Kupujte I VOJNE BOKIDEI bMmmpirf Na isfjivtfiiZI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni Vol. xxvii.—leto xxvii. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLC^VENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily Eip Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JUNE 8, 1944 številka (number) 133 Osvobodilna armada zavzela francosko mesto buletini Fotograf poro^ja ^ prvem napadu London, 7. junija. — Neki 'Iftiski fotograf, ki je bil pol na invazijskem obrežju, po- !^ča, da je v prvem navalu na "iVazijško obrežje, padlo mno- mož, nakar so tovariši pre- ^ trupel prodirali dalje, dokler '*'•''0 zavzeli postojank na bregu. "Bilo je pravo peklo," je re-fotograf. "Bil sem priča in-^®;2ij na Anzio mostišču v Ita-'J'. ampak to je bilo vse kaj ^gega." pbmci so popi.avili •^^krajino v normandiji . Nekje v angliji, 7. juni- Ja. — Major Clay Tiče iz Phoe-Ariz., poroča, da so Nem-^ poizkusu, da ovirajo napre-°vanje zavezniških sil, popla-"i tri velike kraje v Normandiji. Major Tiče je bil na dveh le-ob 1misijah nad invazijsko ^®Mški general se in odstopil New y6rK, 7. junija. — GRiški podtalni radio Atlantic danes poročal, da je nemški ^Oftiiral Albrech von Freiberg ^stopil radi "nepremostljivih ^Hk v mišljenju" z admiralom ^''lom Doenitzem, ki je šef '^ške mornarice. ^VEznišKE bojne ^1>je pred genovo? london, 7. junija. — Neko fočilo, ki je dospelo v London ,^^02i Švico, trdi, da pred Geno-križari velika zavezniška Ofnarica, in da se vsako uro 'cakuje, da se bodo zavezni-^ ® sile izkrcale na ligurski o-(v Italiji) in v južni Fran- ^']i. JJJJLEr baje obiskal azijsko obalo ^ LONDON, 8. junija. — Neka jjt^^tirana brzojavna vest za-1^ Piiika združenega zavezniš-tiska javlja, da so Nemci, fo bili ujeti na invazijski o-rekli, da se je Adolf Hitler d v em a dnevoma mudil na inšpekcijski turi. y (Nemški podtalni radio A- je včeraj poročal, da se ^^tler nahaja v Berchtesgade- da so nacijska poročila, . ^irer osebno vodi obrambo P^oti • ^ mvaziji, gola propagan- Karakteristične slike iz priprav za Invazijo Evrope Ena najvažnejša vlog v invaziji Evrope je v rokah pa-dalne pehote. Slika predstavlja manevre ameriških "pa-rašutnih vojakov." GREAT BRltAlN NtTH I "ANNH GERMANS PARIS UfOOC SPAIN ITAIY MOROCCO .L X '' Domneva se, da bodo Nemci v skrajni stiski začeli ra-}>iti strupene pline. Ameri-kanci so za ta slučaj dobro I)ripravljeni. ' Invazija Evrope se je začela na francoski obali med dherbourgom in Le Havrom. Ni dvoma, da.bodo nadaljni vpadi sledili na drugih točkah. Slika kaže vojake britskega inženirskega polka, ki polagajo "železne preproge" za transporte in tanke na cestah, ki so bile razbite od bomb. S tem se pospeši gibljivost vojaških operacij. me* Bojne ladje so važen faktor v invazijskih operacijah. Krogle iz topov na njihovem krovu pomagajo "omehčati" sovražne postojanke. Zavezniki so prodrli 10 milj severno od Rima Komunisti izdali prvi list v Rimu CI BAJE VPRIZORIJO ^MOMORILSKE NAPADE" New YORK, 7. junija. — informacijska služba da se na podlagi vesti z Ij^^^ijskega obrežja sklepa, da jjj ^ lahki elementi nemške j^^^riiarice v teku prihodnjih dni v prizorih "eamomorel-Ijj "^^Pade" na zavezniške ladje, Prevažajo orožje in potreb RIM, 7. junija. — Peta armada je danes prodirala z nepričakovano brzino severno in za-padno od Rima proti jezeru Bracchiano in proti ključni lu-ki v mestu Civitavecchia. Naval zavezniških sil je tako mogočen, da ga Nemci sami o-znaČujejo kot "večji prelom" skozi njihove linije. NE APEL J, 7. junija. — Zavezniška armada je danes napredovala več kot 10 milj severno in 12 milj zapadno od Ri ma, in temeljito porazila slabotne nemške poizkuse za zavi ran je pete