154, številka.
Ljubljana, v soboto 9. julija 1904.
XXXVII. leto.
[3haja vsak dan zvečer, LziraSi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejenian za avsfro-ogrs** de2ele za vse leto 25 K. za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 b, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem sa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dažel* toliko «35, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobna vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če $3 trikrat ali večkrat tiska.  —   Dopisi naj se b.vole frankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo m upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, upravni&tvo pa v pritličju. —
OpravniStvn naj se blagovo-ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari.
..Slovenski Narod" telefon št, 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 35.
Štiristolettti jubilej ljubljanskih županov.
Prihodnji torek, dne 12. t. m., bode naš prezaslužni župan, g. Ivan Hribar četrtikrat umeščen na Častni stol ljubljanskega mestnega županstva. Prvikrat je bil inštaliran dne 9. junija 1896 1. drugikrat dne 3. julija 1898, tretjikrat dne 3. avgusta 1901. Funkcijska doba vsakega župana je obenem kos zgodovine njegove občine. In kaj se je vse zgodilo izza 1. 1896. do letos, vedo pač meščani ljubljanski. Ljubljana se je povzdignila iz ruševin, razširila se je in postala moderno lepo mesto. Ljubljana se je prerodila, ker so ljubljanski meščani volili v mestni zastop delavne, napredne može, ki jim je bil na srcu vsestranski razvoj stolice dežele kranjske in kulturne metropole slovenskega naroda. Največjih zaslug pa si je pridobil za procvit in preosnovo ljubljanskega mesta načelnik občinskega sveta, ..mestna glava" — kakor pravijo Rusi — župan Ilribar sam, ki je dal inicijativo najvažnejšim načrtomjv prid beli Ljubljani.
Toda danes ne nameravamo obširneje pisati o dobi Hribarjevega modrega, delavnega in plodovitega župa-novanja, saj priča o tej prevažni polpretekli dobi prenovljena Ljubljana sama na ves glas — omeniti hočemo danes to, da praznuje prihodnjo sredo nafte mesto štirisf oletni lubiiej svojega prvega svobodno izvoljenega župana!
To je gotovo zanimiv jubilej, ki je vreden, da se nekoliko pomudimo pri njem.
Do 1. 1472. sega najstarejša doba ljubljanskega mesta in njegove gosposke. Takrat je štel magistrat s sodnikom vred 13 mož in 12 prisežencev.
Od 1. 1472. do L 1504. je imel magistrat sodnika, potem 12 „no-tranjih- in 24 „zunanjih" svetovalcev ter občino, sestavljeno iz 64 mož. Mestni zastop je štel torej 100 mož. Ali svojega župana mesto še ni imelo. Župana je do tistih dob nadomeščal
sodnik. Vsakokratne volitve so imenovali mutacije (spremembe).
L. 1504. pomenja v zgodovini ljubljanskega mesta novo važno dobo. Mestni zastop dobi svojo „glavo", župana, in šteje torej 101 moža. Ljubljančani so se bili obrnili na cesarja Maksa in ta jim je dovolil v svojem svobodnem pismu, datiranem v Augsburgu dne 29. februvarja 1504, da si smejo sami voliti svojega župana po svojih mestnih zastopnikih. Cesar Maks je Ljubljančanom to prošnjo rad dovolil, „ker so bili" — kakor poudarja listina — „vsekdar zvesti cesarju in Avstriji".
Prvi ljubljanski župan je bil dotedanji „sodnik-, Janez Lantheri, čigar potomci so današnji groti Lanthieri. Instaliran je bil Janez Lan« theri 13« julija na sv. Marjete dan 1504.
Gospod Ivan Hribar je 92» naslednik Janeza Lantherija.
Ako Čitamo imena ljubljanskih županov, najdemo med njimi slovenska nemška in italijanska imena.
Namen našega slavnostnega Članka ne more biti, da bi pisali zgodovino vseh teh županov. Njihova zgodovina je zgodovina mesta samega, dežele kranjske in deloma tudi vseh Slovencev.
In kaj je vse doživela Ljubljana v teh 400 letih! Najvažnejše dobe so pač: Turške vojne, reformacija, ki je prerodila slovenski narod in mu ustvarila njegovo literaturo, potem žalostna doba protireformacije, doba francoske okupacije, absolutizem, Prešernova doba v našem literarnem življenju, revolucija 1. 1848., doba absolutistične reakcije ter najnovejša doba duševnega preporoda do naših dni.
Rekli smo, da je med 91 predniki gospoda Hribarja veliko Slovencev, ali v magistratnem arhivu se seveda ne pozna, da so bili ti župani našega rodu. Slovenske inteligencije* ni bilo, če izvzamemo edine slovenske reformatorje, ki so pisali v slovenskem jeziku. Na magistratu se je uradovalo nemško. Tako zelo je bil ponižan slovenski narod pod nemško vlado! Ali to se mora reči o županih reformacijske dobe,
da so bili med njimi zelo navdušeni pristaši Trubarjevi, vsi vneti za izobrazbo slovenskega ljudstva na narodni in protestantovski podlagi. Zgodovina nam priča, da je bil mestni zastop vzel pod svojo zaščito velikega Trubarja, slovenskega Lntherja, ko mu je bil škof Krištof Raubar prepovedal pridigati v stolni cerkvi. Trubar je razširjal odslej svoj evangeljski nauk v cerkvi svete Elizabete, ki je stala v Spitalski ulici v meščanski bolnici.
Mnogo vrlih mož je imela Ljubljana med svojimi župani. V dobi francoske okupacije je igral važno vlogo n. pr. župan baron Codeili; župana Hradeckega je proslavil Prešeren zbok njegove delavnosti; Ambrož (1861—64) je bil prepričan narodnjak, takisto je Costa podpiral slovensko stranko. Ali vkljub temu, da so bili posamezni župani rojeni Slovenci in tupatam nekateri izmed njih tudi po prepričanju rodoljubi, vendar je bila večina občinskega sveta vse do 1. 1882. v nemških rokah. Tega 1. se začenja za Ljubljano najnovejša t. j. slovenska doba, ko je dobila pri volitvah v mestu slovenska večina oblast in je bil za župana izvoljen  g. Peter Grasselli.
L. 1S95. je potres razdejal staro Ljubljano, in L 1896. je bil izvoljen za župana g. Ivan Hribar, čigar četrta instalacija je obenem praznik Štiristo-letnice ljubljanske županske časti.
Ljubljana se je pod sedanjim županom in pod njegovimi tovariši občinskimi svetniki ne samo v kulturnem, nego tudi v narodnem oziru popolnoma prerodila. Slovenski občinski zastop s svojim slovenskim županom je dokazal meščanom obeh narodnosti in vladi, da je popolnoma kos svoji težki nalogi, ker je storil v par letih več za razvoj mesta, nego so storili poprejšnji nemški zastopi v stoletjih.
Ljubljanski slovenski mestni zastop se pa tudi zaveda, da je napreden, ker podpira šolstvo, narodno prosveto in vsakojake humanitarne institucije. Zato je Četrta instalacija slovenskega in naprednega župana Hribarja najlepša proslava štiristoletnega jubi-
leja ljubljanskega županstva. Ljubljanski občinski svet je izvolil izmed svoje srede takšno glavo, kakršna mu dolikuje.
Prepričani smo, da se ljubljanski meščanje spomnijo znamenitega jubileja svojih županov ter da okrasijo svoje hiše z zastavami.
Slava prvemu ljubljanskemu županu Janezu Lantherijut Živel njegov 92. naslednik! Živela slovenska in napredna Ljubljana! —s—
Sokolom gostom srca naša!
V Floridsdorfu pri Dunaju, kjer žive Čehi, češke rodbine, ki so v neprestani zvezi s Čehi, bivajočimi v ogromnem številu na Dunaju, nameravali so slaviti Sokoli, združeni v tamošnjem sokolskem društvu, narodno veselico.
Tega sokolskega društva se oklepajo vsi tamošnji Čehi, najsi bodo visokega ali nizkega rodu, dobro vedoč, da zamorejo le z edinostjo, ki se pokaže na zunaj kot jeklena, nerazdruž-ljiva moč, doseči namen, ki si ga stavijo : ohraniti svojo narodnost.
A kaj se je zgodilo'?! Zagrizeni Nemci so zagnali krik in vik, ko so izvedeli, da posetijo veselico Čehi izven Floridsdorfa in iz kraljevine Češke same, jeli so besno pretiti vladi in državi, da se jim je končno v istini posrečilo preprečiti v bližnjem času to veselico. Nemci, lastniki veseličnega prostora, so Čehom ta prostor odpovedali. Tako se godi Sokolom - Slovanom v domači državi — zanje tujini!
Sokoli iz Nižje Avstrije in tudi iz Floridsdorfa, iz kraljevine Češke, Sokoli poljski in hrvatski ter iz vseh slovenskih pokrajin poletijo vkratkem v našo sredo in naša naloga je, da pokažemo kako presrčno znamo sprejeti mi Sokole, da pokažemo, da znamo nadomestiti negostoljubnost, ki se izkazuje Slovanom in Sokolom po drugih krajih, kjer se jih boje in trepetajo pred njimi, z odkrito ljubeznivostjo in bratskimi čutili. Ljubljana bo za Časa sokolske slavnosti jasno manifestovala,  da se
moremo združeni avstrijski Slovani zbrati na slovenskih tleh in da nas je Sokolov število, katerega tujci ne morejo prezreti, da je tesna bratska sokolska vez — jez, preko katerega pohlepne želje sosedov nikdar ne dosežejo zadoščenja. Javno bomo dokumen-tovali, da nas nasilstva naših narodnih sovražnikov ne preplašijo ter da ostanemo po ponovni prisegi še vztrajnejše na braniku za sveta prava ljudstva.
V tej naši sredi bomo sprejeli predvsem prvobojevnike češke, katerim moramo istotako, kakor drugim zasluženim Sokolom priznati v naši sredi njihovo jeklenost in značajno nastopanje.
Ravno češki Sokoli so znali oživotvoriti narodni element nele v Češki sami, temveč tudi v krajih, o katerih se je že zdavnaj mislilo, da sta porasla mah in trava češki element.
Teh bojevnikov ne sprejmemo kot tujce, ki so si prišli mimogrede ogledat našo stolico in slovenske pokrajine, niti jih ne sprejmemo kot potovalne goste, katerim imamo razkazati samo naše udobnosti in lepoto slovenske zemlje, temveč sprejmemo jih kot rodne brate, ki nam prinašajo pozdrave svojih domaČih tal, sprejmemo jih kot učitelje, ki nam kažejo, kako braniti in ohraniti pred tujci zatiran rod svoj, sprejmemo jih kot vzor-može, ki nas bodo navdajali s pogumom, kažoč na svoje uspehe, ki so jih dosegli, čeprav po trudapol-nem delu.
Iskrena navdušenost in idealni plamen ognjene ljubavi do domovine ter slovanskih bratov privedla bodeta brate Sokole iz vseh širnih krajev slovanskih v našo metropolo. Že dejstvo, da nas posetijo iz primeroma oddaljenih krajev v obilnem številu Sokoli, nam je jasen dokaz, da jih vodijo plemeniti cilji v našo sredo.
Revni smo in nimamo dovolj sredstev na razpolago, da bi mogli dati izraz čutilom, ki nas navdajajo o priliki bližajočih se slavnostnih dni, z zunanjim bleskom in sijajnim sprejemom. Kar pa nam nedostaje na sredstvih, katerih nam usoda ni nametala s polno roko v zibelko rojstva,  moremo nado-
Po „mlađeniškem" shodu.
Tudi jaz sem bil na Brezjah. Srce mi kar ni dalo, da bi ostal doma. Kako lepo je pa tudi na božjih potih. Kdor se ni nikdar udeležil kakega romanja, tistemu se niti ne sanja, kako prijeten je tak izlet. Posebno Če se udeleže romanja še Marijine device. Nikar pa ne mislite, da so to kake tercijalke. Prav krotke punice so. Ko so zadnjič šle na božjo pot na Planino, so ves čas pele poskočne pesmice. Posebno dobro so znale tisto pesem ^Regiment po cesti gre . . Marijine pesmi niso zapele ne ene, ker niso nobene znale. Naše geslo je: Z Bogom in Marijo za -Slovenski Narod". Tudi jaz se tega ^esla držim in zato sem šel na Brezje. Kupil sem si popolnoma nov cekar, kajti reklo se je, da pravi Marijin otrok ne gre brez cekarja na božjo pot. Spravil sem v cekar štiri pare klobas, dve krači, kruha in steklenico špirita, kateremu sem potem prilival vode. Na vrh sem pa položil rožni venec, da bi mi kdo ne preiskoval cekarja.
Povem vam, da je bilo prav veselo. Posebno pri rimski procesiji smo že take uganjali, da se je vse smejalo. No pa tudi pri zborovanju je bilo mnogo smeha.
Prišlo je tudi dosti Marijinih devic. Medtem, ko so se „gospodje" na shodu jezili kar se je dalo, smo šli mladeniči iskat dekleta. In deklet je bilo za nas dosti, kajti na Brezje je prišlo največ starčkov in otrok. Jaz sem imel posebno srečo, kajti dekleta so se zame kar trgala. Bog ve, kaj bi bil že takrat doživel, ko bi ne bil prišel strah vseh Marijinih otrok, namreč žandar. A ta nam ni storil nič slabega. Samo vprašal je, če je kdo videl mežnarja iz Babinega polja. Ko so Marijine device izvedele, da je ta znameniti mežnar tudi na Brezjah, so ga šle hitro iskat. Med Marijinimi devicami ni danes noben moški tako imeniten, kakor mežnar iz Babinega polja. Prekosi ga samo tisti kranjski kaplan, o katerem pripovedujejo, da Marijine device za pokoro lastnoročno gajžla.
Med devičarji, ki so prišli na Brezje, je bil tudi eden iz Drage pri Hrastniku, ki mi je povedal čudno zgodbo iz svojega kraja.   Kmeta Plazinka iz Drage
je bil pičil modras. Namesto da bi bil šel k zdravniku, je Plaznik poiskal moža, ki zna zagovoriti kačji pik. Mož mu je res zagovoril kačji pik. Pozneje je sicer tudi zdravnik nekoliko pomagal, ali zagovornik je vendar glavno opravil. Iz golega človekoljubja mi je mož dal izvirnik tistega zagovora. Evo ga: Za vse strupe.
Na perv jemenuj patrona te cirkve kir je ta pikjen biv. je človek al živina doma potem govori En veljen morjen Rimedevs Stapentis Jenedel kunveris kanvi perarjo. Ali si pičen skoz tega pičenaka ai si kaka druga strupenina Jes ti zapovem de imaš nazaj jit brez vse Škode.
Bog oče je čez vse. Bog sin je čez vse. Bog sveti duh je Čez vse. Jez nisem pomočnik za tu pomagat pomočnik je svet Štefan, svet Leonik, pomočnik je svet Lagerman. pomočnik je svet Junpas pomočnik je svet Senpas. Bog oče je čez vse. Bog sin je čez vse. Bog sveti duh je Čez vse Strup iz zemle si prišu v zemlo moraš nazaj jit brez v se škode, in zdaj zmoli. 7 Oče-nažov 7 Češenih mari in ne smeš nič Amen reČt Virvaj in vira ti bo pomagala
Johan Kašner
Preljube Marijine device in devičarji, varujte se liberalnih dohtarjev, ki nimajo nič vere. Če vas modras piči, zagovorite ga. To pomaga, pa nič ne košta, kakor misijon. Posebno Marijinim devicam se rado primeri, da jih piči modras. Včasi ima ta modras celo dolgo suknjo. Punice, prosite sv. Lagermana, sv. Junpasa in sv. Šenpasa, verujte in vera vam bo pomagala, pa ne bo treba klicati — babice.
Kaplan Matevž na Vrhniki pa menda nima prave vere. Gospod Matevž sicer tudi zdravijo ljudi, Čeprav se niso ničesar naučili zdravilstva, a dajejo jim medicine. Tako pripravljajo duhovniki sami zagovore ob kredit. Gospod Matevž dajejo zdravila kakor kak apotekar. Ljudje kar drve k njim, tako da jih je vedno vse polno tam. Sicer je to navadno zakotno mazaštvo in šintarice so vse jezne, da jim delajo tako konkurenco. Ali pomisliti se mora, da veljajo pri nas postave samo za navadne ljudi, ne pa za božje] namestnike. Devičarji na Brezjah so mi povedali, da imajo do gospoda Matevža neomejeno zaupanje, posebno ker znajo karirati različne zaprtije.
Po posebni pobožnosti se na Brezjah
pač nismo odlikovali, a nekateri so vendar šli k spovedi. Tudi moj prijatelj Janez, ki se mu pravi „ta kunštni Janez", se je izpovedal in je „patru tleč-kajnarju", kakor pravite Ljubljančanje, pokazal, da med Marijinimi otroci niso same šolobarde. Pater tlečkajnar ga je vprašal: rNo, ljubi kristijan, povej mi, zakaj je en sam Bog?" Janez je odgovoril: „Gospod pater, oni so bitij učeni kot jaz; jaz sem tako neumen kot noč; no pa naj mi oni povedo, zakaj nista dva Boga." Pater so bili malo v zadregi, pa so rekli: „Yeš, saj te nisem vprašal, zakaj nista dva Boga, temveč, zakaj je samo en Bog". „Ta kunštni Janez" je nekaj časa mencal, potem pa se je odrezal: rVejo kaj, gospod pater, jim bom pa jaz povedal. En sam Bog je zato, ker je vsegamo-gočen in je povsod; ker je pa ta povsod, pa drug nima prostora."
Tako jo je povedal „ta kunštni Janez" in bil tako vesel svoje zmage, da je dal celo za pijačo. Krepko sva trčila in vriskala z Bogom in Marijo za „Slovenski Narod".
Tone Baldahin,
devičar I. vrste.
mestiti s tem večjo odkrito presrčnostjo in bratsko ljubeznijo.
Sveta narodna dolžnost posameznika je, in mislim, da celo ni treba govoriti o narodni dolžnosti, temveč o vzvišeni nalogi nas Slovencev, da pričakujemo in sprejmemo došle goste s tisto presrčnostjo, katero zasluži obisk bratov Sokolov, ki nam morajo biti v vzpodbudo in zgled tudi pri našem delovanju, da jih sprejmemo s tisto odkritosrčnostjo, s katero prihitijo k nam slovanski bratje in ki odgovarja vzvišenemu namenu, katerega združujejo s svojim obiskom. Pokažimo jim tedaj v teh časih, da se zavedamo pomena sokolske slavnosti in pomena obiska rodnih bratov. Pokažimo jim, da negujemo slovansko gostoljubnost tudi v središču Slovenije, v beli Ljubljani.
Mesto samo, na Čelu mu častiti g. župan Ivan Hribar, ni zabilo kot prvo pokazati, kako dobro se zaveda te divne manifestacije in poseta slovanskih gostov. Prevzelo je pokroviteljstvo vse slavnosti, Sokoli-bratje pa bodo v njegovi sredi domači gostje. In naloga nas posameznikov je, da sledimo z navdušenostjo temu zgledu!
Te slavnostne dneve ne smemo pozabiti niti trenutek, da moramo imeti le hvaležna čutila do prišlecev, od kojih se imamo učiti, od kojih nam prihaja vzpodbuda in ki nam kažejo dejanski pot, kako oživiti narod in ljudstvo in kako ga spraviti do zavesti. Seveda tega ne bodemo dosegli s hladnostjo in malomarnostjo, temveč z jeklenim značajem in doslednim poudarkom svojih pravic. — Da bi sokolska ideja čim preje prodrla v najširše kroge, to je naša vroča želja in trdne nadeje nas navdajajo, da pokažejo sokolski dnevi v Ljubljani vsemu svetu, da med nami ni mesta za narodno mlačnost.
Bratje Sokoli iz drugih slovanskih pokrajin odidejo po slavnosti — a med nami naj ostane duh sokolski, slovenski Sokol, pomlajen in okrepljen z bratsko vezjo, pa mora razširiti peruti svoje nad slovenske pokrajine, sovražnikom kažoč — kje so naše meje.
Pijonirji slovanski Sokoli, ki doj-dejo, pa naj bodo slovesne priče prisege naše: čim revnejša je naša mati Slovenija, tem strastneje se je okle-pajmo z ljubeznijo.
Sprejmimo te goste dostojno in ponudimo jim v znak prisege — roke svoje odkritim srcem.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Z mandžurskega bojišča.
Iz Dačičava se pcroča: V zadnjih dneh so ruski voji povsodi energično in uspešno rekognoscirali. Vsi boji so se ugodno završili za nas. Dva japonska oddelka je naša konjenica razgnala, da sta se v divjem begu umaknila, zapustivši na bojišču ranjence, konje in streljivo. Neki ruski V0J je zavzel postajo Sjunečenj ko je pa v ozadju zapazil močan japonski oddelek, se je zopet previdno
umaknil proti severu. Japonaka armada nastopa sedaj na jugu in jugovzhodu jako previdno, najbrže ker se koncantruje pri Siujanu. Mogoče pa je tudi, da so se močni japonski voji poslali proti vzhodu, odkoder prodira silna ruska armada. Kitajci zatrjujejo, da je padlo v nočnem boju dne 4. t. m. v bližini Litzepuce 200 Japoncev, več kot 500 pa jih jebilo ranjenih.
