Bil je urednik dnevnika in leposlovnega mesečnika, a znal si je utrgati čas, da je kot tajnik vodil vsa pripravljalna dela za drugi in za tretji katoliški shod. Dva lista je vodil in sam največ pisal vanja, jima dal popolen pečat svojega uma in značajne, neustrašene možatosti bodisi kot katoliški bogoslovec, bodisi kot sociolog, bodisi kot organizator in kot splošno priznani leposlovni veščak, a dobil je še časa, da je vodil vsa tista posla, ki jih zdaj izvajata tajništvi S. L. S. in tajništvo S. L. S. v Ljubljani. Članku, ki je vzbudil vihar v vseh svobodomiselnih in javno, odkrito priznanje v naših krogih, ko se mu je odvalil izpod peresa, je sledilo pisanje naslovov na modre kuverte obsegajoče vabila za kak političen zaupen sestanek, leposlovni kritiki vzbujajoči priznanje in zanimanje v celi naši javnosti celo pri tistem, ki je bil kritikovan, je zopet sledilo »zabavno« pisanje naslovov na modre kuverte, v katerih so se razpošiljala vabila za kak političefr shod. Vprašal ni za honorar, pač so ga pa stala lepe vsote njegova agitacijska in njegova študijska potovanja po celi Evropi do onstran Kanala v megleni London. Povsod je proučaVal organizacijske družabne sestave in ustanove in izpopolnjeval svoje znanje v slovstveno umetniških stvareh. Z vso silo je pritiskal in ni počival prej, dokler se ni pričelo naše delavstvo strokovno organizirati, kar je bilo marsikje združeno s težavami, ker pri nas delavstva, ki bi imelo popolnoma proletarski značaj ni posebno veliko. A še mu ni bilo dovolj. Politik, časnikar, agitator in organizator je poleg svojih obilih poslov prevzel še vodstvo Gospodarske Zveze v tistih časih, ko je Zveza pričela dobavljati mornarici v Pulju vole. »Meše-tar sem postal«, je nekoč smehljajoč opomnil, ko je končal sobotni »Slovenčev« uvodnik in cel kup notic, vstal s stola in pristavil: »Fantje, v ponede- ljek se vidimo, zdaj grem pa na Ogrsko , vole kupovat.« -----I Naša stranka je po dolgoletnih bojih priborila večino v kranjski deželni upravi. Poverila je dr. Evgenu Lampetu mesto deželnega odbornika. Dolgo vrsto let deluje zdaj kot deželni odbor nik in namestnik deželnega glavarja v deželni upravi. Vse velike reforme lju 1-stvu v korist so večinoma kar je itak javna tajnost, delo njegove vztraj‘nosti, njegove neumorne pridnosti in delavnosti. Zaganjajo se vanj besni nasprotni viharji, a ne dosežejo ga. Knče, na: padajo ga nasprotniki, sami med seboj ga pa občudujejo in ga zavidajo naši stranki. Da je ravno dr. Lampe duša deželnega odbora, ve tudi vsak. Krščansko slovensko socialno delavstvo čestita kanoniku dr. Evgenui Lampetu! Vojni dogodki od 20. do 27. oktobra 1914. Na južnem bojišču so n&še čete krvavo odbile hud srbski napad južno od grebena Gučevo. — Ker je Drina prestopila bregove in se razlila po ozemlju pri Kurjačičih, kjer so se bili utr- dili naši vojaki, so naše čete zapustile poplavljeni prostor. Na Romanji planini vzhodno od Sarajeva, kjer naše čete zasledujejo med časom vpadle srbske oddelke, so naši razbili tri srbske bataljone in ujeli mnogo srbskih častnikov in vojakov. — Na Savi smo imeli nesrečo; naš monitor (rečna bojna ladja) »Temes« je potem, ko je opravil neko jako važno delo proti sovražniku, zadel na srbsko