armade. Pehotne edinice, ki prodira jo zapadno od Rima, so zavzele postojanke, s katerim se jim nudi razgled na Tirensko mor je. Njihove prednje postojanke se nahajajo skoro 15 milj severne od ustja reke Tibre. RIM, 5. junija. — Prvi časopis, ki le izšel v osvobojenem Rimu, je bil komunistični "Voce Operaia (Glas delavcev), ki se nazivlja "glasilo k,atoliškega komunističnega gibanja." Prva izdaja, ki je imela obliko letaka, je objavila pozdrav I "osvobodilni armadi" in apel, da se vse prebivalstvo "strne o-krog narodne, in demokratične vlade." Dejstvo, da so komunisti izdali prvi list, ni gol slučaj, kajti-oni so večji del vodili celotno podtalno gibanje proti okupatorjem . Kmalu nato so sledili listi o-stalih liberalnih in akcijskih strank. "II Risorgumento Libe-rale" je imel na prvi strani čla- General, ki je preveč govoril, degradiran LONDON, 7. junija. — Neki general od ameriške zračne sile je bil degradiran na čin podpolkovnika in poslan nazaj v Zed. države, ker je na neki privatni zabavi odkril približen datum evropske invazije. General, čigar ime ni bilo objavljeno, je v prisotnosti več oseb rekel: "Dam vam častno besedo, da se bo invazija pričela pred 13. junijem." Neka ženska, ki je slišala generalovo opazko, je o tem obvestila vojaško policijo, nakar je gen. Eisenhower takoj odredil disciplinarno akcijo. Besni boji v Bosni; Nemci dobili ojačenja LONDON, 5. junija. — Mar šal Tito je (Janes naznanil, da divjajo v zapadni Bosni besni boji. Nemci, ki so dobili znatna ojačenja, nadaljujejo ofenzivo navzlic trdovratnemu odporu partizanskih čet. "Naši možje junaško branijo sleherno ped zemlje," pravi poročila iz gl. stana maršala Tita, "in sovražniku zadajejo težke izgube." Komunikej poroča, da so partizanski oddelki iztirili dva vo jaška vlaka na progi pied Zagrebom in Belgradom, ki je bila na treh krajih presekana. nek z naslovom: "Rim vrnjen v italijanske roke." Vesti iz življenja ameriških Slovencev preko Rokavskega preli- Avtne znamke j)j.^^'hodnjO| soboto gredo na zvezne avtne znamke Tax Stamps), ki stanejo ^0 1. julija bo moral vsak j)j>i°^obilist kupiti znamko za °dnje fiskalno leto. SEJA V KNJIŽNICI Gross, Kans. — Naglo je u-mrl Olger Opitz, znani groce-rist, zet Matta Žnidaršiča in član S. N. P. J. Rojen je bil v Nocoj, ob 8. uri se vrši seja | Mindenu, Mo. in star 49 let. Za-Norwood Community Council j pušča ženo Rose, enega sina in v prostorih Norwood j a v n e j eno hčer. knjižnice, na 6401 Superior i San Francisco, Cal. — Po dol-Ave. Prijazno se vabi rojake in j gi in mučni bolezni je umrl Ma- Naši fantje-voiaki rojakinje iz naselbine na udeležbo. BUY mM WAR BONDS tija Markovich, star 82 let in doma iz Rumunje vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1895. Zapušča ženp, enega sina, dve poročeni hčeri, dva vnuka in eno vnukinjo, na Elyju, Minn., pa dva brata. Fontana, Cal. — Naglo je u mrl Alois Skulj, ki je vodil re stavracijo. Zadela ga je kap, ko Včeraj smo poročali, da se je stregel nekemu gostu. Zgru- nahaja na dopustu Sgt. Cyril dil se je in bil na mestu mrtev., Tabor, in pri poročilu je bila Star je bil 57 let in doma od: spuščena prva vrsta, ki se je Velikih Lašč na Dolenjskem.j'glasila, da je prišel na dopust Okrog dvajset let je bil usluž- po 16 mesecih. Toliko v blago ben pri Sakserjevi tvrdki v New Yorku in deset let je bil blagajnik Sakserjeve banke. Strabane, Pa. — Frances Dre-nick je dobila poročilo od vojnega departmenta, da je bil njen sin William, letalski poročnik, jibit v akciji nad Korziko 4. maja. Star je bil 21 let. Zapušča mater, dva brata in eno sestro. hotni popravek. Samo za 48 ur je prišel domov Frank Klemenčič, sin Mr in Mrs. J o s e-p h Klemenčič 