Po poročilih iz Liaojanga so se Japonci utrdili južno od Kajpinga v okolici Sjunečena, kjer se nahaja najmanj ena divizija japonske konjenice. Drugi japonski oddelki se umikajo proti vzhodu. 3. t. m. je general Samsonov s konjenico in z jaha-jočo artiljerijo pregnal dva sovražna bataljona iz njihovih pozicij 22 vrst južnozapadno od Kajpinga in jih zasledoval 9 vrst severno od Sjunečena. Na ruski strani je bil ranjen samo 1 mož. Sovražne predstraže se sedaj nahajajo 24 vrst jugovzhodno od Kajpinga. Za njimi stoje močne reserve. Gorski prelazi so utrjeni. Tudi Dalinski prelaz je utrjen.
Opoldne 4. t. m. so Japonci poskusili prodreti proti Tkavuanu, toda naša pehota jih je napadla in jih z velikimi izgubami pognali v beg. 5. julija je ena stotnija kozakov pri AdlaUnu, 13 km južno od Kaoelina, ustavila dva japonska eska-drona, ki sta se jadrno umaknila proti jugu. Ista kozaška stotnija se je pozneje se zapletla v boj z japonsko pehoto. Na ruski strani sta padla en kozak in poročnik Ivaškin. Po iz-povedbah domačinov so Japonci v boju pri Tkavuanu izgubili 700 mož. Glavna japonska armada je koncentrirana na gorskem prelazu Fen* šuilin.
General Keller padel?
»D»ily Eipress« poroča iz Pe-trograda, da se tamkaj širi vest, da je general grof Keiler, naslednik generala Zasuliča v poveljstvu oni armadi, ki je branila Japoncem prehod preko reke Jalu, v bojih na Dolinskem prelazu bil zadet od sovražne granate in ubit. Ž njim eta padla tudi dva častnika njegovega štaba. Pripoveduje se, da so njegovo mrtvo truplo že spravili v Liaojang. Poizvedbe o resničnosti te vesti v vojnem ministrstvu so ostale brezuspešne. Ministrstvo resničnosti tega
poročila ne taji, a ga tudi neče potrditi.
Izpred Port Arturja.
»Standardu« se poroča iz čifua, da so Japonci 30. rožnika bombardirali Port Artur, toda ne da bi do segli kak uspeh. Neki tujec, ki je došel iz Port Arturja, kjer je b I nastavljen v ladjedelnici, pripoveduje, da je v notranjem pristanišču usidranih 9 velikih vojnih ladij in več torpedovk, dočim dve ladji z ostalimi
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. I.
Pred starodavnim kartuzijanskim samostanom v Bistri pri Vrhniki je bila spomladi leta 1570. zbrana velika množica kmetskega ljudstva, ki je v silni razburjenosti prav nespoštljivo kričala, dvigala pesti proti samostanskim oknom in celo z grdimi besedami in kletvinami sramotila častitljive božje služabnike, ki so prebivali v tem mogočnem poslopju. Množica je bila do skrajnosti razljučena in gotovo bi bila s silo ulo-mila vrata in vdrla v samostan, da niso izza zida molele nabite puške samostanskih stražarjev.
Toda tudi v samostanu samem je vladala velika razburjenost. Vsi menihi so bili zbrani v krasni samostanski dvorani. Ponižno so stali ob strani, s sklenjenimi rokami in povešenimi glavami in vdano poslušali prijorja Aha-cija, ki je, peneč se jeze, z dolgimi koraki hodil po dvorani sem in tja in srdito rohnel nad zbranimi menihi.
— Prav tega nam je bilo še treba v teh težkih časih, ko vstaja ves svet proti Bogu in njegovi sveti cerkvi, je grmel prijor Ahacij. Luteranstvo se širi od gradu do gradu, od mesta do mesta, od vasi do vasi. Kmetje  se puntajo
proti posvetni in cerkveni gosposki. Sveta naša vera je v nevarnosti. In v takih časih, ko moramo paziti na ugled in na veljavo našega samostana bolj kot kdaj poprej, v takih časih se lotevate tujih žensk! Kaj ni še veduo dovolj takih, ki se Vam rade vdajajo ? Ali sem vam kdaj branil, da uživate življenje kakor veste in znate. Vsega imate dovelj, tudi veselja in uživanja; vse vam dovoljujem, samo da ostanete na moji strani in pomagate obvarovati samostan. Gorenjska in Dolenjska je že vsa luteranska, na Vipavskem se širi nova vera — naj pade Bistra in izgubljena bo tudi Notranjska. Naš samostan je tisti jez, ki brani luteranstvu, da ne more prodreti na Notranjsko, moja je zasluga, da je Notranjska še katoliška. Kolikrat sem vam rekel: delajte kar hočete, samo ne storite ničesar, kar bi kmetsko ljudstvo spravilo pokonci in dalo našim sovražnikom novo orožje proti nam. Sedaj pa to! O — sram vas bodi.
Zbrani menihi so dobro uvidevali, da je prijor Ahacij govoril resnico, zato ni nihče zinil besede. Vdano so čakali, kaj da prijor ukrene, zakaj da jih reši tudi iz te nevarnosti, o tem niso dvomili.
— Stvar se mora na vsak način kako potlačiti in  sicer tako, da se
torpBtlovkami neprestano križarite pred vhodom v luko.
Takisto se z vso gotovostjo zatrjuje, da so vse ruske ladje popolnoma nepoškodovane, le na oklopnioi »Sebastopol« je bila neznatna poškodba, ki je pa sedaj že popravljena.
Japonci se polagoma približujejo glavnim portarturŠkim utrdbam. Na Lungvanglungu, šest milj vzhodno od Port Arturja, in na Volkovi gori> pet milj severno-vihodno od trdnjave, grade Japonci forte, odkoler bodo streljali na ruske utrdbe. 30. rožnika so japonski voji po ljutem boju zavzeli Hvangmihukin in Sanhienpu.
»Diily Expressu« se brzojavi]?, da hočejo Japonci porabiti deževno dob-"', ki zavira vojne operacije na m^ndŽurskem bojišču, na splošni na skok na Port Artur. Prepričali so se namreč, da je trdnjavo le naskokoma mogoče zavzeti, ker je s streljivom in provijantom preskrbljena najmanj za eno leto.
Po drugih poročilih iz kitajskih virov iz čifaa pa so Japonci 5 t. m. zavzeli goro Takošan, tri milje severno od Port Arturja. Včeraj so baje Japonci že zavzeli glavni obrambni for št. 16. Ena japonska divizija je že na potu proti taborišču vojne mornarice, ki se baje ne bo mogla držati, ker so Japonci že zavzeli goro Takošan, odkoder je mogočo imenovano točko popolnoma obvladati. Ta poročila so iz — »zanesljivih« kitajskih virov!
»Morning-Post« pa poroča, da so kozaki preprečili združitev dveh japonskih armad severno od Port Arturja. Japonci pri Kinčovu so se odpravili proti severu, da osvobode japonske oddelke, ki so jih Rusi obkolili na gori Sampson. Ruska armada na severu je v neprestani zvezi s Port Arturj6m
Ncve žrtve vladivostoške eskadre.
Poroča se, da je vladivostoško brodovje potopilo še dve japonski transportni Ihdji »Oatrumaru« in »Fusanmaru«, ki sta imeli na krovu vojno kontrebando in ste vozili iz Kobe v Cemulpo.
Položaj v Koreji.
»Novoje Vremja« je dobilo iz Vladivostoka to le brzojavko: Korejci se v velikem številu sele na rusko ozemlje in pripovedujejo, da imajo Japonci v Seulu samo 5000 vojakov, dasi se lažejo, da jih imajo 25 000. Takisto se Japonci povsedi lažejo, da je Port Artur že pal in da je bilo uničeno že vse rusko brodovje.
Korejski cesar je strogo n&d<
zorovan in se mora sedaj preseliti V staro palačo, da bo bolj oddaljen od poslaništev tujih držav in ne bo mogel tjakaj ubežati. Cesar je že ves obupan. Cesarjeviča so Japonci odvedli v Točijo, ker je bil znan kot
prijatelj   Rusije.   Japonci   vladajo v
Koreji silno kruto in tiransko, vsled česar jih ljudstvo silno sovraži, dasi si tega sedaj še ne upa javno kazati. Oim ruska vojska prekorači korejsko mejo, bo v Koreji brez dvoma nastala revolucija proti Japoncem.
Kdo je izdajal Japoncem tajnosti    ruskega generalnega štaba?
»Lokalanzeiger« je dobil iz Sin Rema to le senzacijonalno vest: Za« puščinska razprava po grofici della Torre, katero je nedavno ubil njen mož s kladivom, je dognala, da je živela ta dama v intimnih razmerah z raznimi višjimi ruskimi oficirji in da je istočasno vohunila za Japonsko. Pred začetkom vojne je bila v Port Arturju pri svojem ljubčku, sinu petrogradakega guvernerja. Ko je bil ta premeščen v Petrograd, mu je sledila tjakaj, kjer se je seznanila z vsemi višjimi oficirji in vedela iz njih izvabiti vse mogoče vojaške tajnosti. Kratko pred smrtjo admirala Makarova je brzojavila na Japonsko dolgo šifrirano poročilo in je dobila za vsako besedo tega poročila 1000 frankov. Vsa poročila je imela v svojem dnevniku kopirana in natanko zaznamovano, koliko je zanje prejela. Med njo in japonsko vlado je posredoval neki Anglež Brooth.
Predsednik Krueger za Ruse.
Predsednik bivše burake Jjudo-vlade, Pavel Krueger, je poslal odboru »Rusko-nizozemskega rdečega križa« za ranjene ruske vojake 1200 kron, predsedniku tega društva, pastorju G.lio-, u pa to-le zanimivo pismo:
Velečastiti g. pastor! Žd dije časa sem imel namen, Vam pisat: nekaj besedi ter Vam povedati, kako iskreno smo se veselili, ko nam je došlo poročilo, da je ruako-nizozemski buraki odbor, ki nam je toliko koristil z ustanovitvijo ambulanc za časa velike vojne, v kateri se je naš burski narod boril proti mogočnemu sovražniku, in tudi že na drug način z dejanako pomočjo pokazal simpatije ruskega naroda za trpeče ljudi, sklenil to delo krščanske ljubezni nadaljevati in poslati na bojišče svoj lazaret za ranjence in bolnike.
Kako radi bi sedaj mi — ne Bamo mi prognanci, marveč ves juftnoafričanski narod — stopili na Vašo stran, da bi Vam pomagali in Vas podpirali. Toda, saj veste, kar nam je blagoslov noseča Anglija dala, to je — uboštvo in beda.
Osebno Vam morem poslati le malo darilce, zelo malo v primeri a tem, kar je Rusija storila za moj narod. Bodite pa prepričani, daje ta moj skromni dar nosilec najiskrenejših želj in molitev celega bur-skega naroda za blagor Rusije. Naj izvoli Bog to vojno skoro
končati. Ruski narod si je postavil neminljiv spomenik za južno Afriko z osnovanjem burskega zaklada.
Ves buraki narod in vsi njegovi voditelji imajo samo to željo: Bog blagoslovi delo j»Rusko-nizozemskega rdečega križa«.   Pavel Krueger.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 7. julija. Za ministrskim predsednikom je govoril baron Banffy o takozvani iŠlaki klavzuli (carinske pogodbe) ter je izjavil, da taka klavzula ni imela nikoli veljave, ker se ni predložila zakonodajatvu. — Ministrski pred-sednik grof Tis za je razdražene ugovarjal, češ, da so na dotični pogodbi podpisi vseh takratnih ministrov in tudi barona BaniYyja kot ministrskega predsednika. Odgovarjal mu je tudi glede armadnega jezika. Izjavil je, da je boj za narodne zahteve končan. V sporazumljenju s krono se je posrečilo najti rešitev, ki bo imela res blagodejne posledice. In sedaj, ko je boj končan, pr.de baron Banffy ter zopet vrže gorečo bakljo v deželo, dasi je kot ministrski predsednik vedno učil, da moramo živeti sporazumno z dinastijo. — Baron Banffy je še enkrat odgovarjal. — Posl. grof A p-ponyi se je bavil z govorom mini strakega predsednika ter izjavil, da je že leta 1889 poudarjal v zbornici da vladar nima pravice, staviti mad-jarakemu jeziku meje v katerikoli upravi. Tudi ni res, da more mad-jarski narod obstati le dotlej, dokler je član avstro-ogrske velesile, nasprotno more ta velesila obetati le toliko časa, dokler obstoji ogrska narodna moč. Svoj govor je zaključil »Ako v Avstriji ne vladajo ustavne razmere, nimamo povoda, da bi ohranili še nadalje skupnost z Avstrijo. Z zvezanimi rokami gremo v negotovo bodočnost. To je Tiszova politika.« Proračun odklanja
Budapešta, 8 julija. Danes s bili o proračunu zaključni govori. Posl. Szederkenyi se je bavil (i polemiko med ministrskim pred sednikom in baronom Banffvjem ter zahteval, naj se zbornici predloži spomenica, ki jo je izročil o položaju na Hrvaškem baron Bai>tTy kralju kakor tudi akti o takozvani išUki klavzuli. Posl. Vlad (Rumun) je protestiral proti trditvi ministrskega predsednika, da hočejo narodnost; sejati prep»r. Nasprotno grof Tiszft je tisti, ki s svojim postopanjem ogrsko javno mnenje vznemirja. — Zaključna govora sta imela še po slanoa U t var v in M o ln ar, nakar je začel govoriti ministrski predsednik grof Tisza. Najprej je polemi-zoval z včerajšnjim govorom grofa Apponyija. Izjavil jt: Žalostna resnica je, da po bitki pri Mohacsu ni bila Ogrs&a nikoli dovolj močna,
0f Dalja v prilogi.
ljudstvo pomiri, je po daljšem molku zopet povzel prijor in obrnivši se k enemu izmed menihov dostavil: Pojdite doli, pater Avguštin, in pozovite glavno pričo, naj pride z dvema spremljevalcema v samostan.
Čez nekaj časa je utihnilo kričanje pred samostanom in kmalu potem so vstopili v dvorano trije kmetski možje. Starejša sta ponižno obstala pri vratih in se mogočnemu prijorja globoko priklonila, najmlajši pa je pogumno šel naprej do sredi dvorane in z bistrimi pogledi ponosno zrl prijorju v oči. Molče sta se moža nekaj časa motrila, kakor dva sovražnika pred odločilnim spopadom.
Prijor je dostojanstveno sedel na svoj bogato izrezljani sedež pod velikim križem, ki je visel na gorenji steni. Navidezno je bil popolnoma miren a nervoznost, s katero so se koščeni prsti igrali s križcem na debeli zlati verižici, viseči okrog njegovega vratu, je izdajala njegovo razburjenost.
— Vem, da niste naš prijatelj, Anton Magajna, je končno ogovoril prijor Ahacij z zamolklim glasom mladega kmeta, ki je tako široko stal sredi dvorane. Vem tudi, da kljubujete cesarjevim, nadvojvodoviia in cerkvenim zapovedim; skrivaj razširjate krivo vero . . .
— Ne, milostivi gospod, je prijorju segel v besedo Anton Magajna. Jaz ne razširjam krive vere. Pač pa čitam ljudem sv. pismo, ki obsega božjo resnico, in mislim, da je to koristno delo.
— Lahko bi Vas zavrnil, je dejal prijor, ali danes ni Časa za teološke disputacije. Vzlic temu, da oznanjate krivo vero, vas imam vendar za poštenega moža in upam, da mi poveste resnico in nič kot resnico. Torej — kaj se je zgodilo?
Anton Magajna se je nekoliko vzravnal, kakor bi se bil Šele zdaj prav odloČil, kaj pove, in potem s trdim glasom začel pripovedovati:
— Prihajaje iz Rakitne, sem šel po bližnjici skozi gozd, ko slišim iz daljave obupno kričanje. Krenil sem hitro na tisto stran. Kmalu sem spoznal, da kriči ženski glas, kmalu sem tudi razločeval posamezne besede, a naenkrat jc bilo vse tiho. Požuril sem svoje korake in prišel na mesto ravno v trenutku, ko je v senci izginila meniŠka halja. Na tleh je ležala ženska, mlada, zala ženska, očividno ciganka. Skočil sem k nji in videl, da je brez zavesti, potem pa sem planil za beŽeČim menihom. Kakor pes za zajcem sem tekel za njim Čez drn in strn in se mu končno res približal. Stoj! — sem zakričal. Menih pa se ni ustavil, nego je skočil še
nekaj korakov daleč, potem pa sc na gloma obrnil in vstrelil name iz samo kresa. Zadel me je v nogo,  tako da mu nisem mogel več dovolj naglo slediti. Vsled tega je ubežal. Strel se je Čul na cesto, in na moje klicanje ua pomoč so prihiteli ljudje z razlici: strani, tisti ljudje, ki sedaj stoje preJ samostanom in zahtevajo  pravite. P< magali so mi,  da  sem  obvezal svojo rano, potem pa smo šli iskat ciganko. Ta je bila prišla zopet k zavesti. T vedala nam je, da je v gozdu čakala svojih ljudi, ko se ji je približal neznan menih in jo začel nadlegovati. Branila se mu je, a menih je  naenkrat vrge. puško na stran, zgrabil dekleta in m» storil silo.   Ciganka se je branila iu kričala, a menih je bil močnejši; p< grabil  jo je za goltanee in  ga tako tiščal, da je dekle naposled omedlelo.
Anton Magajna je umolknil. Nekaj trenotkov je vladala v dvorani tikota. Potem je rekel prijor Ahacij:
— Saj je mogoče, da je kak razbojnik oblekel meniško haljo, da bi bil varnejši, in da bi sum zvračal na kai-tuzijance. Kje je ciganka?
— Odšla je s svojimi ljudmi iu mi jim nismo branili. Cigani vedo, kaka nevarnost jim preti, Čeprav se je ujiui zgodila krivica, in zato so bežali. Ali naj ciganka nastopi kot tožiteljica proži
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 154, dn6 9. julija 1904.
da bi mogla brez zaveznika živeti in svoje interese primerno braniti« Na Apponvijevo očitanje, zakaj se vsaj d carinskem tarifu ni obravnavalo, je odgovoril Tisza, da bi bilo to zelo nepremišljeno postopanje, ako bi se v sedanjih razmerah, ko je še zelo negotovo in nedogledno, kaj se zgodi v Avstriji, vezali 8 carinskim tarifom ter bi se odrekli, da bi po spremenjenih razmerah postopali. Glede ar-madoega vprašanja je rekel, da imajo reforme mnogo važnejšo vsebino in dalekosežnejši pomen kot vse tisto, za kar se je grof Appor yi bojeval 20 let. Grcf Apporyi je odgovarjal tako} ministrskemu predsedniku. Nato se je preračun v splošnem sprejel kot podlaga za specialno debato, vsi predlogi opozicije so se odklonili. — V iutršnji seji se začne debata o po višanju civilne liste. Prijavljenih je Že 21 govornikov. Najbrže se v ta namen seje podaljšajo še za eno uro.
Nemški delirij.
Praga, 8. juHja. Na komerzu nemško nacionalnega društva je govoril posl. P rade o nalogi narodne politike. Rekel je, da bi brez Nemcev Avstrija niti en dan dalje ne mogla zdržati svoje velesile. Vs*k narod mora zase skrbeti, za obrambo domovine, za kulturelne potrebe, za svoje šolstvo in nikoli se ne sme več zgoditi, da bi se bogata (?) sredstva nemškega naroda porabila za to, da bi se iz njih plačevale kulturne potrebe drugih narodov. Najnehvalež-nejši posel je, pridigovati Slovanom nemški evangelij (?) o delu; Slovani ne morejo sami iz sebe ustvariti ni-kake izobraibe, niso dali nobenega velikega in samostojnega umetnika, miselca in pesnika prve vrste in vendar si v svoji barbarski ošabnosti domišljujejo, da bodo danes in v bodoče govorili odločilno besedo v svetovni zgodovini. Pa ne samo nemške politične pes^sti se lotevajo Slovani, temuČ delajo škodo tudi na gospodarskem polju, ker izpodrivajo slovanski delavci nemške, ker zadnji ne morejo delati za to ceno kot manjvredni in na nizki kulturi stoječi slovanski delavci. (Nemški delavci stoje na tako »visoki« kulturi, da popijejo na dan samo piva za vrednost, ki jo porabi Slovan za preživenje cele rodbine; petem pa so seveda leni, in vsakdo ima na deiu rajši Slovane.) Ker je zr.ano, je posl. Pradeja že davno napadel furor teutonicus, da ro?ori iz njega nepremišljena nemška strast, ni vredno, da bi ga pametni človek poučeval.
Dogodki na Balkanu.
Solun, 8. julija. Za poveljnika obeh grških vilajetov v južni Mace-donij', Selfidie in Gorica, ki sta do-
velevglednemu menihu ? Da pa cigani ne pozabijo na maščevanje za to strasno hudodelstvo, na to se lahko zanesete.
Prijor se je smehljal. Ko je čul, da je ciganka pobegnila, da je izginila -rlavna in edina priča, se mu je odvalil kamen od srca.
— A kdo naj potem dokaže, da napadalec, ki je storil tisto grdo hudodelstvo, ni navaden tolovaj, nego res menih kartuzijanskega reda, je z rahlo ironijo vprašal prijor Ahacij in se naslonil na svoj sedež, kakor mož, ki je srečno dognal težko zadevo in si privošči nekaj počitka.
Hipoma pa je planil spet pokonci, koje Anton Magajna slovesno odgovoril: g— Jaz, milostivi* gospod prijor, vam pokažem tolovaja. Ko je name vstrelil, sem ga natančno videl in ga natančno spoznal.
— In kdo je? Prijor je bil veB prepaden in je komaj spravil te besede Čez ustne.