mino in se potopil. Na krovu je imel 77 mož posadke; od teh jih pogrešajo 33, ostali so se rešili. »Temes« je bil dolg 56 m in 9^2 m širok; obsegal je 440 ton, stroji pa so bili močni za 1400 konjskih sil. Na Jadranskem morju. Te dni je bilo uradno naznanjeno, da so 13. oktobra rano zjutraj naši torpedni čolni pripluli v barsko (črnogorsko) luko in razstrelili ondi skladišče in natovorjene železniške vpzove. To je bilo pač pogumno podvzetje, ker križari po Jadranskem morju močno francosko bro-dovje. 17. oktobra so se hoteli Francozi nekoliko maščevati ter so prišli s svojo veliko križarko »Waldeck-Rousseau« pred Punto d’ Ostro (v južni Dalmaciji) in obstreljevali tamošnji svetilnik; po-škodvali so pa le ograjo krog njega. Francoske ladje se sploh večkrat sprehajajo ob južnodalmatinski obali, a če zagledajo naše podmorske čolne, se hitro zgube. Na avstrijsko-ruskem bojišču imamo zaznamovati to-le: Z Ogrskega smo pregnali zadnje ostanke čez Karpate vpadlih ruskih čet ter vrhu tega zasedli celo Bukovino z glavnim mestom černovicami, le nekoliko severne Bukovine imajo še Rusi v rokah. K6r5s-mezfi s prelazom Jablanico je naš. Odtod gre naša bojna črta čez Rafailowo proti severozapadu do Bolechawa in Stryja, ki sta že tudi zopet v naših rokah. Na črti Stari Sambor-Medyka (vzhodno od Przemysla), kjer imamo tako mi kakor Rusi močno utrjene postojanke, se boji vlečejo, osebno živahni so zadnje dni boji ob reki San (severno od Przemysla); Rusi so na več mestih reko prekoračili, a na oni strani so bili hudo tepeni. Pri Jaroslavu so naši ujeli 200 ruskih vojakov in enega polkovni* ka, pri Zarzeczu pa nad 1000 Rusov. Na Ruskem-Poljskem se bijejo av-strijsko-nemške čete z Rusi krog Ivan-goroda; v dosedanjih bojih na tem prostoru so naše zavezniške čete ujele že 8000 Rusov in zaplenile 19 strojnih pušk. Od Ivangoroda gre avstrijsko-nemška bojna črta ob Visli do Varšave in odtod dalje do Plocka, severozapad-no od Varšave. Kakor se uradno poroča, se vrše veliki boji jugozahodno od Visle med Ivangorodom in Varšavo. Na nemško-ruskem bojišču (ob Vzhodni Prusiji) potiskajo Nemci Ruse proti Suwalkiju in Avgustovu. Na nemško - francosko - belgijskem bojišču se vleče sedaj bojna črta na severozapadu od morske obali čez Nieu-prot — Dismuiden — Yper — Armen-tieres — La Basče — Arras — Somme— Oise. Posebno ljuti so boji ob kanalu Yser — Ypres, katerih se udeležujejo tudi angleške bojne ladje; a ta angleška pomoč je skoro brez pQmena, pač pa so nemški topovi s kopnega angleške ladje občutno poškodovali. Nemcem se je po hudih bojih posrečilo med Nieuportom in Dismuidenom prekoračiti yserski kanal. Tudi na ostali seve-rozapadni bojni črti se neprestano vrše ljuti boji, ne da bi padla odločitev na to ali ono stran. Manj važni boji se vrše v središču, t. j. severno od Relmsa, odkoder gre bojna črta severno čez Ar-gonskl gozd, kjer so boji posebno trdovratni. Na vzhodni strani trdnjavske črte Verdun—Toul—Epinal—Belfort so se zadnje dni vršili boji severozahodno od Toula pri Flereyu, kjer so Nemci prizadeli Francozom velike izgube. Vojna na morjih. Dne 18. t. des. so Nemci v severnomorskem zalivu uničili en angleški podmorski čoln. — Ruki so z minami zaprli finski zaliv in Rigo. Belgijska