Anton Magajna se je molče obrnil na tisto stran, kjer so stali menihi. Počasi je žel njegov plamteči pogled od obraza do obraza. Naenkrat se je pogled ustavil. Anton Magajna je s krepkimi koraki stopil bliže in pokazavši s prstom na visokega meniha, z odločnim glasom zaklicali
— Tu je — pater Celestin je tolovaj. (Dalje prih.)
sedaj še bila iz reformne akcije izključena, je imenovan bolgarski polkovnik Smion.
Carigrad, 8. julija. V Monastir je odposlan ukaz, naj se rezervni bataljoni polagoma demobilizujejo
Carigrad, 8 julija.  Od tukaj sta odplula dva transportna parnika z več sto izgnanimi Armenci v crno morje, ker se vlada boji novih iz gredov.
Francoska ekspedicija?
Pariz, 8 julija. Ntmire in vstaje v svoj h kolonijah imajo s?daj Nemci, Angleži in Belgijci. Kakor vse kaže bo tuli Francija primorana poslati svojo kazensko ekspedicijo v Abesi nijo, ker so takozvani Somalci napadli in razdjali francosko železnico pri Harraru, pri tem pa ubili dva francoska Častnika, enega podčastnika in štiri vojake.
Dopisi.
Iz Postojne. Postojna se pridno pripravlja za slovesni sprejem svojih bratov Slovanov dne 18. t. m. Slavna jamska komisija je izdala za brate Čehe samočeske vstopnice; izginili so že nekateri samonemški napisi, glede ostalih — posebno pri nekaterih tvrd-kah —, pa upamo, da tudi kmalu izginejo. Pripravljalni odbor „Sokola**, pomnožen po zastopnikih Županstva, trškegaoskrbniŠtva, „Narodne Čitalnice*, „godbenega društva" itd. deluje marljivo za sprejem predragih slovanskih bratov. Glede vseh priprav gre tudi zaslužena zahvala celemu poprejšnjemu, prostovoljno odstopivšemu odboru „Sokola**, kateri je s svojim prejšnjim delovanjem novemu odboru delo olajšal. Dosedaj je že 1400 obiskovalcev — slovanskih bratov — za obisk Postojne in njene prekrasne jame naznanjenih ; upa se, da se bode to število še podvojilo. Želeti bi bilo, da se vsi, ki mislijo Postojno obiskati, pravočasno oglase, zakaj drugače bi bilo težko, vsem željam ustreči v polnem obsegu.
Pšice iz ribniške doline.
§ 143. Našemu županstvu je davčni eksekutor volilno li&to zaru-bil in jo obenem tudi odnesel. »Sto-veneca trdi, da je bila prav dobro sestavljena. Kaj takega je le v Ribnici mogoče.
§ 144. V »Slovencu« ni bilo ta teden novic iz kočevskega okraja, ker so bili vsi kapianje dodeljeni kondukterjem za posebni vlak na Brezje.
§ 145. Cel teden sem kosil, tol kel suh kruh in pil sparjeno vodo; namesto da bi v nedeljo počival, pr-silila naju je žena, da sva morala z očetom na Brezje. Zaradi ljubega miru sva šla, vzela cel tedenski zaslužek in prišla suha domov. Bila sva tam v gneči, videla dosti ljudi, večinoma mož, a drugfga nič. Sin cčetu:^ Oče, ali ni bilo škoda denarja9 Oče: Ššoda, škoda! Kaj bodeva pa doma povedala? Sin: Dosti ljudi j^ bilo. Iz tega sa razvidi, kakega velikanskega pomena je bil shod na Brezju. Farbarija, profit!
§ 146 Dobropoljcem se je pričelo dozdevati, da pojde Jakličev kon^um v »lf «, a vila njegova bode ostala v večni spomin in opomin vsem kmetom. Sic transi t gloria mundi.
§ 147. Ker je hotel župnik Krum-pestar v svoji pijanosti nekega svojega farana zadaviti, I * 1 je obsojen, a radi tega, ker ni vedel, kaj dela v svoji pijanosti, le v denarne kazen. Svojim faranom je pa rekel, da bode rajši zaprt, kakor da bi plačal. Jižeš, JežeS — fajmešter pa zaprti, so tarnale tamošnje device in ženice — tega ne, tega ne. Sestavil se je odbor ad hoc, kateri n»j bi nabiral doneske, da bi ta krumpasti kazen mogel plačati, namesto da bi otepal ri-čet. In dobro ljudstvo šentgregorsko mu je baje naneslo denarja, da ima mož profi*. Znat' je treba! PoBlanca Primoža Pakiža so St Gregorčanje okol života prosili, da naj bi se priredil pri S' G na čast obsojenemu bank katerem bi se mu izreklo j. raupanje, Češ, da je bilo iz verakega stališča neob hodno potrebi*, tistega posestnika daviti.
§ 148. Kakor hitro bodo volilni imeniki izgotovljeni, bodo nove občinske volitve. Za Županski stolec imamo že dva kandidata (Še ne ofi-cialna). Sedanji župan, in g. Anton Pele po domače Uičarjev Tonček. Komu bode sreča mila?
§ 149. Bog ne drži s klerikalci, ker toliko nesreč se še kmalu ni zgodilo, kakor ob času romanja na Brezje.
§ 150 V kutoliškem izobraževalnem društvu v Ribnici predaval je g. Sandnik, kako se človek ubrani
alimentacije, ali kako se je treba ravnati, ako se žensko ta pelje, da ni treba is otroka skrbeti. Kaj je prisega?
§ 151. Sedaj vemo šele, zakaj je naša častita duhovščina tako agitirala sa novo klerikalno trgovino Staretovo. Samo radi tega, ker je pri te) trgovini klerikalna posojilnica s precej velikimi svotami angažirana.
§ 152. Radovedni smo, kdo je porok za gospoda Stareta Vendelina. Kaplan Traven menda ne, saj mu je neki GoriČevljan rekel, da menda še škrici niso njegovi. G ispodu Ilou pa pravimo, da je težko za vse »dober stat«.
§ 153. Po dopisu »Pozor« iz Ribnico so v »Posojilnici in hranilnici«* konferirali gg. Traven, lic, Stare, ter je vsak po svoje rame vzdigaval. Stare j» bil pob.t ter je rekel, ko bi bil to vedel, ne bi bil prišel nikdar v Ribnico. Kaj ne, goepod Stare, ko jesti ne bi bilo treba, bi se še shajalo.
§ 154 Ko se je sladkor podra-ževal, hotel je g. Vendelin Stare re-skirati s tem, da bi ga kupil oel vagon, a ne s svojim, pač pa s poso-jilniškim denarjem. Sladkorja ni dobil; menda se je posojilničarjem tudi zjasnilo ter so menda rekli, da ne s posojilniškim, pač pa z lastnim denarjem naj riskira.
§ 155 Nekaj trmoglavih klerikalcev, kateri so se še pravočasno umaknili, trdi: nič ne de, če je kon sum faliral in tudi Če posojilnica zgubi, samo da trgovce uničimo. Radovedni smo, kakega mišljenja so Člani, kateri bodo morali denar šteti?
§ 156 Članek »Pozor« jim je sapo zaprl. Ker ga ne bodo mogli t tvarno pobijati, bodo gotovo nagro-madili laži in obrekovanj.
§ 157. Na|bolj častna služba je ona cerkvenega ključarja za to se sploh čudimo, kako da ni naš farovi te časti že davno Staretu izročil. Morda še Klun in Podboj ne bi protestirala.
Vsesokolski zlet.
IV. Javna telovadba.
a) Nastop.
Popoldanska javna telovadba So-kolstva se bode vršila na v telova-dišče prirejenem dirkališču pod Ti-volijem. Nastop k prostim vajam, ki jih ho po dosedanjih priglasilih izva-j*lo 800 telovadcev, je v bisti u enak enemu k prostim vajam na IV. vse sokoiskem zletu v Pragi leta 1901. V Pragi ga je izvedlo 6000 telovadcev. Vtisk nastopa na gledalce je bil čudovit. »B*lo morje«, tako se popisuje konec nastopa v spomenici »IV. zlet všesokclsk^«, »belo morje, kamor pogleda okOj se je naenkrat zlilo po telovadišču, iz katerega kakor živo oglje žare pozorne očj, uprte vse navzgor k vodniku Kakor okameneli gozd stoji to morje postav, le v daljini se je nekaj premaknilo, to kakor bi popravljali razstop, ali že stoji vse nepremično, železno, kakor bi ne bilo življenja v njih. »Priročiti!« zveni dalekosežao povelje vodnika in z ne zmernim treskom poleti iz teh vrst zopet tak pojav življenja, da se gledalci skoro prestrašijo. Čudovito je to, kakšna enotnost je v tej množini. Za doli se pomaknivšimi rokami se pokaže geometrična uravnava ravno in navprek, tu v piramidnih tvorbah, tam v neskončnih vrstah, stekajočih se v najzadnejših koncih v nestvorno maso. »To je cela narodna armada«, pravi zastopnik Pariza, L. Dauset. Danci razvneti po-prašujejo po naši organizaciji in na-mišljsjo danska telovadna društva urediti v našem zmislu, proseč nas za svet in podporo. Vse je tako nenavadno, kar se godi na telovadišču. Če je »pozor«, zavlada skoro strašljiv mir, če je ukazan gib, je zopet tako krepak, da se streseš. Čutiš kakor vetje neznane, tu oproščene, tam zopet v spone dejane velike sile, s'le, kakor jo rodi samo narava. To je sila sokolske ideje,, vladajoče te nastope.«
Dasi se nastop pri nas izvede v mnogo manjšem številu kakor v Pragi, je število 800 telovadcev za nas, ki smo vajeni javnih nastopov z k večjemu 60 telovadci, še vedno ogromno in samo na sebi še tako veliko, da bo nastop, Če ne tako velikanski in čudovit, kakor v Pragi, še vedno impozanten in presenetljiv. Telovadoi prikorakajo na gornji in spodnji strani v telovadišče, v dveh velikih predelkih 16 telovadcev v širino, 25 v globino, skupaj po 400 telovadcev. V središču telovadišča se vsak predelek razdeli v predelka po 8 telovadoev v širino, izmed katerih se po dta in dva v smeri proti vzhodu in zahodu stakneta zopet všestnajsterostop Na obodih telovadišča se rasdele šestnajste-rostopi v osmerostope in ti zopet na nasprotnem   cbodu  v Četverostope,
tako da končno stoji na telovadišču 8 četverostopnih predelkov, nakar •ledi rasstop, po katerem stoji vseh 800 telovadcev drug od drugega v enaki razde'ji Prehodi iz Šeatnajttero-stopov v osmerostope in četverostope podado krasne skupine. Zlasti pa naredi presenetljiv vtisk razstop: v trenutku se takorekoč razlije iz 8 predelkov eela masa v 32 novih predelkov, od katerih šteje vsak po 25 telovadoev.
b) Proste vaje.
Po razstopu se izvedo proste vaje. V manjšem številu so se že kot ne kaka izkušnja sa slavnoat izvajale javno že od raznih slovenakih sokolskih društev. Ljubljanski »Sjkol« jih je pokaial pri javni telovadbi lani ob svoji štiridesetletnici. B:le so naj efektnejša točka sporeda. Seveda se mera t tisk prostih vaj ob tolikem številu telovadcev, kakor jih izvedejo cb zletu, še ogromno povečati.
Proste vaje so glavna t-.čka na vseh   vel k;h   telovadnih sestankih. »Preizkusni   kamen   so  najširše iz cbrazbe, telesne izdatnosti, diec'pline in  sile  členstva  glede  na število«, beremo v zgoraj navedeni spomenici. »Radi svojega estetičeega vpliva so obenem    n a j s i j a j n e; s a slavnostna  točka  in se smatrajo za najvažnejši del slavnostnega spo reda.   S*rb,  kakor se jo posvečuje prostim,  ee   ne  obrača   na nobene druge vaje v tel.ki meri. Po prostih vajah  ocenjujemo vrednost cele iz-obra2be. Ker je izobrazbo celote treba smatrati za važnejšo nego izobrazbo, morda tudi višjo, nekaterih posameznikov, in ker se izvedba, katere je zmožna celota, smatra za izdatnejšo nego   izobrazba,   četudi znamenita, posameznikov, si tako razlagamo tisto trdovratnost, s katero se vedno vztraja pri prostih vajah tako s strani vodstva, kakor s strani javnosti. Javnost vodi pri tem bolj čut, vodeče kroge razum.  Množina finih posameznosti v položaju  in  gibu, e statični vtisk, telesna izvedba poleg pozornosti duha ono vseskupno delo, prilagodenje tolikih posameznikov, dela iz prostih vaj nekaj več kakor »samo vajo«. Tu je zlito nekoliko momentov, ki vkup izražajo v značni meri sokolsko idej o.«
O ostalem sporedu izpregovorimo prihodnjič.
Dnevne vesti
V Lmbljaai, 9. julija
— Osebna vest. Dežeini predsednik baron H e in je šei na Dolenjsko, da se prepriča o škodi, ki jo je provzročila zadnja toča.
— Štiristoletnica liubljan-skega županstva. Prihodnji teden poteče 400 let oikar je Ljubljana dobila svojega prvega župana. V proslavo tega dogodka bo pročelje mestne hiše v torek dne 12. in v sredo dne 13. t. m. zvečer električno razsvetljeno.
— Izkaznice za vstop v veliko dvorano »Mestnega doma« povodom zapriseganja gosp. župana Hribarja se dobivajo v pisarni mag. preds. tajnika.
— Demonstracija proti klerikalcem. Iz Sore se nam piče: Dae 2. julija smo bili sorski župljani na Šmarni gori. Na ravno istem mestu, koder so dr. Žlindra, Žitnik in Smolnikar rohneli proti našemu častivrednemu župniku g. Antonu Beroetu,smo sorski župijani demonstrirali na ta način, da smo z ajdovico kurili in vpili: Žlindra gori, fej vas bodi, žlindra smrdi itd. — Ko bi bili mi sorski župljani vedeli, kaj nameravajo dr. Žlindra in tovariši s takratnem svojim shodom na Šmarni gori, bi si bili Žlindra, Ž t nik in Smolnikar najbrže nekoliko hlačice osmodili, tako da bi pomnili, kaj se pravi čast krasti možu, ki vzorno živi in pri vseh poštenih župljanih uživa popolno spoštovanje. Žlindri, Žitniku in Smolnikarju svetujemo, naj gredo k znanemu posestniku na Šmarno goro in naj poravnajo Škodo, ki so mu jo napravili. Naročili so mu, naj pripravi piva, mesa, piščancev itd., nazadnje je pa revežu vse ostalo in sicer toliko, da še domača družina ni mogla pc rabiti, ker se je prej pokvarilo. Mož, ki ima obilno družino, pravi, da ima 200 K škode. Ali je to pošteno, gospodje Kristusovi namestniki, revnega kmetica v tako škodo zapeljati? Kaj vendar mislite, vi hudobni klerikalci? Ljubezen imate vedno na jeziku, v srcu  pa prav nič. Hvala
Bogu, liberaloi smo le veliko boljši ljudje! — Kurileo žlindre na Sinarni gori.
—   Občinska   volitve v St. Vidu pri Vipavi. Pretečeni teden so se vršile v St. Vida občinske volitve. Čeravno si je klerikalna stranka na  vse  moči  prizadevala,  da  bi bila zmagala v drugem razredu,  se  ji to vendar ni posrečilo.   Tretji razred je, kakor večinoma povsod, tudi v Št. Vidu klerikalen, po veliki večini; zato se je liberalna stranka v tem razredu volitve vzdržala. V drugem razredu pa je naša stranka  vkljub   silni  agitaciji nasprotnikov   dosegla   enako   število glasov, kakor pri prvotnih volitvah. Pri Žrebanju, katero se je vršilo, je bila naša stranka srečnejša od zadnjič. Dobili smo namreč 5 glasov in nasprotniki 3 glasove. Ker je prvi razred volil soglasno samo naše pristaše, ima napredna stranka 14 občinskih odbornikov,  klerikalna pa 12; ne  pa  po  enako,   to  je 12:12, kako   je   „ Slovenec** lažnjivo poročal.   »Slovenec** vedno trdi, da je   župan   poslal  neresnično poročilo glede  prve  volitve  v  marcu mesecu, „če£, da je župan privolil, naj bo Ivan Premru v volivni komisiji z besedami: ,Pa naj bo Premru'.** Res je rekel župan te  besede,  pa  v zvezi,  iz katere se spozna ravno nasprotno od tega, kar trdi „Slovenecu. Ker je hotel Iv. Premru na vsak način biti v volivni komisiji, in je že nastajal skoraj prepir, je izvoljeni komisijski Član Fran Mislej Kori-tenski rekel:   „Naj pa bo Premru, jaz se ne bom prepiral- in je odšel, šele zdaj je župan rekel: „Pa naj bo Premru, če ga hočete vi imeti, jaz pa ne, jaz sem tele imenoval**, pri tem je pokazal na od njega izbrane Člane volivne komisije, med katerimi pa ni bil Premru. S tem pa je zadosti dokazano, da župan ni maral  Premrua v volivno komisijo, da se je ta zares vsilil notri. Tako je in nič drugače. Toliko za danes. Prihodnjič pa še kaj o tem, kako so skušali klerikalci podkupiti naše volivce.
— Še enkrat mladeiiiSki shod. Na nekaterih ljudskih šolah je dne 4 julija manjkalo več dečkovi DrugI dan so pa nekateri dotičnikov povedali učitelju, da so bili zadržan*, ker so šli na Brezje. Komentar,* k temu ni potrebi. — Siomškarjem in prevzvišenemu knezeškefu pa svetujemo, naj intervenirajo pri c kr. deželnem šolskem svetu, naj ta izda v prihodnjem šolskem letu nov ukaz, vsled katerega ee bodo morali po šolah prirejati shodi za šolarje. Dnevni red bodi: Pridiga g. kateheta o sedanji politiki.
— Vsled prevelike gorečnosti — kali? V st. Janžu je bilo med Marijinimi „ hčerkami**, kakor tudi „sinovi" veliko zanimanje za romanje na Brezje. A dvema devicama m enemu devičarju ni bilo dano, dočakati te sreče. Na Brezje iti — no, to je skoro vsakdanja stvar pri našem vernem ljudstvu. Neki devici kar ni šlo v glavo. Sklene torej, narediti daljše romanje. Poslušati škoia Konaventuro in druge, zdelo se ji je nevredno. Vzame zato vožnji listek
— kaj zato, denarja je dovolj — kar v R i m. Potovanje je bilo blagonosno. Srečno se je vrnila, s ne sama —-nekaj malega je priromalo z njo. Morda odpustek. Vsaj dolgčas ni bilo!
— Druga teh devic je bila prevueta za vsako stvar, zlasti za resnico. Pri sodniji, kakor vemo, to nebeško hčerko radi vidijo in kdo bi mislil, da uaša resnicoljubna devičarica ne bo znala iste povzdigniti do prave veljave. Prisegla je na resnico — a govorila laž, zato je niso pustili na romanje, dali so ji tri mesece odmora v hladni sobici, da se ji shladi resnice razgreta glava. — In devičar? Temu pa je pre-strigel vse lepe načrte orožnik. Iz sladkih sanj ga je vzdramii v jutru, prav en dan pred nameravauim romanjem ter ga v imenu postave odpeljal v zapor, skrbeč za telesuo in premoženjsko varnost ostalih romarjev. In ta je? Roparski morilec poštnega sla Pr. Bregarja, kojega je pobil, kakor poročano, dne 1. julija na poti iz RadeČ v St. Janž. — Ni treba opisovati lepih izgovorov, koje je rabil „vzor - devičar** proti orožniku. Morda tudi ne v srce segajoČih sklicevanj na Marijo v svoji nedolžnosti! Pomagalo ni!  — To so ljudje, ki naj bodo
zgled mladini! Žalostna istina. In kdo je kriv ? Če k d a j — v el j a j o sedaj besede Kristove: „Po n jih delih jih boste spoznali!" — Gospod Bonaventura — slabo tura!
— Misijom, fajmoster in toča. Iz Doberniča se nam piše: Kakor v okrožju Novega mesta, usula se je dne 4. t. m. tudi v naši župniji med silnim viharjem toča, debela kot kurja jajca ter uničila ubogemu kmetu ves pridelek. Škoda je ogromna; bila pa bi lahko neprimerno manjša, ko bi ne bili imeli prejšnji teden nepotrebnega misij on a. Marsikdo bi bil šel raje žet svoje zrelo žito, toda vsakdo se je bal zameriti silnemu župniku, pa tudi ženjic ne bi bil dobil, ko bi jim bil ponudil tudi drago plačilo. V času najhujšega dela seje pasla celih sedem dni lenoba. Če je že hotel imeti naš tolsti župnik na vsak način misijon, določil naj bi bil v to primernejši čas, v katerem bi se naše tercijalke in Marijine device brez škode tlačile po cerkvi. Pa kaj to našemu rdebeljaku" po domače rčcbni" mari. Njegova obsežna duhovna posoda redila se bo vkljub navedeni nesreči v strahu božjem dalje. Mož je namreč precej premožen. Vsaj se je sam izrazil pred leti, ko je bil še liberalec. Ko ga je pokojni Missia preganjal, spoznavši ga kot nevrednega duhovnika je rekel ! „Če me ne bo pustil v miru, vrgel bom proč duhovsko suknjo, pustil si rasti brado ter šel v Šiško v svojo hišo, kjer bom lahko brez skrbi živel; zmešal pa mu bom „štreno", katere ne bo tako lahko razvozljal. (Kakor Luter Martin.) Nas župnik ima celo vrsto pristnih ..katoliških" lastnosti, med katerimi zavzemata maščevalnost in neukrotljiva jeza odlični mesti. Gorje ti, Če se temu človeku zameriš; nikdar ti ne bo odpustil ter te preganjal in zasledoval do skrajnosti. Trebanjskemu dekanu bo še živo v spominu „Ijubez-niv" sprejem, katega je doživel v do-berniskem župnišču, ko je sel, menda na ukaz škofov, preganjat kuharico. Od tistega časa se nista, ravnajoč se po katoliških načelih, več pogledala. Njegova kuharica ima v župnišču in tudi zunaj njega vrhovno oblast; kdor se zameri kuharici, pade v nemilost tudi pri župniku; glede teh njegovih boljših polovic pisali bi se lahko celi romani. — Pri Bonaventuri prišel g je Jančigar radi ruvanja proti „Slovenskemu Narodu" in liberalcem v veliko milost ter se nadeja da bo nagraden za te zasluge z žužemberskim dekanatom po smrti sedanjega fanatika. Čestitamo Žužemberčanom! Končno še nekaj, kar jasno osvetljuje izobraženost ljudstva po takih klerikalnih trdnjavah. Veliko jih je trdno prepričanih, da so točo povzročili misijonarji; pravijo namreč: „Dva misijonarja sta bila dobra, tretji pa je bil silno oster in hud ter nam žugal, da nas Bog kaznuje in ravno ta nam jc naredil točo". Našel se je pa vendar tudi pameten mož, ki je šel nad župnika ter ga pošteno zmerjal, da je naredil misijon v času uajvečjega dela.
— Vojaška vest. Iz afere pri lanski turnarski Blavnost znani nad-poročnik G. pl. Biickhel je premeščen k 62. peš polku.
— V pojasnilo. Nešteviino krat smo že opozarjali, naj se nam rokopisi pošiljajo pravočaeno, zlasti za sobotno številko. A vse zaman. Ljudje menda še danes nimajo pojma o tehniki pri časopisih in v tiskarnah. Danes zjutraj in do poldne smo dobili cel koš raznih spisov, tudi člankov in listkov in vsak pisatelj je zahteval naj so njegova stvar še danes priobči. Seveda smo morali od konca do kraja vse odložiti za prihodnji teden. Opozarjamo še enkrat, da moramo vse za sobotno števiiko namenjene spise imeti najkasneje v petek opoldne v rokah, sicer je toliko časa popolnrrr.a izključeno, da bi i. šli v soboto, dokler no bedo namesto tiskarjev stopili Čarovniki.
— Javna telovadba ob vse« sokolski slavnosti se bo vršila
pod Tivolijem na dirkališču, ki se je pretekli teden začelo pre * injati v v e-1 i k a n s k o telovadišče z ogromnimi tribunami. Ploščica, ki jo zavzema telovadišče s tribunami in
pa z garderobami za telovadce meri 15.935 m8. Garderobe se postavijo izven dirkališča, ker je na njem zanje premalo prostora. Telovadišče je od-deljeno v pravokotnik za proste vaje in na pas okoli tega pravokotnika za orodje. Na zahodni strani (ob drevoredu) je glavna tribuna, 32 m dolga, 14 m široka. V dolnjem delu so stojišča v širini 5 m, in sicer na 11 stopnicah. Nad njimi je 9 vrst Bedežev v širini 9 m; nad sedeži je 16 lož. širokih po 2 m, globokih po 2 25 m. Prostora je na te; tribuni za okoli 1300 gledalcev. Nasproti glavni tribuni (ob železnici) \e paviljon za godbo. Na obeh polukrogih dirkališČ-nega kolobarja sta stranski tribuni, razdeljeni podobno kakor glavna, namesto lož pa sta galeriji. Vsaka stran ?ka tribuna je dolga 40 m, široka pa 8 20 m. Na vsaki stranski tribuni je proBtora za okoli 2500 gledalcev. Na vs»*b tribunah skupaj torej za okoli 6300 gledalcev. Razen tega je med tr bunami in osrraio telovadišča še stojišč za okoli 4000 gledalcev. V vsem skupni je torej prostora za okoli IO.OOO gledalcev. Vhoda za občin stvo sta na desni in levi strani glavne tribune na zahodni stkani iz drevo reda. V srsdi pod glavno tribuno so prostori za razne odseke, ob krajih so bui't'eti. Natančen popis in slika s« prijavi v »Slovanskem Sokolua, ki izide ta meste že 12 Vso načrte za telovadišče in oblačilnice je izdelal brezplačno inžener g. M. Prelo v-se k, ki tudi nadzoruje vso stavbo. — Javna telovadba se prične v nedeljo, 17. julija, ob 5. uri popoldne. V informacijo prijavljamo v posebnem predelku kratek opis posameznih točk sporeda. Najlepša točka b^do brez dvoma proste vaje, za ka tere je doslej priglašenih 800 telovadcev. Ker ni misliti, da bi se v dogiednem č a s u S1 o v e n c e m nudila prilika, da vidijo v tako impozantnom številu izvajati proste vaje, naj nikdo, kdor se bo ob slavnostnih dneh mudil v Ljubljani, ne zamudi izredne te prilike. — Javna telovadba se izvrši ob vsakem vremenu.
— Tekmovalna telovadba ob II. vsesokolskem zletu. K tekmovalni telovadbi je čeških vrst priglašenih 40 in 16 posameznikov, skupaj 256 telovadcev. Vseh tekmovalcev je priglašenih 360. Tekmo vanja bodo ob tolikem številu izredno zanimiva. Vstop na telovadišče k tekmovanju, ki se prične ob 7. uri zjutraj in traja do 11 ure dopoldne in popoldne od 3. ure naprej, je dovoljen preti vstopnini 60 vin.
— Pri izprevodu ob vseso-kolski slavnosti nastopi ljubljanski »Sokola z nad 100 člani v osm-h četah. Število društvenih članov se j i v zadnjem času pomnožilo na 500.
— Pri sokolski ljudski veselici v nedeljo dne 17. julija nastopijo tudi združeni tamburaški ?bori pod vodstvom gosp. Bogumila Kajzelja. Skupni tamburaški zbor Ocde sestavljen iz 90 tamburašev. V tarnbur&škem zboru so združeni tamburaši društev: >*Kg1g«, bralno dru štvo »Kranj«, »Zvonček«, šišensko tarr.bur&ško društvo in dva dijaška tamburaška zbora.
— Za sklad II. vscsokol-s&ecgai zleta ec darovali gospodje: Frbii Majdič, tovarn*r v Jarš »n, 20 K; Viljem Poisk, inžener v Tržiču, 25 K; J s. v ;ez Goro p pl Sla vinski, Rska, 50 K; Adolf Hauptmanrj, posestnik orve slovenske to<<a~ne za barve, fir-nciž in k;ej 100 K. Živeli!
Slavnostni koncert „G?as&ene Matice11. V soboto, dne 16 julija priredi »Giasbena Matica« na čast slovenskim gostom ob praznovanju štiridesetletnice ljubljanskega »Sokola« v veliki dvorani »Narodnega doma« ob 8. uri zvečer slavnosten koncert. S tem koncertom se bo slovanskim gostom pokazalo, koliko vzmoremo Slovenci na glas-benc-pevakem polju. Zato so ee izbrale samo domače najboljše vokalne skladbe in Hubadove narodne pesmi, ki se bodo izvajale s kolikor m^žno visoko umetniško dovršenostjo. Program bo skoro isti, kakršen je bii svoj č&s na Dunaju, kjer je žela »Giasbena Matica« toliko slave.
— Opozarjamo na gozdno veselico „Slavčevo", ki se vrši jutri v Conžaovem gozdiču. Začetek ob 4 uri popoldne.
r — Odbor za olepšavo Rožne doline podaril je pevskemu druši*u »Siavec« v znak hvaležnosti za sodelovanje pri veselioi 20 kron v društveno blagajno.
—  Kegljanje pevskega društva „Ljubljana11 se zaključi
jutri zvečer v nedeljo 10 t m. tik Koslerjevem vrtu točno ob 9 uri zvečer Dobitki: I za največ kegljev, K 30—, II K 15—, III. K 10— in IV. za največ serij K 15— Ker so dobitki zelo lepi, upi odbor, da se zaključnega kegljanja mnogo kegljal-cev udeleži.
— Ljubljanska skupina železniških uradnikov priredi
7. avgusta z vojaško godbo o. in kr. pešpolka it. 47 iz Gorioe izlet ■ posebnim vlakom na Bled. Slavnemu občinstvu se naznanja, da se tega izleta vsakdo lahko udeleži. Z ozi-rom na to, da se gosp. župan in olepševalni klub blejski zelo zanimata za to prireditev, obeta se nam prava ljudska veselioa, na katero se slavno občinstvo in pri atelji našega gorenjskega raja najvljudneje vabijo. Vožnja tja in nazaj z vstopnino vred h koncertu na Bledu za III razred
2 K 20 v, za II. razred 3 K 50 v. Natančni prourram sledi
— 1. hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani priredi v nedeljo, 10. julija letni koncert za svoje podporne člane v rastavrac ji pri »Črnem orlu«, Gospodske ulice 3 Začetek cb 8 uri zvečer. — Z* p:>d-poriin Člane in njih obitelji vstopnina s r .sta,   nečlani plačajo 20 nvČ.
— Preseli se iz Trsta v Ljubljano od * ti - m tt dr. M i h a a I Truden
— Šolska izvestja. Na II državni gimnaziji v Ljubljani je bilo koncem ravnokar zaključenega š 1-ske^a leta 364 diiakov. Po rojstnem kraju jih je bilo 65 iz Ljubliane, 265 iz Kranieke splob, 16 iz Štajerske, 15 iz Primorske, 8 iz Dalmacijr, 1 iz Hrvatske in 1 iz Amerike. Po narodnosti so bili vsi Slovenci, poveri vsi katoličani. Izpričevalo L reda z odliko le dobilo 24 dijakov, 1. reda sploh 241, II reda 48, III reda 9, po-navljalni izpit sme delati 41 dijakov. Šjinine as je plačalo 9720 K, ppreje mnine in drugih prispevkov 1612 K. Ustanove je užvalo 40 dijakov v znesbu 6462 K 9 vin. Ieveatje ima vsebino: 1 Zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kran s^tern. Priobčil dr. Dragotin Lončar. 2 Dobrov-el<y in Slovenci. Očtal dr. Janko Slebinger in 3. > >iska poročila. Sestavil ravnatelj.
— Pogreb g. Luke Mlakarja je bil včeraj popoldne in se ga je udeležila velika množica ljudstva in mnogo odličnega občinstva, kar je pač jasen dokaz, kako je bil pokojnik spoštovan v vseb krogih. Ranjki je bil kakor smo že naglašali, zvest pristaš naše stranke, in so ga zato klerikalci hudo sovražili. To sovraštvo je bilo toliko, da pokojniku domači župnik Slak niti po smrti ni mogel odpustiti njegovega naprednega mišljenja, dasi se je Mlakar, kakor se pravi, nekaj ur pred svojo smrtjo spravil z Bogom. Župnik Slak ni dovolil, da bi se bilo po cerkvah domače župnije pokojniku zvonilo, kakor je običaj, da, župnik je celo Mlakarju odrekel kondukt, ki se sicer dovoli vsakemu beraču, samo ako plača! Farška nestrpnost torej sega, kakor se kaže, še preko groba. Gmenimo, da je bilo ljudstvo skrajno ogorčeno radi tega nečuvenega postopanja župnika Slaka! Prihodnjič se bodemo nekoliko natančneje bavili s to zadevo!
— Šišenski     Sokol" ima jutri dne 10. t m. pesi z le t  z re dovnimi vajami v Št. Vid.  Z bi rališče v društveni   telovadnici ob poi 3 uri popoldne, odhod točno ob
3 u i.
— Tamburaški in pevski klub „Siska" priredi jutri, v ne deljo, One 10 t. m vtno veselico »p^i Ančnikua, katera čisti prebitek je namenjem skladu za II. vseeokobki ziet v Ljubl|ani. Upamo, da se ob Činetvo kolikor možno mnogoštevilno udeleži Začetek ob pol 4 uri popoldne. Vstopni d a prosta.
— Veselica v Domžalah. Opozarjamo novic na ulet kamni ške^a pevsk^gi društva »L;ra* v Domžale. Izlet bo v nedeljo dne 10 t. m. Prav ta priredba |e z ozirom na osebne razmere, ki vladajo v Domžalah, velikega narod lega pomena in je zato želeti kar mogoče mnogoštevilna udeležbe.
— Gasilci pozor! Prostovoljna požarna hramba v Postojni praznuje dne 2 1. avgusta 19 04 petindvajsetletnico svojega obstanka. Podrobnosti vzporeda objavile se bodo pravočasno. Začasuo javljamo samo, da se uvrsti v slavnostni vzpored tudi točka : Pohod svetovnoslovece jame postojnske. Gasilci v društveni opravi plačajo samo 50 v. vstopnine, ueuui-forniovani pa proti izkaznici 1 K. Za mikaven vzpored je skrbljcno. Do videnja torej tovariši gasilci! Že sedaj opozarjamo pa tudi na zborovanje kranjskih gasilnih društev, ki se vrši istega dne. Na pomoč! Odbor.
— Iz Mokronoga se nam piše: Scvniški trgovec g. Schalk, kateri je dosedaj imel v zalogi Majdičevo moko, vsiljuje svojim odjemalcem moko iz slovecega celjskega smrdečega mlina. Tako je tekom tega tedna po slal v Mokronog dvema trgovkama nemško moko. Eua, gospa A. S., jo je kot zavedna Slovenka vrnila. (Prav tako!) druga, ga. M. S., jo pa prodaja. Toliko v vednost vsem tistim, kateri i uajo radi dobro moke in katerim ni narodnost le na jeziku, ampak tudi v srcu. Kdor hoče od slovenskih grošev živeti, naj prodaja tudi domače slovenske pridelke, ne pa nasprotnih.
— Razna pritožbe. Z Bleda se nam piše: Človeka res zelo veseli, ko zasleduje napredovanje najlepšega kraja slovenske domovine. Napredujaki so si pridobili pač lepih zaslug za Bled. Poglejmo le lepe ceste in nasade, ki so se napravili v teku kratkih let. Tudi letoviški list že imamo! Ta je res moderno opremljen. Prepričanje o potrebi reklame je zmagalo tudi pri nas. Inserat za inseratom se vrsti, kar vse kaže, da se ljudje zavedajo in hočejo tem potom olajšati tujcem orienti-ranje pri nakupu in potrebah. Se nekaj nenavadnega sem opazil v letoviškem listu. Prva številka se je ponašala z lepim naslovnim listom, a pri drugi in tretji je to izgiuilo. Meni se zdi, da se je to zgodilo na kak pritisk od te ali one strani. Noče mi v glavo, zakaj bi pač ne smel nositi ta list na naslovni ali katerikoli strani odlikovanj, ki so se pridobila v mednarodni razstavi za kopališča na Dunaju oktobra 1903. Mislim, da taka odlikovanja, posebno pri nas Slovencih, niso tako vsakdanja, da bi jih poskrili po omarah ali vrgli med staro šaro. S tem, da imajo letoviški listi to odliko (brez vse opazke) označeno, pač ne more nikogar motti, obratno pa gotovo marsikoga razveseli. Druga napaka se mi zdi pa ta. Prva številka prinesla je oznanilo, da je kupila zdraviška komisija na Bledu javni park, do katerega se je naredila lepa cesta. — Namen je bil, opozarjati na ta res krasni park. Seveda, da ni bilo mogoče vsega urediti, ali marsikak tujec je, na to opozorjen, šel gledat ta lepi naravni park; inserat bil je torej umesten. Ali zastonj iščeš po 3. listu enakega oznanila! Zakaj V To ve gotovo zdraviška komisi'a na Bledu, in prosili bi jo, naj nam vendar pojasni ta svoj korak. Vsaj toliko menda smemo zahtevati, ker zdi se nam, da se želje tujcev ali Slovanov ali katerega drugega, pri nji enako upoštevajo. Ali pa morda ni tako? Pred par dnevi smo dobili, kakor vsako leto, letoviško godbo. A pri koncertih menda prezirajo slovanske skladbe, ker se, razen enega potpourrija, ni igral noben slovanski komad pri par koncertih. In sploh bi bilo umestno, da se programi natisnejo i v letoviškem listu, da ni treba ljudem spraševati po nepotrebnem. Govorilo se je o tem seveda že pred 2 leti — a do danes nič. — Tudi je jako neumestno — da se ne poslužim krepkejšega izraza — da je program napisan samo nemški. Ali se Slovenci, Čehi, Poljaki in Rusi, katerih je ravno letos nenavadno veliko, morajo ravnati po par gospodih ; ali plačujejo Nemci več god-bene pristojbine, da imajo to predpravico na slovenskem Bledu ? Prosimo torej slavno zdraviško komisijo odgovora, če ne drugje — pa v letoviškem listu, v katerem je sedaj tako malo več prostora, ker so izginili omenjeni in-serati in odlikovanja.
— Ojber lov v Celovcu. Ha tozadevno včerajšnjo našo notic-1 smo dobili sledeče pojasnilo: Lov ni bil dober, pač pa je bila zlobna žala ali slaba pomota. Zastopstvo BRdeče zvezde Antvverpen-Ne\\ Vork- poslalo je v torek 22 slovenskih, jako Čednih izseljencev preko Maribora, ker mu juž. žel. postreže s posebnimi vagoni za terau-čence. Vsi so imeli poštene, veljavne izkaznice. I u 1 j u b 1 j a u s k a polic i j a n a kolodvoru ne meži! Bile so to matere, ki so Šle z otroki k svojim možem, hčere ki so odšle k staršem in možje, ki so na potu k sorodnikom; vsi s potrebnim denarjem. V Celovcu so jih res za sumljivo ustavili in jim pol dne ukrali . . . Tod ključem ni nihče in ni bil. Danes so že vsi na barki in plovejo s „Fmlaudom- za novo srečo. Mogoče, da so dražila in begala celovške Velikoneince naše trobojne slovenske znamke?!
— Svinja požrla otroka. V Gor. Pre*okovjah pri Siov. B strici je pustila kmečka h2i Antonija Z >rko vlg. Dašej svoj-i štiri meseca stara dvojčica sama v zibelki tt-r Šla na vrt. Mod tem /Sasrm je prišla svinja v aobo, vr^la otrona iz zibelke ter požrla enemu pol glave, preden je pritekla • h vpitje mati v *obo.
— Meso v Ljubljani. Od
27 junija do 2 julija je bilo v mestni klavnic zaklan h 81 volov. 4 krave. 3 biki, 1 konj, 125 prašičev, 203 teleta, 54 k štrunov in kozlov ter 8 kozli čev. Upeljalo »e je v mesto zaklane živine: 1 vo«. 4 prašiči 7 telet in 2 košlrun*, povrh pa *e 285 5 ker me*a.
— Živinski sejem v Ljubljani. Dne 8. t. m. mio je na ni. sečni sejem prignan h 401 konj in vol, 132 krav in telet, skupaj 533 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konj h srednja.
— Deležni Btnjižici št. 29] in 2^2 IX. odseka Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, glaseči se na imeui Marija Bau in Fran Ban, izgubljeni v četrtek popoldne med 1. in 2. uro, sta vredni vsaka po K 576**—, vkup torej K 1152*—. Vloženih je bilo namreč na vsako 1U2 deležev po 3 K. Najditelj knjižic pri omenjenem društvu ne more realizirati, ker isto ne izplača ničesar nanji, vendar pa ni izključeno, da ne bi nepoštena oseba poizkušala
knjižici zastaviti tretji osebi, katera bi ne bila ogoljufana samo za dano vsoto, marveč bi imela opraviti povrhu še z oblastvom, kateremu je stvar naznanjena Opomniti je še, da je najditelj prilepljena napisna listka — katera sta bila najdena — odluščil z obeh knjižničnih stranic, najbrže namenoma, da bi ložje manipuliral.   Pozor torej v tej zadevi!
— Šampanjca v korist družbi sv. Cirila in Metoda je taložil gosp. Uroš Kersnik na Mari|e Terezije cesti št. 12 Slavno občinstvo blagovoli naj upoštevati to domače založništvo ter naj se glad& na dobri namen ob vsaki priliki ; fdužuje omenjenega šampanjca *> taričn&je o tem giej m d oinanili.
— Tatvina.  Včeraj ponoči bil iz hleva pri »Bavarskem dver... hlapcu  Francetu  Malnerju  ukra i ćrn suinjič, belkast* h'.sče in srebrna ura z oklopno verižico, ki je imela za  obesek   M »rije Terezije tolar, v sfeupni vrednosti 61 K, hlapcu Leop Zajcu rujava rimska suknja s kofu hovim  ovratnikom, vredna  13 K mkelnesta   ura   z   oklepno   ver ž < vredno 17 K, hlapcervvs Avgustu N vakj in Jji^lj Vtae&ta pa vaakt-ii,a bela  srajca,  vredno 2 K    Tat, h remu  je policija ž<* na sledil.
bral  najboljše  reči   U ^etem kur.].
— Trije   prisu, enci u*!i. Včeraj    popoldne   ho ^obegniL zgradb«* hše »A^ . rske banke« v K.iffl >vih ulicah trije pnsil.enc sicer: Dani.,el Buben'k   Ant:»ii Wc« Wv*r in Alo;zijMfty^r B zvi so p tiv; iskemu bijeriu is      t i n v gozd Ker je paznik t*k»;l z^ njiaU in I bali, da bi lih ne b1  u i , sj lli Buknjifie in jih pomeUii proč, da h mogli !až;e teči.