vlada se je nastanila v Nice Havrais pri Le Havre (na Francoskem), kjer vživa vse pravice, kakor bi bila na svojih tleh. Z belgijsko vlado so se preselili v Nice Havrais tudi poslaniki tujih držav in s tem pokazali, da Belgijo še vedno priznavajo kot državo, dasi je le še majhen kraj ček dežele v belgijskih rokah, vse ostalo ozemlje pa imajo v oblasti Nemci. Le ena izmed severnih nevtralnih držav je svojega poslanika odpoklicala. Belgijski kralj in kraljica se z ministrskim predsednikom nahajata pri belgijski armadi. Zmagoviti avstrijski topovi. Težki topovi avstrijskih motornih baterij mečejo bombe, katerih vsaka tehta 385 kg; prevažajo se na motornih vozovih, ki imajo pa 100 konjskih sil. Top se montira v 40 do 50 minutah in jako lahko spreminja svoje mesto. Na dan se lahko prepeije po 20 do 30 km daleč. Vsak dan beremo in slišimo pripovedovati ranjence o topovih in njihovem smrtonosnem delovapju. Ni odveč, če opišemo to vrsto orožja. Topovi, ki služijo vojskovanju na sohem so dvojne vrste: kanoni in možnarji (ali havbice), Kanoni imajo dolge cevi in mečejo svoja zrna nizko pri tleh, naravnost proti sovražnim ciljem. Ako se cilj, na primer sovražna! četa ali nizek okop, za katerim je skrita, vidi, streljajo nanjo kanoni. Če pa je sovražnik skrit za visokim okopom ali za hribom, tako da ga ni videti, gaj vzamejo na piko možnarji. Ti imajo kratke cevi in streljajo visoko v zrak obrnjeni, tako da strel najprej leti visoko v zrak, potem pa, ko doseže višek, pada zopet pošev proti svojemu cilju, ki ga zadene od zgoraj navzdol. Naša artiljerija (topništvo) je razdeljena v kanonske in možnarske polke. (Feld-Kanonen Regi-menter in Haubitzen Regimenter.) 42 cm topovi, ki rušijo francoske in belgijske trdnjave kakor piškave orehe, so velikanski možnarji, katerih cev ima v premeru 42 cm. — Nabijajo ali bašejo topove s podolgastimi, več kilogramov težkimi naboji. Nekdaj so bili ti naboji okrogli (odtod ime krogla) in iz celegai kosa. Rabili so jih samo za rušenje trdnjav. Danes streljajo tudi na sovražne roje na prostem. Da dosežejo uspehe, ne smejo biti naboji iz celega in okrogli, temveč so podolgasti (zato, da se vsled zarez v topovi cevi začno vrteti okoli svoje osi in ostanejo v pravi smeri ter imajo pri udarcu večjo silo) in votli ter napolnjeni z razstrelivom, ki naboj raztrga ob svojem času in tako povzroči večjo škodo sovražniku. Ti naboji so tudi dvojne vrste: granate in šrapneli Granate so sicer iz celega kosa jekla, a so votle in napolnjene z razstrelivom. Ko zadenejo na oviro (zemljo ali zid), se najprej nekoliko vanjo zarij e j o, potem pa na drobne kose razlete, ki vse, kar je blizu, razbijejo. Zato se z granatami obstreljujejo močne utrdbe in okopi. Šrapnel se po zunanje loči od granate po tem, da ima na sprednjem koncu »špico« iz mesin-ga. Napolnjeni so šrapneli z nad 300 kroglami, ki so vlite v maso od žvepla in drugih razstreljivih snovi. S posebnim ključem (francozom) se prednji konec tako zasuče, da se ob določenem času masa od znotraj vžge, špico odbije in nad sovražnika se vsoje, kakor iz strelne puške toča krogelj od zgoraj dol. Te krogle niso tako snažne in drobne kakor iz puške, zato so rane od šrapnelov večje in se rade gnoje. Vsled