— Trpinčenje žiiaii. Zupančičev h-apec A Lit on G avan je b 1 dne 7. t. m. voz tako z opeko preebleži!, da ga konja na Dovozrv cesti r. mogia premakniti   Hlapec pa, rr< da bi bil nekaj opeke odložil, je začel konja tepsti z bičem in pose: desnega tako pretepel, da je bil vei kloba*aat.
— Mlad tat. Zidarju Antonu MirtmČiču je včeraj is stanovanja i Kladezmh ulicah s t. 1 ukradel l llletai deček srebrno žepno uro vredno 7 K. Med t<?m, ko je policiji poizvedovala po Istsj je oče dečki nagnal, ko je izvedel da je on i:v da je moral prinesti uro nazaj
— Delavsko gibanje. Vče
raj se je z južnega kolodvora ooV< ljalo v Ameriko 7 Hrvatov in 2 S o venca, nazaj pa se je pripeljalo 1 Hrvatov.
— ,,Kroonlandu9 poštni par n.k pro^e »Red Star L ne« je £ia som brzejavke 4. julija srečno oo spel v New York.
Zajtrkovalni koncer društvene godbe je jutri, | m. dopoldne* v »Šficarni* £a£ete) 10. uri. Vstopnina 20 vin.
— Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgov sitega društva Mernur". is: 1 pomoćnik m*nuNktu-ne pU
za Kranj, 1 pomočnik železna etrokl za L^ubiian. ,   1   pomočnik ftpeceil sne in železne  stroke za  Ki a' ll pOStOtaikov  mešane  stroke  za dl žeio, 1 potnik  fMMiuf-tkturne stroki za  Don-ij,  2   prodajalk?,   1 vt»:eD<l za  deželo   S užbe iščejo: 4 p..nol niki manufakturne stroke, 2 po nika špecerijske stroke, 4 poni špecerijske in železn   stre k.-, 14 pl močnikov mešane stroke, l 1   kontor-st,   1  kom r stinja, 1 jenec.
— Hrvatske noaice.
Hrvatje v ogrskih k a t i e t u i h ll lah. V brambovski kadetni  soli v ffl čuhu je  tudi   nekaj  Hrvatov. S poveljstvo jih je hotelo  prisiliti, da se za sodelovanje pri neki ua< i magjarski slavnosti učili peti ma sko himno. Ker so se temu up jih eastuiki inzultirali   in   bodo t gotovo vsi izključeni | vseh \t ba e M in uvrščeni za 4 leta kot vojski pi v armado. — Častni  mi-n-an Zl grebaiu  Oseka, baron 15., se je s svojimi nesramnimi naj Hrvate vendar zameril tudi oekal magjaronom, tako   da  se  bo v občinskih  zastopih  atavil   predlog, ■ se črta iz liste Častnih meščanov, si< odložijo častna meščanstva Hrval 1 se sramujejo  bfti z Hanilvjem *kt:}' Častni meščani.
*   Najnovejše novice.
Katastrofa na otoku Mar lit que Stfdaj ae je šele dognalo, koli it* bilo vseh žrtev. PocrreŠa se i 30 000 ljudi. Vsled tega se m> otok znova razdeliti v uprav * oziru.
— Važna preuredbavpi i sk ovalnih zadevah.   V p.'i skih krogih nameravajo uvesti t i krralično zasliševanje, da se nI I bj mogel izgovarjati, da je izpove drugače, kakor je v zapisniku.
8*W Dalje v prilogi. Wt
2, Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 154, dn6 9 julija 1904.
— Proti v leč k a m, Brnski občinski svet je izdal naredbe, s ka tero prepoveduje dolge ženske obleke v javnih meatnib n.^s-dih. prestop se kaznuje z globo do 200 K, oziroma tudi z zaporom.
— Versko blaznost češke rodbine L en oh je provzročila, kakor je preiskava dognala, m-ati tisSe Kristine R-ng-el, ki je bila nedavno zaradi umora obsojena na smrt* na ta način, da je dala družini piti zmlere volčje češnje kot »/.dra-viino kave«. Dve osebi sta že mrtvi.
— Grofica Lonyay je baje duševno oslabela. Pri Delem dnevu vidi prikazni ter kliče svojo umrlo mater. Tudi pisma ji piše.
— Tri avstrijske vohune so baje prijeli v Benetkah, ker so fotografevaii in ris 11 ondotne trdnjave.
* f Dr. Teodor Herzl. Kakor smo že javili, umrl je te dni na Dunaju dr. Teodor Herz), feljtonistični urednik »Neue Freie Presse«, gotovo
najvplivnejši Z»d naše dobe. Rojen je bil v Budapešti leta 1858. Pravniške študije je dovršil na dunsj-s&em vseučilišču. V rani mladosti že se je posvetil književnosti ter je kmalu opozoril pozornost literarnega sveta na svete duhovite feljtone. Njegova dela so igrali z velikim uspehom na dunajskih in berolinskih gledališčih. Živel je dalje časi v Pa-r tU in Londonu. Zaslovel pa je Herzl šelo prav, ko je leta 1896. iz-GSil svojo knjigo »Der Judenstaat« - r s tem stopil na čelo modernemu židovskemu gibanju, takozvanemu cionizmu. Kot deber židovski psiholog, pravnik in diplomat, je mogel presoditi sredstva, k&ko hi se v r&o-derai dobi rešilo židovsko vprašanje. Postavil si je načelo: Kakor so si drugi naredi izvojevali svobodo, tako bi s* jo morali izvojevati tudi Židie. Tudi Židje so raztreseni po svetu, romajo kot narod svoje domovine, nimajo r.iti orožja, kakor so ga imeli drugi narodi. Svetu je treba pokazati dvoje: da so Ž dje narod, od katerega nihče ne more zahtevati, da izgine, in drugič, da si ta narod mora sam pomagati, ako hoče priti do svoje domovine Palestine, in da more tam sebi in drugim na korist, nikomur na škodo živeti kot svoboden narod. Leta 1897. so se res i zastopniki židovskega naroda prvič po 2000 k tih, in sicer v mestu Bize-iu, kjer so sestavili načrte, kako bi svoj c^j uresničili. Bazelski program iz leta 1897. je srce celega modernega židovskega narodnega anja, kateremu je stal s svojo politiko in s svojo izvenredno zgovornostjo Herzl do svoje smrti na čelu. Ne samo uri cionistih, tudi pri državnih oblastih je užival Herzl ugled, kakor noben drug Žid. Herzla so povsod priznavali za zastopnika židovskega naroda; razgovarjal se j*3 z nemškim cesarjem, italijansk-m kraljem, sultanom in papežem, dopisoval je z rusko in angleško vlado rešenju ciomstiČnega vprašanja. Židje so spoštovali in ljubili Herzla kot novodobnega svojega Mesijo, a po smrti časte njegov spomin kot svojega svetnika.
* Enonadstrogsni vagoni. Euska železniška uprava se peča sedaj z načrtom o vpeljavi enonadstopnib vagonov, da bi se hitreje prevažalo vojake na bojišče. V teh vagonih bi se vozilo še enkrat toliko vojakov. V navadnih vagonih se zamore voziti 40 oseb, dočim bi se v enonadstopnib vozilo potem 80 oseb.
* Boj proti podganam. Iz Kodanja poročajo: Na lanskem mednarodnem kongresu za brodarstvo se je priporočalo, naj se ustanovi mednarodna zveza proti podganam, ker raz-našajo podgane ob nalezljivih boleznih največ epidemij. Predsednik tukajšnjega društva za pokončevanje podgan ju-stični svetnik Zuscklag, hoče ustanoviti mednarodno zvezo, ki naj poskuša zlasti v primorskih mestih z uničevanjem podgan. Danska zveza plača za vsako pokončano podgano 8 er t. j. 12 stot.
Cerkev iz samo enega kamna im« r?iesfco \Vaterloo v Jovi. Orjaški kamen je bil pred razstreioo 28 črevijev visok, 30 črevljev širok in 20 čevljev debel ter je tehtal 5.125 000 funtov.
* Boi z velikanskimi kačami. Blizu Altone na Nemškem ima znana tvrdka Hagenbeek v svojem zverinjaku tudi zgradbo za kače. Nedavno sta imela gospodarja Hagenbeek in njegov starejši^ sin ljut boj z velikanskimi kačami. Štiri velikanske po 20, 22, 26 in 28 čevljev dolge kače so hoteli vkrcati za Ameriko. Ko je Hagen-beekov starejši sin stopil v kletko, v kateri so bile te 4 kače, so ga iste napadle. Sin je poklical na pomoč očeta. Po Ijutem boju se jima je posrečilo ukrotiti dve kači s tem, da sta pokrila kači z vrečami, plahtami itd. Ko sta hotela ukrotiti tudi tretjo 100 kilogramov težko kačo, se je ta ovila z repom za neki tram ter pretila s široko odprtim gobcem očetu in sinu. Z veliko težavo so spravili kačo v priprav-
ljeni zaboj. Hagenbeek je potem s pomočjo svojega nadzornika Castensa zadnji del kače odvil od trama. Kača pa je s svobodnim repoin zgrabila mlajšega Hagenbecka za nogo ter se trdno ovila okolo nje. Po velikem trudu se je posrečilo tudi to in slednjič še Četrto spraviti v transportni zaboj. Nevarni boj je trajal nad eno uro.
* Praznoverje v Italiji, Kako globoko še tiči v nižjih slojih italijanskega Ijudatra prainov**ruofit, pokazal je slučaj v Livornu. Tana so r>-\ nekem dvorišču iztivbdi vodnjak. V blatu so našli delavci v uanjato torbo skrbno vlito, s 50 iglami pre-bodeno kostrunovo srce. Srce je Dilo zavito v pisane trakove, zraven pa je bilo frankirano pismo, naslovljeno na neko deklico v soseščini. Nadalje so našli kos nagrobnega spomenika in steklenico z velikim vratom, zavezano s pergamentom. V steklenici je bila mrtva krastača, tudi prebo* dena ■ 50 iglami in ovita z ženskimi lasmi. Iz tega je razvidno, da je nekdo — najbrž^ kska tekmovalka v ljubezni — hotela z omenjeno proceduro po starem italijanskem običaju začarati deklici, katere ime je bilo na pisemskem znvoju.
* Kakor lani. Nekemu staremu in skopemu generalu je priredil vojaški kapelnik za novo leto podoknico. Stari general se je zahvalil, odprl mošnjo ier vprašal kapelnika: »Kaj pa sem vam dal !c»oi?« »Ntč. eksceienca«, je pripomnil kapelnik v zadregi. — »Potem se bom pa tudi letos ravnal po lanskem zgledu« je odgovoril general zado-voijoo ter zaprl okno.
* Napoleenova budifinica — na dražbi. Med zapuščino v Parizu umrle princezinje Matilde je tudi Napoleonova budilnioa, ki bo te dni prodana na dražbi. To je izdelal late*. 1S10. za casarja Abraham Bre-puet iz pozlačenega brona. I^ići
8 kazalcev, ki zaznamujejo razne dobe lune, sekunde minute, ure, dneve, mesece in dr. Ta je spremljala Napoleona v vseh vojskah še celo v Moskvo in Waterloo.
* V vročem letnem času je Mattonijeva GiesshiabSska siahna, ki se lahko meša z vinom, konjakom aH sadnimi Bokovi, najboljša in n&jizdatnejsa krepčilna namizna pijača, k6r hladi in poživi, zbuja tek, pospešuje prebavljanjo in je vsled tega poleti pravo krepčilo.
Kako postane človek milijonar. V Ć«kagu nedavno umrli milijonar L^iter je prišel v Ameriko s tromi groši in s priporočilnimi pismom na J ha Farwella v Cikagu. Pismo je oddal, Farwell ga je pre-čital, zložil skupaj in skomizgnil z ramsmi rekoč: »Obžalujem, vse je zasedeno, ne vem, kaj bi naj storil za vas«. Mladi Leiter pa se ni puatfl tako brž odgnati. »Tako«, je rt kel5 »vi nimate zame pos'a? Potem vam bom pa jaz povedal. Sipe tukajle so umazane, da je sramota. Najbrže nimate nikogar, ki bi vam jih snažil. Ako me plačate, storim to jaz«. In res je umii vsa okna v pisarni. Po tem je prišel zopet k Farwe!lu. — »Prosim 7a plačilo«. — »Plačilo ? Hm, veete kap, sedite tja k pisalni mizi. Sprejmem vas v službo. Z* takega človeka kakor ste vi, ima vedno ne eamo Bvet. ampak tudi moja pisar&a prostor«. In čez Sest let je bi! tnaftilee oken kompanjon tvrdke John Farwell, a po smrti je zapustil več milijonov.
* Rogaška Sfatina in nje nova „carska Kopel". V spod nještajerskem zdravilišču Rogaška Slatina, ki tako slovi po svojih Glauber-jevi soli bogatih vrelcih, se je ustanovilo novo zdravilišče za fizikalno zdravljenje, ki zasluži vsled svoje tehniško dovršene opreme pozornost širših krogov. Saj je že zunanji vtis tega med parki in hostami ležečega zdravilišča impozanten in vabljiv; tembolj nas iznenadi praktična razdelitev prostora, eleganca in z izbranim okusom opremljeni posamezni oddelki, zelo skrbno prirejene moderne higienske potrebščine in vsestranski zdraviliški pripomočki. To prekaša celo velike nade, ki smo jih stavili v ta z velikimi denarnimi žrtvami prirejeni zavod. Po dolgem, deloma mramornatem hodniku, ki vodi ob sprednjem delu poslopja, dospemo v posamezne oddelke. V posebnih oddelkih so prirejene električne kadne kopeli, faradiČne, kopeli z raznoimenskim tokom, parne in vroče zračne kopeli. Dalje poeivalnice z udobnimi počival-nimi posteljami ter s posteljami za ob-kladke in masažo. Bolj sredi poslopja je zdravniška inspekcijska soba in pnevmoterapevtski oddelek. Izvrstne ventilacije, parna kurjava in lijaki za pitno vodo v vseh prostorih, najmodernejši klozeti in varnostne naprave proti ognju izpopolnjujejo tehniško opremo zavoda, ki jo moramo imenovati tako s tehniškega kakor s terapevtskega stališča špecialiteto, kakršnih se dandanes ne najde dosti. Brez dvoma postane to zdravilišče liki Francovi in Marijini vari prava Meka za bolne na želodcu, v črevih, odebelele in razne druge bolnike.
" Dijaško maščevanje. Na
turški gim aziji v Bitolju je neki dijak ustrelil svojega profesorja za radi slabega reda iz geometrije. Tam imajo še namreč* star cbiČaj, da se spričevala čita j o pred zbranim občinstvom. Dijaka je bilo vsled tega sram ter se je takoj maščeval nad profesorjem. Na plovdivski gimnaziji je streljal neki dijak na ravnatelja ter ga zelo nevarno ranil. — Tudi na beltrrajski gimnaziji so dijaki grozili profesorjem z revolverji.
* Morski psi v Sredozemskem morju. Dokler ni bilo sueškega prekopa (leta 1896), ni bilo v Sredozemskem morju narekih psov; k večjemu, da je kateri zašel iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarsko moško ožino. Do tedaj je bilo v Sredozemskem morju mnogo rib. Po ctvorjenju Sueškega prekopa so pa začeli po tem prihajati morski volkovi iz Rdečega in Indijskega morja v Sredozemsko morje, kjer so se silno razmnožili. Posledica temu je, da je od tedaj čimdalje manj rib v Sredozemskem morju. Ribiči na južnofrancoskih obahh, ki so preje i>rebkrbovali mesta daleč na okoli in pošiljali ribe tudi v Pariz, ne morejo sedaj niti več polovice tega nalovit«*; zato je cena ribam tudi poskočila.
* Škodljivost   vleck. Dr.
Casagrandi v Rimu je pred krat kim najel število daai, ki so imele nalogo v dolgih novih krilih se sprehajati eno uro po ulicah. Ko je bila prome-nada končana, je vzel krila in jih ba-kteriologieno preiskal. Na vsakem krilu je našel velike množine najnevarnejših bacilov, kakor takih, ki povzroču-jejo influenco, jetiko, tifus in čeljustni krč. K temu naj se še pridene, da ženske, ko pridejo domov, odlože krila in jih navadno kar v sobi otepo. Tako se bacili razširijo po sobi in od tam v ljudi. To bi smelo zadostovati, da bi ženske opustile nošenje kril, ki se vlečejo po tleh.
* Milijonski polom v Tu-j rinil.   C^lo mesto, pa tudi Gornjo
Italijo je hudo razouril  polom naj-
j starejr-e  in   najuglednejše turinska
I bank« »FrateJIi Cassini«. Ž?. n^krj i »
časa se je tajno govorilo o neuorod nem stanju te banke, a ko so nedavno trije vlagatelji zahtevali od banke svoje rente v znesku 430 000 lir, te je izkazalo, da je ta viega v banki izginila, r»ašlo se je le 38 000 lir. Sedat je seveda posegla vmes sod-niia ter proglasila banko v konkurs. Primanjkljaj znaša b=ie blizu 15 milijonov lir. Prizadete so nujveč osebe iz višja aristokracije \n bogatega meščanstva. M*d drugimi zgubijo errof Thaon 200.000, grofica Garibaldi 100000, grofica Cbiusano 130000 lir itd. Akiive ne znašajo niti četrtine pasive. Lastniki banke, bratje Cassini, so vsi v visokih službah, tako je erlen brat srgleški častni konzul v Turinu, drugi upravni ^svetnik »Bance d' Italia«.
* Rastlinstvo v južni Mandžuriji. Dočim traja v severnem delu Mandžurije zima najmanj pol leta, tako da mora poljedelec svoje setve zelo omejiti, je rastlinstvo v južnem delu mnogo bujnejše. Mnogoštevilne reke južne Mandžurije prinašajo mnogo ro-
! dovitne zemlje. Najvažnejša teh rek je Liao, ki odlaga pri svojem izlivu posebno mnogo rodovitne zemlje. Še ne pred veliko leti je bilo mesto Hai-Chen, ki leži sedaj že 40 km od izliva te reke, pristanišče. Na njegovo mesto je stopilo sedaj mnogoimenovano mesto New-Chwan. Seveda se na novo nanesenih plasteh poljedelstvo razvija le polagoma. New Chvvanska okolica je bila še pred malo leti samo močvirje, ki pa je izginilo skoraj popolnoma ter postalo plodovito polje. Vzhodno od te reke se razprostira precej gorato ozemlje proti korejski meji in po polotoku Liao-Tun, na katerem leži Port Artur. Tu raste tudi fižol, grah in druge rastline. Okoli vasi in naselbin se vzdigujejo celi gozdi vrb, topolov in drugih dreves, kar zelo dobro vpliva na novodošleca. Na močvirnatih krajih pa raste trsje, katerega prebivalci pridno režejo ter vporabljajo kot kurivo ali pa tudi v druge koristne svrhe. Gore proti korejski meji, ki so videti zelo puste in nerodovitne, vendar niso tako revne na cvetlicah, ampak nudijo botaniku zelo ugodno priliko za njegove študije. Votline po gričih se ne posuše celo ob veliki suši ter dajejo raznim rastlinam dovolj mokrote. Najvažnejša tu rastočih dreves so hrasti, smreke, jelke, breze, lipe in leševje.
* Japonsko prebivalstvo. Sedaj, ko se vse zanima za Japonce, je storil ravnatelj japonskega statističnega urada, lianahus, prav, da je izdal najnovejše statistične podatke o Japanu. Prava Japonska obsega 3-42.426 km- (brez Formoze in Peskadrskega otočja), kar znaša približno 7 10 Nemčije. Vsega prebivalstva je 43,7(33.855, tedaj jih pride 114*6 na km-. Od vsega prebivalstva odpade na glavni otok Ilonshin (Nipon), kjer so mesta Tokio, Osaka, Kioto in Jokohama 32,980.918 oseb. Pe velikosti drugi otok je Hak kaida, ki je proti severu, a ima samo
G08.040 prebivalcev, t. j. niti 8 na km2. Izmed večjih japonskih mest je imelo Tokio leta 1898 skupno 1,440.121 prebivalcev, Osaka 821.235, Kioto 353.139 prebivalcev. Razen teh spadajo med velika mesta še Nagoya, Kobe, Jokohama, Hiroskima in Nagasaki, ki imajo nad 100 000 preb. 13 mest je imelo 50.000 do 100.000 preb., m 57 mest 20.000 do 50.000. Moških prebivalcev je v državi več kot Ženskih, in sicer pride na 100 moških 98 žensk. Japonsko prebivalstvo sestoji iz treh različnih kast: plemstvo (kvazoku), vojaška kasta (shizoku ali samurai) in navadno ljudstvo. Plemstvu pripada 706 rodbin s 3845 člani, vojaški kasti 439.387 rodbin s 1,666.311 člani a navadnemu ljudstvu (heimiu) #,180.240 rodbin s 33,473.366 osebami. Ločitev zakona je zelo gosta. Leta 1898 se je sklenilo 349 489 zakonov, a razveljavilo se jih je 113.498, t. j. skoraj tretjina. Število rojstev je znašalo istega leta 3*27 na 100 prebivalcev, a število smrti pa 203 na [sto, tedaj so zdravstvene razmere mnogo ugodnejše kot v Avstriji ali Nemčiji.
• Najnovejša kolajna. Na
neki dvorni ples v Berolinn je prišel tudi neki Američan s čudno lepo zvezdo na prsih. Nemški cesar, ki se pri re-dovih dobro izpozna, bil je zelo radoveden, ker takega reda še ni nikoli videl. Ravno tako radovedni so bili tudi drugi dvorjaniki in generali. Končno je poslal cesar svojega adjutanta k Američanu s vprašanjem, kak je njegov red. Američan je s ponosom odgovoril: nTega sem si sam iznašel \m Vsi so se smejali. Napačna pa ta misel ni ter jo lahko vsak posnema, ki se rad po stavlja z „okrašenimi" prsi.
' Tankovesten. K zgradbi neke hiše jo pns 1 gledat postopač z rokami v žepu Stavbni podjetnik: »Ako iščete delu, pri nas ga je dovolj!« — Postopač: »Hvala i^pa — sem se šel* včeraj dal vpisat: med tiste, ki so brez dela, in ako bi d*n*-s že delal, ovrgel hi vso statistiko o brezdelnih.«
Telefonska is brzojavna poročila.
Dunaj 9. julija. V znanem kompetenonem konfliktu med državnim sodiščem in med upravnim sodiščem glede pritožbe dunajskih Čehov zastran javnih češKih šol na Dunaju, sa je upravno sodišče odreklo kompe-tenci na korist državnemu sodišču.
Dunaj 9. julija. Dvorni svetnik in član gospodske zbornica profesor dr. Ran da je včeraj praznoval svojo sedemdesetletnico. Tem povodom mu je dešlo iz vseh slovanskih pa tudi iz mnogih drugih dežela vse polno čestitk. Podpredsednik državnega sodišča dr. Steinbach je imel včeraj pred sejo senata govor, v katerem je proslavljal Bando kot enega prvih pravnikov sedanje dobe
Dunaj 9. julija. Med Italijani v Avstriji in v Italiji se je zaradi zadnjih dogodkov v Inomošitu zadelo zopet običajno g i b a n j e. Italijani so toliko bolj razkačeni, ker se zdaj tudi nemški klerikalci upirajo italijanskim v s e-uČiliškim paralelkam v Inom o s tu. Sinoči so bile v T riti e n t it zopet velike demonstracije. Številna množica se je zbrala pred okrajnim glavarstvom in z burnimi klici proti Korberju in Hartlu ter na Italijo bombardirala cesarskega orla s kamni. Ker policija ni mogla demonstrantov razgnati, je prišlo na pomoč vojaštvo; 15 oseb je bilo aretiranih. Tudi v Italiji so se začele demonstracije. Sinoči so bile v Genovi in v V e r o n i velike p r o t i a v s t r i j s k e demon s t r a c i j e. Italijanska vlada je ukazala inhibirati vse tozadevne brzojavke, Če so razburljive vsebine, razni listi pa svare občinstvo, naj ne demonstrira.
Budimpešta 9. julija. V parlamentu se je danes začela razprava o zvišanju civilne liste Ministrski predsednik Ti-sza je zvišanje civilne liste opravičeval s tem, da je cesar že več let nedostatke na dvoru plačeval iz svojega zasebnega imetja. Opozicija je že danes z žaljivimi medklici nasprotovala temu zvišanju, čeprav je Tisza obljubil, da bo odslej cesar vsako leto dlje časa bival na Ogrskem.
Rusko-japonska vojna.
London 9. julija. Reutarjev biro javlja, da je armada generala Oku včeraj zavzela Kajping (Kajčour).
London 9. julija. „Daily Chronicle" poroča, da S3 Japonci zavzernši Kajping v j ali nad 50 Rusov in vzeli 10 ruskih topov.
London 9, julija. V Tokio ža delajo priprave za slovesno praznovanje — zavzetja Port-Artur j a.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V tekočem tednu doživeli smo na žitnem trgu zopet iznenađenje. Dočim so se kurzi, posebno oni pšenice, dvigali in odnehavali, tendiralo je efektivno blago vidno navzgor —in to — v času, ko je efektivna roba navadno najceneja. Doslej je namreč prevladovalo mnenje, da je ob prieetkti novine cena zato najnižja, ker se sleherni zeli znebiti starih zalo^, in kolikor je neobhodno potrebno, oddati tudi nove robe na trg. Kapitalisti so v tem času po nizkih cenah pokupili ogromne množine, da so si jih shranili za poznejšo prodajo, kateri bi>d<> cene po svoji volji diktirali. Reklo se je navadu*: ko kmet ogrski prodaja, je žito najceneje, ko ga kupuje, — pa najdražjo \l ravno omejenega in nekam že v navado prešlega vzroka je ves svet" pričakoval tudi letos za novino uizkih cen — resnica pa je ravno nasprotua. Vse izgube na ceni prejšnjega tedna so se v tekočem tednu ne-le popravile, marveč še najvišje eene prejpreteklega tedna prekoračile. Kot vzrok se navaja, da bomo imeli slabo srednjo letino v prvi vrsti seveda kolikovostno, kakovost pa bo baje zelo povoljna. Kakor kažejo znamenja, utegnemo morda tudi par mesecev res drago plačevati, mnenja smo pa, da bo rezultat mlatve vendar boljši, nego nam ga razna poročila hočejo sugerirati, kajti omlatena žetev »e ni.
Pšenica je v tekočem tednu pri-nobila na oktober-kurzu do 27 vin. in votira včeraj 9"1 lM, točno blago pa se je nominalno povspelo za ^0 vin. Nekam čudno je, da iz postaj ni in ni dobiti ponudeb za staro blago, vsaj ne da večje partije, dočim iz mnogih posebno banaških postaj ni dobiti niti znega vagona. Nova pšenica se po-enja za drugotedensko pošiljatev iz tol-navskega kornitata — toda tako drago, na si je treba res premisliti, predn<> bi de cena potrdila. Toda, ako jo konzum sotrebuje, moral bo koncedirati zahte-pane cene.
R ž za oktober se je povspela od GM |g na GM 3>.
Koruza je med tednom nekoliko odnehala, ojačila pa se je zopet proti koncu tedna in notira približuo enako s cenami koncem preteklega tedna. Avgust kurz je nekoliko višji —5lJ t tudi maj kurz PJ04 se je dvignil od T) s Vl na yi 72.
Oves se je gibal vzporedno s koruzo, med tednom na oktober - kurzu nekoliko zgubil, noti ral pa je ftaflj že 624/i5 proti preteklemu tednu .V Za oves zahtevajo za poznejše posi-ljatve producenti pretirano visoke cene, katerim niti ogrski trgovci ne pripisujejo trajue važnosti ter prodajajo sami pod dnevnimi cenami — češ, da bodo morali proiluceutje odnehati.
Moka vzdržuje primeroma visoke cene ter utegne vkratkem iste zopet dvigniti — seveda jih bodo dvignili le veliki mlini, ker vedo, da pri visokih žitnih cenah ni mogoče moke po nizkih cenah prodajati — težko verjetno pa je, da bi resničnost tega uvidela tudi Ljubljana z okolico. Pa en o d. »liro stran ima tudi to — konzumentje se vsaj nimajo pritoževati, da je moka draga, zato pa imajo prebivalci tudi samo mesarje v želodcu.
Špirit notira nespremenjeno.
Sladkor. Surovina za oktober se je močno podražila ter pOfiiflk It presega 1 krono pri 100 kg. Vsrok temu naj bi bili obsežni nakupi s strani Amerike. Raliuada MM točno notira nespremenjeno.
Olje. Jedilno olje je v zadnjih dneh znatno poskočilo, to pa radi tega, ker zahteva Amerika za koto n olje zelo visoke cene.
Petrolej. V Avstriji imamo v surovem petroleju uadprodukcijo. Družba „Petrolca-" namerava zidati v Nemčiji ralinerijo ali pa vsaj 8 tukajšnjimi ratinerijami doseči nekako sporazum-ljeuje glede eksporta. Kartclirane rafinerije nadaljnih popustov na ceni ne-le ne bodo dovoljevale, marveč pti rastoči porabi cene dvignile.
Riž tendira trdno.
Milo v prid družbe sv. Cirila in Metoda bo skoraj edino pralno milo na slovenskih tleh — potrebuo pa bi bilo, da bi se še zadnji mlačneži zbudili iz svoje letargije. Torej zahtevaj sleherna slovenska hiša od svojega trgovca to milo, ako ga ni Še sam naročil.
Častiti someščani!
Ob vsesokolski slavnosti je treba prenočiti kakih 2000 Sokolov in drugih odličnih slovanskih gostov. Nedostaje nam prenočišč; zato podpisani odbor vljudno prosi, da nam častiti someščani v svojih zasebnih stanovanjih   dajo   na razpolago
sobe s posteljami, kolikor jih morejo pogrešati. Odbor je celo pripravljen v najskrajnejšem slu-čaju stanovanja plačati. Dotične oglase blagovolite sporočiti načelniku stanovanjskega odseka br. Viktorju Rohrmanu ali pa br. Avgustu Štamcarju v banki ..Slaviji
„Le Delice" |
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva so povsod. 671—18 Glavna zaloga; Dunaj, I., Predigergassa 5.
Darila.
c ■
lirsten okus »a»e doietsi« t primeiinjeni 1
P^* f/i jintin okus mi ooiezsi« s primej^nierT
t ; \r tfifdrove žitne kave
9       rUL ====================
POSKUSITE! Vtorek Ot*«ovot|ia
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
*»
Ij/irod* Marna jifut MaSe 9rtrya.\7i/
•Mi".
si prihranite, če si doma barvate
Jutri, v nedeljo, ob 10. uri dopoldne so redovne vaje
na dirkališču.
Dalje so še redovne vaje v pondeljek in v sredo ob pol 8.
zvečer, obakrat na dirkališču.
Kdor ne pride vsaj te dni k redovnim vajam, se ne pripusti k izprevodu!
Na zdar! Odbor.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo ir ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega MMollove^RSeidlitz-praska;i, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvomi zalagatelj na DUNAJI. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati 3IOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 8 -10
\f*T S9lalsotuLe9 nervozne in malc-srvns osece, "bledične, slcke in otroke, ki slabo izgledne, okrepča železnato viso lekarnarja Piccolija v Ljubljani na Dunajski c«sti. — 8       Zunanja naročita po povzetju. 7
Kdor hoče hraniti, pa ne na stroške kak.vosti, naj rabi v svoji kuhinji le -Kunerol', zajamčeno Čisto rastlinsko mast. ki se izdeluje z ozkosrčno skrbnostjo, tako da se je ta izdelek udomačil že po vseh boljših roiovinah, po hotelih, restavracijah in zavodih, izkratka povsod, kjer polagajo važno*t ca dobro kuho. Pred malo-vredniiiii, siepilno podobnimi ponaredbami svarimo.
Surovo bast-sviio
Mnogo denarja
j obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd.  Pobarva se brez truda v
j par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak.
j zavar. barvilo za blago ,>lFE«OX<<« Posku-
j sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in vižnjevo tegetthof-blao) 10 h več).  Poskusni zavitki so za-
! stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odšteje.
V)
ILO V>-
b031-27
podjetje   barvil  za blago Dunaj, VI., Wallgasse 34.
L. LUSER-jev obliž za Unisle.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       jim očesom, žuljem itd. 16
Glavna zalega:
L SCHII-ova lekarna
Dunaj-Meidling.
Za- T —___obliž
ht": LUS8r-i6Y za taiste vaj M1MW*t JWI pcKI-20.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Uonxvmatvu našega h sta ao onni m :
Za dražbo sv. Cirila In Metodi. Gosp. M. V. Saitz v Mariboru 10 kron mesto venca na grob dragemu prijatelju Feliksu Jelovšku. — „Lukovski in prevojaki samci (kadetje) v kvartetu" 5 kron 72 v. prispevkov raznih gospe in g spodičen za C. M. kres. — Gg abiturijentje ljubljanske realke 78 kron 56 vin. kot čisti dohodek veselice v areni ,,Narodnega doma". — Skupaj 94 kron 28 vin. — Srčna hvala in živeli 1
Za Prešernov spomenik. Gosp. Albert Kette v Podgorju v Rožu 20 kron mesto venca na krsto nepozabnega prijatelja Feliksa Jelovška. — Srčna hvala!
Za vsesokolski sklad Gg. Josipina Jamnik in Fran Jarc v Medvodah vsak po 25 kron; skupaj 50 kron. — Živela !
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. julija: Ivana Piller, hran ilaićnega sluge žena, 51 let, Knaflove ulice št. 9, Car-cinoma vaginae. — Anton Zagorjan, zasebnik, 45 let, Eoaonska cesta št. 4, Caries. Tuber-culosis.
Dne 4. julija: Marija Sterzin, mizarjeva hči. 7 itii*-. . Tesarske ulice št. 3, črevesni katar. — dr. Fran Rausch, resig. odvetnik, 63 let, Blei\veisova cesta St. 3, Pneumonia hijpost. — Fran Ravnibar, umir. deželni knjigovodja, 72 let, Špitalske ulice št. 7, Apo-plexia cerebri — Jera Marovt, posestnikova žena, 58 let, Radeckega cesta št. 24, Penalvais cordis.
Dne 7. julija: Jo8ip Wratschko, posestnik, 78 let. sv. Petra nasip 6t. 67. Apo-plexia cerebri.
Borzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Dradni kurzi dunaj. borze 8 julija 1904. 4 2° o majeva renta
od gld. 9£0 do gld. 4325 za blago za po-polno obleko Pošilja se poštnine prosto in * ie oearinjeno na dom.   Bogata izbera j vzorcev   obratom pošte.   Tovarna za j
»vilo llennebeiv;, Kiirleli.      5 75-3 I
_______ i
Kava in  zdravje.  Dokaj preporno \ vprašanje, ali je kavina pijana res nezdrava, j so večinoma družine že razrešile tako, da i zrnato kavo, dražečo živce, pijo samo s s primesjo Kathreinerjeve Kneippove sladne j kave. S svojim okusom zrnate kave napravlja j Kathreinerjeva Kneippova Bladna kava ka-vino pijačo milo in ljubko; poleg tega je zaradi znanih sladovih dobrodejnih lastnosti koristna zdravju. Zato se izkazuje povsod kjer je zdravnik doceia prepovedal zrnato kavo, za edini primerni nadomestek; saj je okusna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna.   Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo je priporočati prav posebno otrokom, bolnikom in slabotnim osebam; pijo pa naj jo Čisto
Proti zoboboiu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
fHeSusine ustna
in sob^.-s wada
katera utrtli dlesno žn odstranjuje neprijetno sapo lz ust.
1 steltlenlea z navodom f Si.
Melusine zobni prašek
I skatljiea KO vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. = Edina zaloga. =
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resijeva cesta št, 1
poleg novozgrajenega Fran Jožofovoga
iubil. moBtu. 38—27
4-2'Vo srebrna renta   .   . . 4°/0 avstr. kronska renta . 4°/o    i.    zlata m 4°/0 ogrska kronska „ 4°/o      „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4Va°/o posojilo mesta Spljet
4Vj°/o     » it ZadfcT
4,/tQ/o boB.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. .
4°/o „ „ - « 4i/1°/o zst. pisma gal. d. hip. b. 4,/B°/o pešt. kom. k. o. z
10% pr. .....
4'/s°/0 zast. pisma Innerst. hr. **/«•/•   „     n  o-prsko cen.
dež. hr. . , . , . 4Vi*/t z pis. ogr hip. ban. 4,/a°& obl. ogr. lokalnih ža-
letnic d. dr. » . . • 4-7i*o obl. češke ind. banke 40/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°,0 prior. dol. žel. . . . 3° o „ iuž. žel. kup. VV/t 4i/a°/o avst. pos. za žol. p. o. .
Srečke.
Srečke od 1. 1854 ....
Denar Blago
995'J 9970 ^9 45 9965 99-H5; 99*55 1)8 55, 118Vo 97 15!   67 35 118*45 118 65 100'— 100*75 10025 101-25 100-—I ion- -10065! 101*65 £9 60i 100-— 99 60!   99 90 1C170: 10215
106-40; 107 40 10P- 102.™
Ktliuo Čistilo za zobe brez kislin ki so ga zdravniki preizkusili in priporočili je pristni
C in kr. dvornega zobnega zdravnika dr. J. C*. 1'oppa, Dunaj, XIII 6.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici z višnjevo franc. etiketo fzlat tiskj in mojo firmo PO K 2.80, K 2 in KI.
rŽe več let rabim samo Vašo u3tno in Eobno vodo „Anatherinu in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda mi hrani zobe sveže in zdrave.*' a. SpitnlsaT, veleposestnik.
,.Aiiaflierin.*' ereme za zobe v lončkih je kaj prijetna in zobe .temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vin.
Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah, kakor tudi pri F. JI. Selim i 11 v ljtililjanl. 2966-13
m      m   " 186*    .   •   . .
„ tizske......
zem. kred. I. emisije
ogr. hip. banko . .
m    srbske a frs. 100 —
Q turške ......
Basilika       srečke . . .
Kreditne . . .
Inomoške         „ . . .
Krakovske . . .
Ljubljanske      „ . . .
Avst. rud. križa,, . . .
Ogr.    „     „    „ . . .
Rudolfove         „ . . .
Salcburške       „ . . .
Dunajske kom. „ . . .
100-50 100-
100-- j 99 75-98-5«';, 99-
101 — 101 —
101-— 100 —
100-
3(4 50 306 50 i0125^ 10170
18125 183 25 253-1 li61 —
161 75
298 — 290 — 268 — 90 — 128 50 21-463 — 78-— 78-66-5326 29-68-75-507-
81-636 50 1619 —
16375 308 — 298 50 276 50 93 80 12950 22 — 473 — Š2 no 81-80 70*— 5525
m —
72-79 50 518-
zaj am i on o p ri s tiri vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Camis 2 Stsck
Trst-Barkovlje.
1 i steklenica K 5"—, steklenice K 2*60. — Na prodaj v boljših trgovinah. 37
64150; 642 50 748 50 749 50
249 — 6f5*-427 — 2165 -49125 304 — ; 488-! Ib2 —
il-32 19 — 2346 2**90
117-37 9510
253 35 484
Delnice.
Južne železnice . . . , Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnico Avatr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ Premogokop v Mostu iBriix) Alpin8ke montan .... Praške žel indr. dr. . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorno družbe . S
Valute.
G. kr. cekin......
20 Iranki ......
20 ti arke.......
Sovereigns.......
čdarke....... .
Laški bankovci .....
Rublji........
Dolarji........
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 9. julija 1904. Termin.
PSenica za oktober . . Rž „  oktober 1904 .
Koruza „ avgust .  . .
maj  .  .   . . Oves     „ oktober .  . .
Efekt lr. vzdržno.
g2*_
637 60 1628-—
250 — 616 — 4:<8-2175 — 492 25 306-— 490 — 155 -
11-36 3&03 9354 23 98 11755 95-30 254 25 5
50 ker K 9 06
50 50 50 60
672 545 575 630
Meteorologijo poročilo. \ ,^gms^ /frraHN
r»lna n<Ml muttfmm 909'%. Sradnji sraent tlak ?&« o rats    j  BaQ^f* V I I O     l a^ 1 U 11
>~3	Čas jop&zo-1 vaiija	SUnjđi t P ! baro- j t* j metra   g «s iv mm.' £ g		Vetrovi	Neoo
8.	9. zv.	739 4	20 2 '	brezrvetr.	jasno
9	7. zj.	739 6	16 3 !	brezvetr.	iaanr
a	2. pop.	737 9	30 0 jsl. vzjvzh.		jasno
Srednja vćerajsnja temperatura: 21 2 \ ^ormale: 19*5°.  MoK-ftna v 24 urah : 0 0 n*a\.
Aptv učeia
ki je dovršil spodnjo realko ali gimnazijo, je zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme v trgovino z mešanim blagom 1818-1 Janko Traun, Glince pri Ljublj.
Iščem za takojšnji nastop
kleparskega pomočnika
Kaisorhof, 8/« urc °d C«-Jai na dveh okrajnih cestah, nanovo zidana, z 10 sobami, 2 kuhinjami, gospodarskim posl-ipjem, Bredi med '23 orali najboljših njiv 'posebno pripravnih za nasajanje hmelja), travnikov in gozda, daje na prodaj lastnica
A. Vogrinz v Celju, Lopata.
Naprodaj  le kupcem naravnost. Natan?nej6a pojasnila ravnotam.        1^45—1
in
iz dobre hiše. 1876 —3
Leopold Lebar
kleparski mojster na Bledu.
Jfovem mestu naprodaj. ^^^=
Ista se nabaja na najodličnejsem prostora glavnega trga ravno nasproti mestne hiše, je enonadstropna, ima lepo stanovanje in dvoje prodajalnic. Proda se pod ugodnimi pogoji. — Več pove lastnik FERDINAND TOMAŽIČ, e.kr. višji poštni kontrolor v Ljubljani, ali pa I. KRAJEC v Novem me3tu. 1863-2
s 14mesečno sodno in 11 aletno notarsko prakso, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine ter stenograf želi mesta v notarski pisarni na Primorskem, eventualno tudi na Kranjskem.
ANTON CARLI 19*7-1 not. katul.
Dunaj IX.f   Pramergasse 15, II,   t, 7. najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj In služeo
G. PLUX
Gosposke ulice št. 6 m.
nalnot
2 hotelski hišini; deklice za neko kopališča, prav dober zaslužek ; vet navadnih in natakaric na račun
za Ljubljano in zunaj; kuharice tmi k 1—2 osebama; pestunje, dekle za vse. Potnina tukaj, več v pisarni.