tega se vojaki najbolj boje šrapnelov. — V bližino, kvečjemu do 800 m, na primer na naskakujoče pešce ali jezdece, se strelja tudi s kartečami, to je z naboji, ki se že v topovi cevi zdrobe in sipljejo krogle kakor lovska puška šrekeljne, torej sovražnika res kar po-krtačijo z zemlje. _ Z lastnimi močmi. Čez 900 duhovnikov je sedaj nastavljenih v dušno pomoč našim armadam: nekaj jih je na bojnem polju — v ognjenih vrstah, nekaj po bolnišnicah, lazaretih, obvezovališčih itd. Vojaški škof Bjelik je sedaj prosil škofe, naj bi določili nekaj duhovnikov, ki bi oskrbovali dušno pastirstvo ob železnicah na postajah in v vlakih med vojaki, ki se vozijo in so nevarno ranjeni. Za take vožnje dobe duhovniki legitimacijo, s katero se brezplačno vozijo in naknadno nagrado. Nekaj gospodov se je tudi pri nas oglasilo za to službo. Vojni kurati na severnem bojišču tudi niso odšli brez izgub iz zadnjih bojev. Kakor poroča vojni kurat Rant iz Galicije, jih je padlo šest, več jih je moralo radi bolezni ostaviti bojno polje, osem jih je pa tudi v ujetništvu. Čudno ni, če jih je toliko padlo, pravi g. Rant v svojem pismu, saj so nas Rusi še na vsakem obvezovališču, kjer smo doslej bili, obstreljevali. Kolikor znano, sta med ujetniki na Ruskem bivši državni poslanec predarlski, kurat dr. Dreksel in kurat Gustav Suman iz Linča. Financielno oboroženje v vojni. Tajni finančni nadstvetnik Hugo Har-tung, član upraviteljstva nemške državne banke v Berolinu je imel predavanje o financielnem oboroženju vojskujočih se držav in je to predavanje izšlo tudi v posebni brošuri. O financielnem položaju v Avstro-Ogrski pravi: »Z nami zvezani Avstro-Ogrski državi so se, predno je prišlo do sedanje vojne, vsled postopanja Rusije z malimi presledki trikrat vsilila bremena mobilizacije. Čeprav je država pod tem hudo trpela, je ta položaj vendar povzročil hladen mir v prebivalstvu napram grozam vojne. Utegnilo se je različne možnosti mirno presoditi. Iz tega je izšla za monarhijo neprecenljiva ugodnost, da so burni, lahko k splošni paniki vodeči pojavi na denarnem in kreditnem trgu, ki se pojavijo ob pričetku vsake vojne, tukaj le v oslabljeni meri nastopili. K temu, je prišlo, da ima monarhija v av-stro-ogrski banki osrednji notni zavod, ki je svoje naloge rešil na popolnoma odličen način. Banka je uresničila s tem le sloves, ki ga ima že veliko let v Evropi. Njeno vodstvo je že od nekdaj vzorno, njene naprave so služile deloma tudi za našo nemško državno banko kot vzorec. Okolnost, ki je sicer vrednotnim teoretikarjem pripravila že mnoge pomisleki, je avstro-ogrski banki pri vojnem oboroževanju prišla v posebno korist: v monarhiji se, kljub večletnemu ugodnemu položaju banke, bankovci po zakonu še vedno ne zamenjajo z zlatom. Vsled tega je bilo občinstvo že dolgo navajeno plačevati s papirnim denarjem in drugod se ponavljajoči pogrom na bančne blagajne v svrho dosege zlata je v Avstro-Ogrski odpadel. Povpraševanje po manjših plačilnih sredstvih namesto tudi v monarhiji povsod pridržanega srebra je banka ugodila z izdajo bankovcev po 2 K. Zaklad zlata Avstroogrske banke je znašal 23. julija t. 1. 