UUBUMSKI
T
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIX. (1904)
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerk; po eden pot na mesec v zvezkih ter sto,; vss leto 9 K ao h, pol leta 4 K So h, Četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K ao b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b
r
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
1
f
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
* # # 3^^j|sko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-Gl
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-g'eografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv.   I«. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. O. AVST. I. SLCB. „ Zv. IV. ŠTAJERSKO Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8. -
11 80 10.-
*v.    VI. PRIM I. DALM.   . K 6.60 Zv.   VII. TIR. I PREDARL. . (( 12 — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32 -Zv.   IX  MOR. !. 5>LEZIJA   „ 25 — Zv.    X. CAL. I. BUKOV.   . if 27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5,
kakor tudi v vsaki knjigo tržnici tukaj in v inozemstva.
Szvrstne pratne moči.
Cene, ker izdatno.
0
E3p
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „)10ME CHR1ST0".
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
== TVORNICA AP0L0N0VIH SVEČ in MILA na DUNAJU, Vil.
1867-^
Mesečna soba
s hrano za 2 g
ospoda 1927—1
poljubno tudi
se takoj odda
na Glavnem trgu štev. 25,
II.  natlHtro 5» J e.
Belo vino
V Kotu pri Mirni, želez, postaja Trebno, je naprodaj 50 hektolitrov dobrega belega vina od 32 do 40 vin. za liter; tudi v manjših množinah.  1885 3
w -
Denar za ranziranje.
Jako ugodni pogoji; osobito za častnike, državne uradnike, deželne, občinske, železniške in hranilniške uradnike, učitelje itd Neznatni mesečni obroki, prav nizke obresti. Nikakršnih predizdatkov.   Hitra rešitev in
takojšne predplače na račun. Najvišja obre r.ienitev obrestnih dohodkov, depozitov itd. Natančna vprašanja v nemškem jeziku z znamko za odgovor pod „Sekretar 173" na anončnf e^pedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I, \Vollzeile 9. 1848-2
-v
s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., presičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. clavina brez kosti 45 kr Dunajske salame SO kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. BO kr. kila. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381—15
je nova lakova glazura poljubne barve za pleskanje odzunaj in odznotraj, za notranje stene, fasade, kuhinje, kopalne, pralne in bolniške sobe, za klavnice, mlekarne, leseno in železno konstrukcijo, secesijske vrtne in kuhinjske meblje.
RlVALIN je plesk bodočnosti. B IVALIN Prekaša P°lePoti m stanovit-
W. Megerle
nosti vse emajle inlak.giazur.
Dunaj-Fioridsdorf
c. in kr. dvorna ^^F* tovarna za lake
Zaloga pri Bratih Eberl, trgovina z barvami v Ljubljani. 1850 —2
Okoli 20 polovnjakov
j e ;:p m
proda
Alojzij Kranjc
posestnik 1928—1
Radna pri Sevnici.
Kdor želi dobiti pošteno kapljo, i obrni se na gornji naslov.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
I rrekrasno pozlačena. 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode. 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec ; ustnik) za smotke iz j jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno £epno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, ±0 predmetov, potrebnih za dopiaovaoje, in se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1*80. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če 1940         se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Cfi, Jungvvirth, Krakov št. 105.
KB. Za neugajaj oče se vrne denar.
je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim juham, omakam, primeskom k juhi, soČivju itd. takoj presenetljiv, močen, dober okus. — Jako izdatno, torej ne belite preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicth od 50 vin. naprej.
Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje. 1031 BajBajnaaanMaaaaaaaaaaai
- ■       w I
je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani
Dobiva se samo vezana; cena 6 k, po pošti 6 k 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljan;f; najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega etrokovniažkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko nmevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konecno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282 —31
■HZaBSB2S0Ba
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja
l»rlv. $eli«viiii4»u-Apotliel4e
Frankfurt a. H. 541—20
,  "•- .. ----
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah (Ferlaen) na 14. oro eike 111
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresmee, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskušo-valnici in od mene preskušene. — Hustro-82 vani ceniki zastonj. 27
WBF Pijte -VI
Klauerjev t
„Triglav"
najzdravsjši vseh likerjev.
Sprejme se takoj
mlad trgovski pomočnik
in
19S5 2
učenec
v trgovini z  mešanim blagom
Prane Z ure v Trebnjem.
Vse strmi nad dobroto teh že črez IOOO prodanih  poljskih kukal.
Mesto K 40 le K 12. Volehno akromatsko dvoj nato poljsko kukalo, najnovejše, preizkušene konstrakciie s 6 objektivi, model „Zeus* za potovanje, gledališče, 144 mm, s kompasom, usnjatim°tokom, jermenom in vrvico. Cena 12 K. Priložnostna cena.
Daljnogled
C
se nosi pripravno v žepu _2jcl£__    in se lahko pritrdi na vsako palic
kaže na veš ur oddaljenosti K 2*— franko K 2 40. Čudežni  mikroskop z  lupo, poveća vsak predmet 400 krat, 2 K.
Najboljši ameriški stroj za striženje las
iz najboljšega jekla s 3 grebeni ki se pre-i d^nejo za i 3 vrste
striženja, po ceni in higienskih prednostih preseže vse dosedanje izdelke. Vsakomur nenado-mestliiv. Cena kompl. stroju K 5.50, najiin. kakovosti K T—, za brado K G'50. Za striženje konj in psov po K 5*50, brzi varnostni samobrilni aparat v eleg. kovinski kaseti K 1. Razpošiljanje proti povzetju. Ceniki gratis, če se sklicujete na ta list.
ftl. RUHDBAKIN. Dunaj IX I,
Lichtensteinstrasse 23 . 1691—4
Ljubljana
Ljubljana
IVAN TERDAN
slikar in pleskar i30i-o
Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih del po najnižjih cenah.
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žganja, vseh špi-rituoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.    7t9—18 Zanesljivi specialni recepti. Ceniki in prospekti gratis in franko.
I£arel Filip Pollak
tovarna za esence v I*r«si.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Pariška svetovna razstava 1900.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—25
VOZC 7.
D^BOCTEUR T\BW ARI S -
^■il II  lil hm I 1 m
Svetovnoslavfia ustna voda.
Dobiva se povsod.      972—28
Kogar nadleguje k ašelj
naj poskusi kašelj ubtažu-joče in veleokusne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
M f%  iiolttrMkii oteroilje-/ / iilSi n g* ■*! c* ** % n ! J»lll*l
wm I T V trotov    vt«|»eh pri
l4»»I|n. liri|»»voMt3, Ikatiirju in MualixMaJ«ji.
Zavrnite, kar so vam pon-idi drugega ! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke".
Zavoj 20 in 40 vin. 2780-32
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović.
Schicht
Zahtevajte pri nakupu
no milo
o „jelen".
Prodajalko
za trgovino z mešanim blagom! po-
popolnoma izurjeno, ki je že službovala v enaki trgovini, sprejme takoj tvrdka
M. Elsner v Iiitiji. 3
V najem se odda s 1. oktobrom 1.1.
hiša z gostilno
z gospodarskim poslopjem, z ledenico in z lepim sadnim vrtom. Jako pripravno za kakega mesarja, ker več ur naokoli ni razen enega, nobeneira mesarja več. V bližini sta 2 tovarni, kolodvor, letovišče itd. — VeČ se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". 1841—2
JP & rje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI 9~27
UPred. šfeofijo št. 20.
Zunaira naročila se točno izvršujejo.
Konces. pisarn;! za [iiilajaiije zemljišč
Iv. N. Plautz
Ljubljana, Rimska cesta 24
priporoča za nakup
kmetska posestva, mestne hiše, stavbne parcele
in posebno ceno
Del Cottova in škofijska siavbišča.
1777—3
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in inrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh
Janglefoot".
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—154
Glavna zaloga za Kranjsko:
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
Varstvena znamka,
uno jc fHT" zajamčeno cisto in brez vsake škodljive primesi. — Pore izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1084—18
Dobiia se povsod!
Ustje
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
6-6
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker st* jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Biesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Glasovir
CS3
M
dobro ohranjen, prav poceni predam.
7. Sesek, „Jtiestni dom".
Trimfi vajene
JU
iz boljše rodbine se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom i
Rudolf KiUtner, Vrhnika.
za Kranjsko, ki obiskujejo privatne naročnike, lahko zaslužijo mesečno najmanj 300 K. Vpraša se na Turjaškem trgu št. 5., III. nadstr., desno. 1913
ProflsH ratni afift
U 1 na  Jfia:<Mucah blizu  kolodvora i
na Jesenicah blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save na kolodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1893—3 Naslov pove uprav. „8iov. Naroda**.
V novodograjeni h si ob Bleivveisovi cesti
se oddajo s 1. avgustom še nekatera
išče posestnik proti intabulaciji na prvo stopnjo dobrega posestva. 1910—1 Kdo? pove uprav. „Slov. Naroda".
gacinerka
za kruh in pecivo se sprejme.
Stroke vajene naj pošiljajo pismene ponudbe „Prrwi ljubljanski parni pekarni". 18S9—3
j s 3. sobami in kopalno  sobo ; v pritličju pa s 3. sobami brez kopalne sobe.
Več se poizve pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 20. 1907-2
Pozor«
Jos. Kostanj evec
TI V" 1*
se dobiva pri pisatelju v Ljubljani
Knaflove ulice št. 5 18333
Cena broš. knjigi 3 K, elegantno vezani 4 K 20 h. Po pošti 20 h več. Po isti ceni se dobiva tudi še I. zvezek.
Kritik v „Slov. Narodu" piše o knjigi: „ — v njej najde razvedrila vsakdo, ki hlepi po zdravi duševni hrani.u
T ! 5)
Prvi izdelovalec kuhanih likerjev na   Kranjskem   priporoča svojo
Plaisto zelenico"
katera likerja sta kot izvrstna pri-poznana na kemičnem preskuševa* li&ču za Kranjsko v Ljubljani in kuhana pod iinanČ. nadzorstvom.
Peter Aleš
Ljubljana. Tržaška c. 24.
RAZGLAS.
1833—2
Na c. kr. cesarja Franc Jožefa državni gimnaziji v Kranju se
bodo vpisali učenci, ki nameravajo vstopiti v prvi razred, v  petek, dne 15. juilja t. I. od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne skušnje se bodo vršile v soboto, dne 16. julija od pol 9. ure zjutraj nadalje. Do tični učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 h ter se bode pobirala dne 15. septembra. Učenci, ki so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za sprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vendar pa se morajo v soboto, dne 16. julija pred preskušnjo predstaviti osebno gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franc Jožefa drž. gimnazije v Kranja
dne 1. julija 1904.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trfeovljak
priporoča svoj pripoznano izvrsten PoifitUtA« cement v vedno
jednakomfcmi. vse cd avstrijskega drn^tva mženirjev in arhitektov določena prei-dpise glede* tlakovne in odporne trdote «f«I*»c faadl&riljujoei dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apito*
Priporočila iti spriecv»*i»
raznih uradov in uajsiovitojsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1139-12 Dunaj, I«, £¥I&ximf ian^t^r ssg S*
978-8
Proga
I Ljubljana, Kolodvorske ulice Stev.41
= od jiuega kolodvora friga \m na ■!«. = Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikth te linije.
Potniki bodo edino pn meni brezplačno   zdravniško pre-—= iskani.------=
Cena 70 gld.
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem  se dobi v moji pisarni:
I. Iff. RESMAN
zastopnik   Rdeče zvezde".
avgust repic
»odar 29 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(tt  Trncve m) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
sar sode igs
l»o *iwjeiiijlli eenaii«
Prodaja stare vinske sode.
v Ljubljani, Stari trg
(tik   gBavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
«3iSilo Td'\1i3iSI o "v
najnovejše fa<?one.
Prodala na drobno in debela*
z zlato medaljo A
na razstavi v Parizu jj£ 1. 1904.
tapetnik In preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapet vrni* lin del«  ter ima v zalogi vmm v to stroko gptiflajoee predmete laNtaejra IzdelUa.
Vodja nufcljan?ke podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
m
m m m
*3
m
r
dlsvna trgovina:
Stari trg štev. 21. j Pekai-ij-ft
in slaščičarna
m
fitijalke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
lil
mw&% 1 ww w w w in m
m g*
8
H
H
m
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nnsoda
po najnižjih cenah.
Stanovanje!
v I. nadstropja z 2 sobama, kuhinjo in drvarnico se odda za avgustov termin.
Ivan Flegar, Zaloška cesta 7,
tovorni voz
za enega konja, že rabljen a v dobrem stanu. — Ponudbe prosim pod naslovom: ,.Poštni predalček štev. 65, Ljubljana". 1920—2
V hiši št. 10 Sodnijske ulice
se odda s 1. avgustom ali pa tudi takoj elegantno
stanovanje
v II. nadstr. s 5. sobami in kopalno sobo.
Več se poizve pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 20. 19.6 -2
Učenec
se sprejme v špecerijski trgovini
M. Spreitzer v Ljubljani.
Mesečna soba
za enega ali dva gospoda se takoj odda Poizve se pri 1902
FlMCiLIČ, Mestni ti-g 11.
Za prevzetje hotela v £Jub« Ijani išče se 1919-
kompanjon
ki bi založil 5000 kron. — Kdo, p upravništvo .Slov. Naroda".
Šivilj a
] izurjena v Šivanju, isce dela po hišah
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda**. ]flix_;.
Brezskrbno
^Prodovinsko srečo jamCi'^^k •prevažna  knjiga o Pre-^p:^ ^obilem l.^agos'ovu z otroki, v-Z več koč. tisoč zahvalni-^ cami pošilja diskretno za £0 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, IW. H k,
IH
iščejo za gezde radeške grašcir
Komur bi bilo za to službo, naj se pismeno pri županu Ivanu Hribarju v Ljubljani. itn
■ i
Išče n>e
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take priložnosti!
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasno po^lačenn. pr^cizijska ura, ki to^no gro in ki se zavjjo 3 leta jamci, z jako primemo verižico: moderLa svilnata kravata za gospode; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z
ircit. žlahtnim kamnom; jantarjev ustnik za cigarete: eleg. broša za dame 'novn.st ; 1 jako fino žepno zrcalo; nsnj. rnošnjič^k; že;,ni nožek s pripravo; par mauSetnih gumbov; 3 gumbi za srajce, vse duble-zlato s patentiranim zaklepom; fin album s 3f> najl. sbkami ; 5 Šaljivih predmetov za ntare in mlade; prav koristen spisovnik za pisma : 20 stvari za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred. ki ie sama tega dei aria viedna, za samo 1 gld. 95 kr. RftspotQja se proti poŠt. povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalniea 194*
H. Wachtal, Krakov 105.
NB. Za n-.ugajajoče se denar vrne.
leiD loka
s prostorom za delavnico md
neko obrt, kolikor mogoče v sredi mesta Ponudbe pod št. 1912 upravniMv „Slov. Naroda*". Itn
cia
za trgovino z meš. blagom sprejme tvrdka
Oton jioman v Radovljici.
j Ponudbi je priložiti spričevala in Mt-' znaniti čas vstopa. Istotam se Hprej
učenec in trgovski sluga.
Sodarski pomočnik ima prednost.
Ces. Kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnicd v Beljaka.
ve:javen od dne L junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE U. kol. PK06A ČEZ TRBIŽ. Ob 12. ari 21 m ponoči ot viak v Trbiž: Beljak. Celovec, rranaen-f <?te. Inomost, Mcnakcvo, Ljubno, C^a Sulzr1 Ausr-fiee, Solnoprad, čez K'"in-Reirlin.t. v Steyr, v L>nc, na Dunaj via AmsteLter*. -5 uri 6 m zjutraj osubni vlak v Trbiž od 2. junija do iS. septembra ob nedeljah in j. nu nikib. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontaoel, Beljak. Celovec. Pranz^-r. test«, Ljubno, Dunaj. Čez S?!:<thal v S^l .ograd, Inomost   _v3z Kkin-Reiflmg v Line, Bu-dejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove im   Prag", Lipsko (• Amstetton nč-. Dunaj — Ob 11. uri r4 rr clopuidne osobni viafc v Trbta, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Stslzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 jun.ja naprej. — Ob 3 uri hti m popoldne osobr; viatv v Trbiž, B^^aiv Pontabelj, Ceiovec, Franzonstesto, Munakuvo, Ljubuu, čez Selzth^. v   Solnograd, Len 1-Gastem.   Zeli ob  jezeru, Inomost   Bregenc. Curih, Genevo, 1 čez K'ein-Reitling v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine v«re. Heb, Francove fin Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga dnektni voz 1. m 11. raz  - Lip k    ca Dunn čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osebni vlak i Trfaii        ik, Franzt r siesLe. Ino; MonaKovo (Ljubljana-Monakovo direkmi vnz J. m II. razreaai. — PROGA V NOVO MEST -IN  V KOČEVJE.  Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomento. Stražu. Kučevje; ob 1. uri 5 m popoldne: istotakc. — Ob 2. uri 10 m populdne osobni vlak i Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih   - Ob 7.  »ri 8 m zve čer v Novomesie, Kočevje PRIHOD V" LJUBLJANO jaž. kol. PitOGA iz TRBIŽA I     I. ur-. 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez AmstctHomakovo,   Monakovo-Ljubijana rektni voz I. in II, razr.; Iiomost Franzensfeste Solnogi-ad. ftoo SLeyr, Aussee, Ljubnc i.eiovee. Beljak.   —   Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ii. m 10 D dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vart Prago   Praga-Linc Ljubljana direktni voz I in II razr i,   Plzen, Budcjevjce, Šolnogra Line, Stevr, Panz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli   b jezeru, Le-Cek-vec, Šmohor. PonUbel.   —   Ob 4. uri 44 m pop 'dno oeobni vlak z Dunaja, Ljubn;. Seizthala Beliaka, Celovc?. Monakovega, Inomo^ta, Fraczen^    I    PontabJa. — Ob 8. uj HO m zvtčer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej.   —  Ob 8 ni 44 ni zvečer osobni vlaK z Dunaja,  Lipskega,  Prago,  Franzensfeste,  Karlovih varoi Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Cel »pca, Pont* l  z Ino
mosta in Solnograda.    -    Ob 10. uri 4o m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. iunija d 18. septembra ob nedeljah in praznikih.  --   PROGA iZ   NO VEG AMESTA IN KOCEVJ/ Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 rr ziutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri  :i2 m i poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3o m zvečer istotako. Ob 9. ari 22 m ponoći osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob ne-deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBU AN h. drž. kol. V KAMNIK        mi vlak 7. uri 28 m zjutraj,  ob 2 uri 5 m popoldne,  ob 7. uri 10 m zvečer.      Ob 10 uri lA ponoči samo ob nedeljah m prazni k h.      PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 8. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri ."»9 m đopoJadne, ob 6. ari i 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Cas prihoda m odhoda je Mnačc po srednjeevropskem času ki je za - min preo krajevi u: ea. m v Ljubliam.
I
•*» m V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod » *p
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v I^jubl|ani, Židovske ulico &teir. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od  pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi
lla od »to        mj 1
naraslimi obrestmi brez odbitka rentne^a davka, kterega za vložnike
društvo samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron,
51094^3974
Optični zavod
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
ia z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
jotu Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in rinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda". i; k>
I
TRGOViNA Z MODNJM JH SVilE-NiMBU60MTERPOTRtB->^
ŠČINAMIZA KROJA/^^V^^
či iN šiviuE^^^V^ c;^€w^i Ljubljana
ms   y^pl-^ Stari trg št. 1.
Po visoki kralj, deželi vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
čista alkallšlio-nmriatiška
iselio
ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna toda
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstvo vrelca Apatovacke kiseiice"
Zagreb, Ilica št. 17. 437-42
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah.
Mehanik
Ivan Škerl
1930—1
»I
Opekarska cesta št. 38.
MI val nI  stroji po majmlajl •eni.
Btellfcle in v to stroko spadajoča popravil« izvršuje prav dobro In rcno.
enmatlk gld.
A. KUNST
-<s»- Ljubljana
Židovske ulice
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode
In otroke je vedno na izbero. Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih  blagovoli naj se
vzorec vposlati. f f f f f ??????? f f Tf f f f f f f TT^
► ► ►
► ►
n %
n n
% n % n n 9 n % n n n n % n 9 %
Ion. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichm hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
itodilniH ognji"
* % % U
n n n % % % n n % n
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, *
z zolto med j o ali mesingom montira- %
nih za obklade 2 pečnicami ali kahlami. M
Popravljacj a hitro in po ceni. VnarJa g
naročila se hitro izvrso a
**n*nnn%nn%%nnn*%%MnHn%nnnn*
AMCZMERS
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
^ priporoča
popolno zalogo
f^ff kratkih t    tm klavlrjev, mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr, dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr. dvorna zalaga-telja naDuuaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
Tovarna za kruh in pecivo
priporoča
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. Pf" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočueje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 16351
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnio. Hiffieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
Hr9l
it?
polovico cene
Mm Sli
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
s^etas Slovenci, pozor!
Več za slovenski narod vnetih trgovcev razpečava razne baze blago, katerega dobiček naklonijo prepotrebni družbi Cirila in Metoda. Misel, da bi  zamogli to družbo
H*— lh i    sv. Cirila in meiouu. u<»       """i"e>** -v — — ■
ffl[f|Jtt|    izdatneje podpirati, me je dovedla do tega, da sem prevzel
založništvo šampanjca
alf[l
wm\ m
v korist družbi SV. CIRILA in METODA.
Cenjeni gg. gostilničarji, kavarnarji in sploh fiastito občinstvo, ki se rado ohlaja z dobrim, penečim šampanjcem, naj blagovolijo upoštevati m<»je založništvo ter naj vztra jajo na principialnem stališču, da ne mine banket, ženi-tovanje ali kak t druga veselica, kjer bi se ne penil v domačo svrho uameajen šampanjec z znamko ===== nSamptnjec v korist družbi sv. Cirila In Metoda1'. Edini in glavni založnik
Uroš Kersnik, Cjubljana
Jttarije Terezije cesta 12, II. nst.