1238 miljonov kron, katerim je prišteti še 60 miljonov kron menic na zlato na inozemstvo. Da je potreba po kreditu v monarhiji začetkom vojne močno nastopila, je bilo pričakovati. Za tudi tej potrebi je banka zadostila zlasti z dovoljenimi lom-bardnimi predujmi. Res je morala banka diskont zvišati od 5 na 6 in potem na 8 odstotkov. Toda kako drugače se je banka držala, kakor toliko hvalisana angleška centralna banka! Pri tej brezmejno odbijanje z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi v monarhiji pa mirno postopanje z odprtim obrazom. Bančno delovanje čez mero utesnujoči predpis, da morajo biti bankovci 40% z gotovino kriti, se je razveljavil. V Nemčije je predpisan 331/*%, na Francoskem pa sploh ne obstoji predpis za kritje. Že danes se mora reči, da je financielno oboroženje Avstro-Ogrske prestalo skušnjo, pri čemer služi deželi tudi izborna poštna hranilnica. Produkcija zlata in srebra v Avstriji. Leta 1912. se je dobilo v celi Avstriji 301.902 metrskih centov zlatih rud,'torej za 5450 met. centov več kakor prejšnje leto. Vsa pridobitev odpade izključno na zasebne rudnike na Češkem. Skupna vrednost rud je znašala 603.840 kron, za 10.900 več kakor v 1. 1911. Povprečna vrednost 2 K za metrski stot je ostala nespremenjena proti prejšnjemu letu. Plavžarsko izdelovanje zlata, ki je ostalo tudi na Češko omejeno, je znašalo 202'51 kg v vrednosti 662.775 K, za l-82 kg v vrednosti 14'62 K manj kakor v prejšnjem letu. Poprečna cena za 1 kg je znašala 3256 K 66 h. V tej poprej omenjeni množini pa ni obseženo fino zlato, ki se je izdelalo iz avstrijskih rud v kraljevem plavžu v Freibergu na Saksonskem v množini 63'0589 kg. Od skupne produkcije odpade 190-58 kg, to je 93'74% na zasebne obrate in 12’73 kg, to je 6'26% na državne plavže. Srebrne rude se je pridelalo 217.935 metrskih stotov v vrednosti 4,076.000 K za poprečno ceno 18 K 71 vin. za metrski stot in sicer tudi izključno le na Češkem. Proti prejšnjemu letu se je skupna pridobitev zmanjšala za 23.493 metrskih stotov in vrednost za 21.040 K. Celotna produkcija odpade izvzemši 30 metrskih stotov na državne rudarske obrate. Izdelalo se je pa 49.355 kg srebra v vrednosti 4,905.000 K, torej za 889'41 kg manj, v vrednosti pa za 549.688 K več. Poprečna cena srebra je bila za 1 99 K 39 vin. proti 86 K 69 vin. v letu 1911. Od skupne produkcije odpade 98'% na državne in 1*46% na zasebne plavže. ' Med brati in sestrami. Nadškof goriški, prevzvišeni g. dr. Fr. Sedej je praznoval dne 10. oktobra 60 letnico svojega rojstva. Za to priliko so se zbrali v Gorici vsi škofje, ki nripadajo nadškofiji (knezoškof dr. A. B. Jeglič, škof dr. A. Karlin, škof 't dr. A. Mahnič in dr. Pederzolli), da so izrekli metropolitu svoje častitke. Enako se mu je poklonila tudi duhovščina. Podpore družinam padlih vojakov v Nemčiji. V nemški državi dobivajo družine v boju padlih vojakov nižje vrste sledeč podpore: Vdova naredni-i ka, podnarednika, sergenta s plačo podnarednika, dobi letno 600 mark; vdova sergenta, podčastnika, četovod-jevega namestnika 500 mark; prostaki ali druge vojaške osebe nižje vrste 400 mark. Poleg teh podpor dobe starši in dedje, ki jih je padli po večini podpiral v slučaju, da so potrebni, letni prispevek 250 mark. Sveta popotnica v vojski. V nem» ški vojski je mlad častnik obležal smrt- | no ranjen. Prosil je za katoliškega duhovnika, a ni bilo nobenega blizu. Neki zrakoplovec mu je radevolje postregel na ta način, da se je dvignil v ae-roplanu po duhovnika, ki je umirajočemu častniku po zraku prinesel Najsvetejše in ga previdel za zadnjo uro. Zrakoplovec je duhovnika popeljal tudi nazaj v aeroplanu. Naj se uče naši svobodomiselci. Duhovnik Brunkmann, ki je prišel v francosko ujetništvo, a se je pozneje rešil, je pripovedoval cesarju Viljemu o dogodkih svojega ujetništva in o krutem ravnanju Francozov. Cesar je ogorčen rekel: »Kaj takega je možno le v državi, v kateri preganjajo sv. Cerkev in so oropali ljudstvu vero.« Saški princ Maks, ki deluje kot profesor na bogoslovnem učilišču v Kolinu, se je ponudil takoj, ko je vojska izbruhnila, da hoče iti v boj kot vojni duhovnik. Peljal se je na bojišče v 3. razredu z drugimi vojaki vred. — Pred vstopov v semenišče je bil princ Maks častnik pri konjenici. Pravnik. Pokojnina vdov in sirot za padlimi vojaki. Če umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom enega leta za ranami, ki jih je dpbil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 K, narednika 270 K, korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K. Če pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, narednika 240 K oziroma 180 K, četovodje 144 K, korporala 120 kron, frajtarja 96 I(, infanterista 72 K. Otroci dobe: dečki do 16, deklice do 14 leta, vsak vsako leto po 48 K prispevka za vzgojo. Vendar ie ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in otrok presegati vsoto 540 K. Poizvedovalni urad na Dunaju naznanja*, da posreduje od sedaj naprej pošto ne samo med ujetniki, ampak tudi med civilnimi osebami, ki so pridržane v Rusiji, Srbiji in Črni gori. Pošilja tudi denar. Naslov: Hilfs- und Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Dunaj, I., Jasomirgott-Stralfle št. 6. Kam se je svojcem vojnih ujetnikov obrniti. Nekateri pošiljajo pisma in denar na avstrijsko zunanje ministrstvo in pa na amerikansko poslaništvo. češ, ta dva bosta vedela, kje se nahaja vojni ujetnik in mu bosta pismo in denar odrajtala. Ta dva pa ne opravljata sama teh poslov, ampak jih odkažeta posebni pisarni, ki je za taka dela ustanovljena. Če hočete torej, da se bodo take stvari takoj odposlale in uredile, nikar ne pišite ministrstvu ali pa amerikanskemu poslaništvu, ampak se kar obrnite na sledeči naslov: »Gemeinsames Zentralnacli- weise fiir Kriegsgefangene und Inter-nierte, Wien, I., Jasomirgott-Strafie Nr. 6.« Zapuščinske obravnave v vojski padlih rezervistov proste pristojbin, ozirdma se znižajo. Finančnim oblaf-stim je naročeno, da naj stavijo predloge o tem, da bodo zapuščinske razprave pristojbin prosto obravnavane. Ponovno se je namreč ob smrti v vojski padlih rezervistov pripetilo, da so morali svojci v slabih razmerah ob smrti svojega reditelja plačati primeroma visoke pristojbine. Trdote nameravajo tako odpraviti, da te pristojbine ali oproste ali jih pa vsaj izdatno znižajo. Vun z našimi pravicami! Zoper obrekovalce duhovnikov je zastavil obrambne besede v cerkvi sv. Štefana na Dunaju kardinal Piffl, dunajski nadškof, dne 4. oktobra, ko je imel v navzočnosti 10.000 poslušalcev iz najvišjih krogov cerkveni govor. Obsojal je visoki govornik neutemeljeno gonjo, ki se je širila ob početku vojne zoper katoliško duhovščino sploh in še posebej zoper slovansko. »Ker je bilo nekaj duhovnikov v preiskavi, češ, da so zapleteni v panslavitično gibanje, menijo nasprotniki, da smejo celokupni duhovščini vreči v obraz očitek, da nimajo dovolj domovinske ljubezni.