Tovarna za kemiške produkte v Hrastniku
ponuja naprodaj za ajdovo setev
1914-2
a----j —---m--- ' m
umetna gnojila
Prospekti zastonj in podtnine prosto.
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov In streh, vernih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporebe železnih opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske f radbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
& SCHUPPLER © ©
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. Dalje   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   ^tr^;i mo»tov*. vodne In
r kanalizacijske naprave,
235—25  čistilne naprave za kap-nlco,   utrjevanje kleti
j TTTrtT TI \T I  protl u,nl vodl# pro,to
LJudUAM stoie6e mttlvn# st#n*'
Mmim vsake
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
cementna dela
■ vrste.
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO
Sedaj gld. 60.
Zelo znižane vozne cene v
Preje
gld. 105.
Ravno ista vožnja in postrežba
kakor preje.
iz Ljubljane vNovi-York samo 60 gld.
s prosto dobro hrano 2se> v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanija, Obio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija L t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železn.ci; s priznano naj
boljšimi parniki družbe
R. MiklailG I Hamburg-Amerika Linie.
Ljubljana 29 J  Špitalske ulice štev. 5.
#e»»»»
■•tovarna dežnikov \\ f Ljubljana, Mestni trg
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj posije
20 K are na im»j uaslov: 2282 - 45
Jr. Seuntg, Cjubljana, Dunajska cesta št. 31.
_______ ^^^^^^^^^^^
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS f
Ljubljana, Turjaški trg št. 7. 156-29
Največja zaluča ^z^,^_ '•
pohištva ^ ^
g
za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, limnati modroci, otroSkl vozički itd.
C/5
■
?>r""V.*,. 6r-------
a  s'^-a      13^"-- ---- ----f• ;r-
3^arf . ji^-<r i,> .   ,.■ '
05 D
o <
o m
\ujnl/j*- rrnc. .\aJaollUnrJap I»I»k<».
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
__ _ , ... k.    ki daje čevljem temno-
Lann Al Onf1T.V0'CI'0  Za   CdVlje črn blesk in ohranjuje
■ wi ■■VIUIIU —m^mm ^njo stanovitno.
FDItnAlonfltH'0^''na mast za svetle čevlje, ki se po njej I  vi IIUI vlili lBaMMBM lepo svetijo i usnje konservira.
_ ■ ■     ki*    * loarllnM malt) nalašč za
Foi^nnlAltnT« Nlgrin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
■ wl ■ ■wBm#llmB m   aaa^B«aaaBi sagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleSčijo.
Km\T~ Dobiva m»«»^ ~W
18-^8
Štefan Fernolendt m
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor dobavitelj. Dunal, I. Schulerstrassa 21.
Na razstavah : v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu MGrand Prix
vljev
dame, otroke stnike.
amaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
2665
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
41
Staroslavno žvepleno kopališče na, Hrvatskem
Varaždinske toplice
Najvišje odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903.
Velika zlata svetinja in časten znak razstave.
Železniška postaja, pošta in brzojav
ob zagof^kt železnici (Zagreb, takovee).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud wi g u 1. 1894. 58" C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kostenini v členkih, boleznih v zgibih In otrpnenju po vnetlcl In zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih In tajnih boleznih, kroničnih boleznih oblstij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
D'i + nn   -vrl»«itiliotiiA pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu
riino zdravljenje m v črevin, Pn ziati m itd. itd.
Elektrika. — lVIasa±a.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — In po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na ©skrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
1C65—12 ©skrbništvo kopališča*
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
Prati     vlačil j
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd. Itd. I9i3—26
Blago je izdelano iz trdega, izbranega les;1 poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stolov, naslonjačev In g u -galnikov iz trstovine.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
KKKKXK*KKKKKKKttKKKKKKKKKKKKKK
X
n n n n n n n n n n
x x x x x x x x x x
X X X
Avgust Žabkar
v Sjubljani, Dunajska cesta
858—16
strojna in ključavničarska^delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti dubovŠČinigv^izdelovanje vseh v to stroko spadajoČih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaglnih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle, peel, vrtne klopi, mize,
stebre, (rombe »a vodo itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode In štedilnike raznih velikosti.
IzdelovaDje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
^N£i<*i*ti in proračuni so na, zahtevanje nai razpolago, ^5 T8e pa i>o primeruih tovanii&ltili <*«»iiitli.
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
I
X X X
FR. P. ZAJEC
i. urar =
w Ljubljai
ma
Stari trg št. 28.
Nikelnasta remontoar ara od gld. 1-ttO. Srebrna cilinder rem. ura od gld. • Ceniki zastonj in franko. ^|
I  Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
i
v Ljubljani Mestni trg št.
_i
■h i^i   Mi 1MB <im Uit 'UM IM IJIT^
Važno!   Xa Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejca.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in splob vse toaletne predmete, fotografirat* aparate in potreočeftne, klrurglčna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek In paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In soiij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
živi
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naroČila se izvršujejo točno in solidno.
-»-s Drogerija *<-
Anton Kane
Ljubljana. Šetenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
vi
Solidno blago, nlzUe reiie.
Anton P
Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
?   *vojo veliko zaloga
gotovih
oblek za gospode in
dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 29 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših tvorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
GortC3»      ipimattžno zdravliče, g)
JCotel „Sudbahn"
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. V hotelu in dependarci nad 70 sob in salonov. Lastna električna razsvetljava. Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. Velik park, pretežno z eksotičnimi rastlinami. Mirna, krasna lega, nič praha, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. .......... V hotelu je obsežna knjižnica...........
^11
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in plošče v veliki izberi se dobjo
le pri zastopniku Nemške deln družba za gramofone
RUDOLFU WEBER
ura i*j it Ljubljana. Stari trg- 16
S 1. avgustom 1904 se preselim na
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
Prodajam ...
na........
obroke
.. Zamenjavam
...... stare
...... plošče
1716-7
D. SERAVALLI
EJubljana x Slomškove ulice štev. 19 x Ejubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se c. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250— 25
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za Svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela
)* Delo okusno in solidno z garancijo. *
Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
HI
I*
h
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane k ob m* oprave iz suhega lesa solidno isgo-tovljeue po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave ca Malone, spalne in jedilne «obe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišči; tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naroČitev se priporoča
Josip Arhar
i I r
p
i- • ji W. 0
1
načelnik.
95—27 I
samo
^^^^ V V- ^f^
Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu.j
Brzoparniki:
Kaiser WiMi II. Kroiprinz Wilhelm
Kaiser WiMi der CVrnsse
(največji in najhitrejši parni ki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni MT m~^MI poviSajo cene ameriških železnic. i^^
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni.
Samsko kolo
ibro ohraDJeno, je poceni naprodaj.
Naslov pove upravnistvo ^Slov. ;irodau. 1888—3
reelna, izvrstna, 5 kg €C*- franko carine prosto - po povzetju. 6
vevico, ekskvizitna kg. gld. 1 77
Perl Kuba n žlahtna „ 1'70
java ff modrikasta „    ,,   150
Salvador jako lin „     „ 130
campinas najfinejši „    „ 125
r.ovnik zastonj. Razpošilja naravnost, lonial Import Compagnie Fiume 133 14
izvrstna Roskopf-remontoarka 5 K.
:.?:na patentna Roskopf ura s plombo 11 K, ebrna 8 K 50 h, dvojnat godair 15 K 60 h, to plakir. remontoarka z dvojnatim okrov-m 9 K, srebrni dvojnati pokrovi, sidro 14 K; verižica, zlato plak. 4 do 6 K, dvojn. oklepne veriž. z obeskom 7 do 12 K, salonska ura s termometrom, 65 cm šir., 30 cm dolgim, natanč. regul. Sve-:vnoznana precizijska ura 8 K. z vremen-kt hišico 6 K 50 h, dobre budilke 4 K, z 'isbo, igr. 2 kom. 11 K 50 h. Uustr. ceniki zastonj. 1691—4
VI. RUNDBAKIN, Dunaj IX I,
Lichtensteinstrasse 23.
sac
llHHl,' jp
, i 6
Triumph-štedilna ognjišča
4
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Ze 30 2et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-rr^ežnejši izdelek. Največja prihranitev oriva. Specilallteta: Stedilna ognjišča ca hotele, gostilne, restavracije, kavarne dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani namki. 543—39
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
S*, OoiasoliTiiiclt & siii
Pozor
mizarji, tesarji in stavbeniki!!
novi lesni trgovini naproti c. kr. drž. železnice
se prodaja les na drobno
po spodaj zaznamovanih cenah,      101—10
Smrekov les
iz Koroške \n Gorenjske
Deske     I.   II. III.
Debelina
ena cola
vin.
Mecesnovles
iz Koroške in Štajerske
i. n. m.
ena cola vin.
4
4
T 4
8.' /4
Remelni
V,
8/
/8 10/ /10
2b
: 10
30 '
/60
6 8 10 12 15 18 20
11 10
14 12
16 15
18 16
32 26 45 42
36 52
72    62 56
110 : 100 90
- 16 —
— 19 —
14 14
10
10
15 13
20 18
24 22
28 24
40 30
54 34
8 8 10 16 19 29 26 22
^il«-M-i od V, do */« a Čevelj3 K
—•54. — 70.
jovarna pečij
ustanovljena 1888.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon 9.
C
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejaih in sicer od najmodernejših K prešanih in poljubno barvanih do najpripro« stejših
prstenih peči]
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske 'secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji strokiipopolnoma izvež-ban. 909-15
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. g
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU«
Kupuje  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritei munalnih obligacij, Brečk, delnic, valut,
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
ko-novcev
Akcijski kapital K 1,000.4M>0»—
Zamenjava li ekskomptuja Da|e predujmi na vrednostni papirji.
izžrebane  vrednostno papirje in SZstTrsir-uJe  srečko proti
vnovčuje zapala kupone. ikreLrzraJ. Iisgria."bl-
Vinkuluje in devinltuluje vojaške ženitninske kavcije. .
it-s.-   Eskouipt ln liikattho uenlo.   HJi |KS"   Koran« uttroellaft.
inHBBl
Podružnica v SPLJETU.
llrnRrn« vloce Mprrjrma
v tekočem računu ah na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vlozeod denar obrestuje od dne vloge do ane vzdiga. 39—77
Promet s čeki tn nakaznicami.
i SEalateva|te
cenovnik o vsakovrst-
od tiskarja, če so kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko lA£^a™P!JjJ*^ vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje,  uradna j HLrL^ ■» ESE
povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi ! rrT^-5S^B«5I? taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
-•70 253 Črk fl 2-40
■85 354   „   „ 3-
I-20 468   „   „ 3'60
1- 60 640   „   „  5* —
2- — 809   m   m 6-—
65 črkami fl.
«27 „ •40 „ 211 ..
J. LEWINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^Uihl^^mT 7
pečati, pečatne marke z v z bo če ni m tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvrženi
01)1-1*.1 na Ruskem, Puškinskaja 16. OnovtilUl /aiitonj. 76—27
in
I
I ♦
št 4? # <¥ * 4» * <#      4> :* *# &' &
Slovenci In Slovenke
mr v prid družbe
1874 3
sv. Cirila in Metoda
ki je najboljše sedanjih kakovosti.
Castito občinstvo v njega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami po- ^^^L velićevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakav^ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni ^
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna mast
priznana od avtoritet. 2
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
041-:
mm
\:;*v ',."^/.a  Zahtevajte „Kunerol4* v vsaki boljfii prodajalnici
jeatvin. V kraje, kjer se „Kunerol" Se ne dobiva, j pošiljamo poskusne poStne Skatlje po okoli 5 kg \ brutto po 6 K 50 h za Skatljo, tranko na vaako avstro-ogr8ko poŠto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po *,t ali 1 kg, v &
zabojih pa od 10 kg naprej Za grosiste prednostne cene !
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Pi. a in najstarejša tovarna za rastlinsko mast a
v monarhiji
Emaruel Khuner & sin
Dunaj XlV/2. Etablirana 1880.
P. n.
Dovoljujem si vsem slavnim c. kr. uradom, županstvom in častiternu občinstvu vljudno naznaniti, da bodem tiskarsko obrt svojega pokojnega soproga gospoda Adolfa Kleina, tvrdka
A. KLEIN s KOMP.
v nespremenjenej obliki vodila naprej
Zahvaljujoč se za cenjeno zaupanje, katero ste skazali mojemu pokojnemu soprogu, prosim taisto tudi meni ohraniti, ker se bodem v vsakem oziru potrudila zadovoljiti p. n. naročnike s solidno in točno postrežbo.
S spoštovanjem
lastnica tiskarne.
1863-3
Lepo
1778-3
tulili puli
v najboljšem stanju, 15 min. od Celja, se radi bolezni pod ugodnimi pogoji
Isto meri 24 oralov in sicer: 2' , orala rigolauega, z žlabtnimi amerikan-skimi trtami zasajenega vinograda, T1 , orala sadnega vrta in približno 14 oralov lepega gozda.
Sredi posestva stoji lepa vila in gospodarska poslopja.
Vpraša se pod: ,,Vinogradno posestvo IOO" poste restante Celje.
Gregor Podrekar
bivši trgovec na Sv. Jakoba trgu naznanja slav. občinstvu, da je zopet oftvoril
trgovino
z drobnim blagom in potrebščinami za krojače in šivilje
in sicer 1875-2
v Sv. Florijana ulicah št. 14.
Od leta 1563. se
%3
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro t neh evropakih državah s odličnim uspehom  uporablja pruti
vsake vrste izpuščajem
dasti proti kroničnim lliajem in paraz. izpuščajem, dalja proti rdečici na nosu, oteblinam, potenju nog, luskinam na glavi in ▼ bradi ttery*-rjrTv kiitratu/vo tttilo im» ▼ sebi 40 (Hlittvtkov lt»n#*ja hutnin** lu se razlikuje bistveno od vseh drugih cul, ki se nahajajo v trgovini. Pri lurostirurtjivih j*tltnih Mrzntf* se na mesto ko-tranovegs mila a uspehom uporablja
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blasje kotrauoro milo sa odpravljanje
nesnage s polti,
proti   spuščajem   na   polti  in  glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriijivo kosmeticuo  milo zA umirati)« in koiK*i*j* e<* rouic/i«njo ittJ-u -
Bergeujevo giicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. ghcerina in ki je fino psrfumo vano
Cena kemadn vsake vrste z navodilom ouporabl 70 v.
Zahtevajte po lekarnah is zadevnih trgovinah izključno Jieriffrjfvu kutranu»a mila in pazite na poleg stoječo varstveno
znamko in na predstojeći flrmin podpis O. llrll Xm l'u. na vsaki'etiketi, odlikovan s častno diplomo na Dunaju
l--.i.in z_zlato svetinjo   na svet.  razstavi  v l'arizu
Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga ne mo-rejo prenašati, izdelujemo iz brezbarvnega sčtšceuega ko-
trana «#ntr<izi>lmt tnitn. ki nh prodajamo pod ozaame-nilom Heiltn-it ušitrtizolmt milu ■ Urla kutmnoua mila) Glavne vrsta so: -4ntr<tz<>/mt tml<> jut .1 i it tO tnlnt4tt. antruzolno ltoruk.<*t*vo milu. tnti <t:olnu svj,l milo, Uiitraz. svrjtlfttomlrrmt milo, antraz. tjlirrr. r<>.i-Iftn^t mila. AntrazoLna mila &<• v»le.l /.dravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem in nečistosti polti. Vsak kos stane e>0 vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljalnlc« :
C. Meli A Comp., Dunaj, L, Sterngasse 6.
V IJiiIiJmiiI se dobiva v lekarnah: ■ lian  litMiM*«*U.  II. flartlrtcirlilM-
KfT,   J» im.   1*1« roll.   1 . |»l
Trukor/.; in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem. 630—17
Oton Zupančič 8-7a
Čez plan.
To najnovejšo kniigo Zupančičevih
poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. .Zlato knjigo' moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi ^Slovenec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naSe lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna botC*, nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
w lj|ubl|anl
broš. po 2 K, s pošto po 2 K 10 h; v panteon-izdajl po 3 K, s pošto po 3 K10 h.
Zenitna ponudba.
C. kr* državni uslužbenec, samec, srednje starosti, 3 nekaj tisoč kronami gotovine in s pravico do penzije, se _ Želi poročiti s pošteno Slovenko s dežele, staro od 30 do 35 let in s nekaj tisoč kronami premoženja.
Pisma naj se pošiljajo do 20. julija pod imenom: „Primorski tfras št. 99", poste restante, J^ojan pri Trstu.      1824 3
"C"
3^aHft §C©ffa redil ni izdelki
Candol-kakao
cenejši kakor vsaka druga kakaova znamka. -
3(ondensirano sladno mleko
ki ga otroci in ženske zaradi jako prijetnega okusa kaj radi uživajo.
1 il
napravljen iz čistega sladnega izvlečka. =
Izdelki se dobivajo povsod, sicer se pa na željo pove zaloge. =
Sladnega izvlečka sadni draže
Najidealnejši pripomoček proti : kašlju in liripavosti.
Delavnice Stadtau pri Dunaju.
°< Svan fCoff o o
! I I
1 1577-2
lwm za centralno
Delniška družba.
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII., Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
= Tehniški biro = Inžener I. MIKULA
= Mestni trg 19. —
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patentiranem sistemu, zadostujoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko —
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgoščevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
I
Specialitete:
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
N*ivećja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
lirl|»oro£ftta
svojo bogato zalogo
glasbenih avtomatov
in
'iff
pisalnih strojev.
FR. P. ZAJEC
URAR, TRGOVEC Z ZLATNINO IN SREBRNINO TER OPTIČNI ZAVOD.
1933 — 1
Naznanjam slav. občinstva v mesta in na deželi, da sem svojo prodajalnico
preseliS ^^^^ na Stari trg 26
(tik svoje prejšnje prodajaInice št. 26).
V novi prodajalnici, katero sem elegantno opremil in založil z vsakovrstnim in najboljšim blagom, mi bo mogoče cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti. Jamčim za dobro blago, solidne cene in točno postrežbo.
Vsakovrstna
I hran. ibg 3L marca 1001
K 5,628.04118
Kmetska
ilezervni zaklad 1. januarja I
K 82.838'4I
posojilnica ljubljanske okolice!
3{rasno izbere
f^©nfel^cije
%a dame in deklice
X X
X X X X
H
X
X
• X
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
i. t. čl.
?i ri]ioro(>a
tss Sshustsr
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
X XXXXXX>C<XXXX>XXXXXXX>XX
X Solidno blago. O  Nizke cene. v
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
registrovaua zadruga z neomejeno zarezo v novi lastni hiši
i& na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
:|      obrestuje hranilne vloge po 4I|20|0 *
J£< brez odbitka milnega davka, katerega plačuje w posojilnica sama za vložnike
^    Posojila po 5"j« in po 5VV %
H Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let <| '^c ali pa v krajšem času po dogovoru.
£j£ URADNE URE: razun nedelj in praznikov vsak dan od ^ ^ 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4. ure popoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.408.
S
Veliko zalogo
rokavic Z52
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo čt. 21.
I
> O -*
C
T3
mm
3
£
C > 18
mZ H 09ue.11 poj
OJIPS UBA|
Bpojođuđ 29
I ueqz; i)(!|eA A |--
uj qeuo6ej m§[aAou[eu A
ni o*ipui[p
N
m
o
N<
7T O X"
Največja zaloga,
najboljša in nuj cen ej*** tvrdka
za naročevanje ozir. nakupovanje
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
Copičev
mizarje.
i olfi^i/ pristnih angleških, za i—afVV-IV, vozove.
Emajlne prevlake!
pristne, v posodicah po 1M 1 * »/i in 1 kg.
Jantarjeve glazure
MnA/jp     Edino  trpežno in \JKJ\A\m?,   najlepše mazilo za trde in mehke pdde.
Voščila, štediinega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, v*™^™™-
o
Oljnatih barv, *35S£ Oljnatih barv v tubah
dr. Schonielda.
FirnfaTa prirejenega iz lanenega II uw^a olja; pristen, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gj rte o    alabastrskega in IpocJj Btukaturnega.
K a r b o I i n e j a, najbolj sega Fasadnih barv ™ apno.
□ opii c lihi ki kemičnih, prsto-DdlVj ^Ulllll|nihlrudnii.
Kleja 2a niizarje in sobne slik.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 645 -39
kovrstne prevlake.
Rriinnliria za barvanJe narav
DI UIIVJIII Id nega lesai pohištva
Olje i^r^oti i3r*«tLv*#
ADOLF HAUPTMANN
I. kranjska lovama oljnatih barv. lir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
l Hlniiovljeiio I. I«»:i •.
ML
FRA«iC DOLENC
v £jubtjani9 JVIarijin trg §t. 1
zraven ri*anlshaitsko pei*kve«
h£j M.
Redka priložnost!    Redka priložnost
_____■___ [v--. _
'    - • - ~     ■ • I*      . -j  .   ■ - r s      . 1> 4K 1 I *
*
m
Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov iu kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blsga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cvilhov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in JSgerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, žiaan h in kambrikastih robcev — po jako znižanih cenah.
Blago se oddaja tudi v vecjib muožiuab, zaradi Itft s^' gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu obcinsvu priporočam, uporabiti to priliko za uakupo vanje manuiakturuega blaga, iu se lulano priporočam
FRANC DOLENC
Ljubljana, Marijin trg štev. I.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a v I a r.
Lastnina in tiak „Narodne tiskarne*.