« Kakor razumnemu človeku ne more priti na misel, da bi naš celokupni častniški stan kar vsevprek obsodil, ker se je, žal, med njimi nahajal en Redi (izdajalec), prav tako se ne sme sumničiti patriotično mišljenje duhovščine, ako bi se morda pokazalo, da je ta ali oni duhovnik kršil svojo dolžnost proti domovini.« — Ljubljanski knezoškof se je kardinalu brzojavno zahvalil za uspešno javno obrambo Bogu in cesarju vdane slovanske duhovščine v Avstriji. Enako je storilo tudi obrambno društvo v Ljubljani. Krvoses kapitalizem. Začasna odprava colnine na uvoz žita. V sporazumu z ogrsko vlado je naša vlada na podlagi cesarske nared-be z dne 24. septembra t. 1. odpravila colnino na uvoz žita in sicer za pšenico in zdrob, rž, ječmen, oves, koruzo, fižol, grah, lečo, moko in mlinske izdelke žita stročjih sadežev. Colnina se je odpravila z ozirom na dejstvo, da se živila v sedanjih razmerah čimdalje bolj podražujejo. Naj bi odprava colnine res koristila kupujočemu prebivalstvu! Colnina na pšenico znaša v naši državi za 100 kg: Pšenica 6 K 30 vin., rž 5 K 80 vin., ječmen 2 K 80 vin., oves, 4 K 80 vin., turšica (koruza) 2 K 80 vin. in proso 1 K 20 vin. Koliko stane preživljenje velikega mesta. Zanimivo Statistiko, ki zasluži ravno sedaj, ko povzroča preživljanje mnogoterega evropskega velikega mesta precejšnje preglavice, posebno pozornost, razglaša preiskovalna komisija za preskrbljenje živil v državi New York. Ta komisija je natančno dogna- la, da znašajo skupni izdatki mesta New York v letu 1912 za preživljenje svojih meščanov 2.538,880.000 mark. Pri 5 milijonih prebivalcev znašajo tedaj stroški za preživljenje na dan in za glavo krog 1.55 marke. Mesa se je kupilo 400 milijonov kilogramov za 704 milijone mark, mleka 800 milijonov četrtink za 265 milijonov mark. Jajc se je porabilo v Novem Yorku 150,500.000 tucatov, zakar se je izdalo 180 milijonov mark. Ravno taka vsota se je izdala za 900 milijonov kruhov. 180 milijonov kilogramov sladkorja je veljalo 112 milijonov mark. Nadalje se je porabilo 340 milijonov kilogramov krompirja, kar je veljalo 60 milijonov mark. Za 68 milijonov kilogramov rib se je plačalo 60 milijonov mark. in 30 cm široki straniščni jarki v razdalji 1 in pol metra. — Poveljstvom, ki imajo skrbeti za red na bojišču, so dodeljeni sanitetni častniki, da se snaga pravilno in temeljito vzdržuje. Tudi poljska žandarmerija ima v prvi vrsti nadzirati izvrševanje zdravstveno-po-licijskih odredb, skrbeti za snažnost vodnjakov, studencev itd. Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne. Ali ste že pridobili „Naši Moči** novega naročnika! Okno v svet. ■i Francozi dobe zimsko perilo iz papirja. Japonska je poslala francoski vojni upravi poseben dar — velik parnik posebnega papirja, ki ga porabljajo na Japonskem za izgotavljanje zimskega perila. Ta papir je baje boljši kot naj finejše volneno perilo. Pri