22951 Nicholas Ave. Danes dide na svoje službeno mesto toda kam bo dodeljen še ne ve. Njegov najmlajši brat Ray se nahaja že 11 mesecev v Severni Afriki. Naciji vrženi iz Bayeuxa v Normandiji; cesta, ki vodi v Caen, je presekana VRHOVNI GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKSPE-DICIJSKE SILE, četrtek, 8. junija. — Zavezniki naznanjajo, da so zavzeli prvo francosko mesto, od nacijev okupirani Bayeux, ki leži pet milj daleč od invazijske . obale sredi Normandije, obenem pa se poroča, da so naše sile tekom prodiranja v zaledje, pri katerem so naleteli na besen nemški odpor, presekale cesto, ki drži iz Bayeuxa v Caen. železniška proga in glavna cesta, ki veže Cherbourg, Caen in Pariz, tečeta skozi Bayeux, iz česar se da sklepati, da je zavzetje omenjenega mesta presekalo tudi železniško progo in s tem povečalo izolacijo polotoka, na katerem se nahaja važno pristaniško mesto Cherbourg. NEMCI PRI CAENU VRŽENI NAZAJ, NAVZLIC BESNEMU ODPORU Mesto Caen, ki se nahaja 18 milj južnovzhodno od Bayeuxa, je bilo pozorišče besnih nemških protinapadov z oklopnimi silami, ki pa so bili vrženi nazaj. Poročilo z glavnega stana javlja, da je napredek zavezniških čet boljši kot pa se je moglo upati. To sta edina dva kraja, ki sta omenjena v poročilih zavezniškega glavnega stana, ki ignorira ploho nemških radijskih oddaj, ki poročajp o novih zavezniških napadih vse od morske, ožine med Calaisom in Dover jem pa do Nantesa v vznožju bretonskega polotoka. VSA MOSTIŠČA NA OBREŽJU SO OČIŠČENA SOVRAŽNIH SIL Komunikej z glavnega stana pravi, da so vsa mostišča na invazijskem obrežju očiščena sovražnih sil in da so posamezne posadke, ki so se izkrcale na obali, na drugi dan invazije s pomočjo ojačenj, ki so/bila izkrcana, ustvarile medsebojno zvezo. Poročila s fronte omenjajo mnogo žrtev, dasiravno na roki še ni dovolj informacij, da bi se moglo objaviti število ali proporcijo ubitih in ranjenih. Kar se tiče izgub mornariških sil, poročata tako ameriška kot britska komanda, da so bile majhne. GEN. EISENHOWER JE BIL ŠTIRI URE IN POL NA OGLEDU TERENA Sir Walter Womersley, ki ima v oskrbi bolnišnice za britske ranjence, je danes izjavil, da so bile izgube lah- 'panjem o drugi točki. tega ne vzbudi veliko interesa pieko morja, kar je ui, 'ki javnosti velikega pomena. To drži posebno kar ^ ' domačih vprašanj, dasiravno s§ samoupravni narodi J" ibinskega imperija in nevtralne demo-kriicijc kot Švedska :ii Švica zelo zanimajo za ameriško demokracijo, posebno \ lakih problemih, ki so sličnl njihovim. V takih slučajih je naročeno našemu osobju, da naj poroča o dogodkih objektivno, brez strankarstva ali komentarja; drugače povemo le malo o domačih pro- newyorška pisma Piše Prank Kerže JASNI SE Oblaki, gosti in temni kakor egiptovske noči, se polagoma trgajo in na nebu se kaže prva modrina. Majhna je še, v krpah kakor otoki na velikih oceanih, a vendar dovolj izrazitega, da se lahko reče z mirno vestjo; jasni se. Lep dan bo. Pred vsem se je zjasnilo v razmerah naše stare domovine. Baš te dni so prinesli naši listi nad vse zanimiva poročila iz starega kraja. Pred vsem o-menjam izjavo slovenskega duhovnika dr. Mikuša, katerega delo je bilo med osvobodilne) fronto ali Titovci. Jako zmeren in lepo pisan članek, vreden slovenskega duhovnika. Brez vsakega sovraštva prihaja s svojim pojasnilom pred svoj narod rekoč: tukaj je moja duša in moje srce. Čitajte iA sodite. Precej za njegovo izjavo pa prihaja članek od Vidmarja, kateri poziva slovensko duhovščino, naj bo zvesta svojim tradicijam in naj pomaga V boju proti skupnim sovražnikom. Ta članek nam odkriva resnične razmere starega "kraja, četudi ne naravnost. Iz njega posnemamo, da je vehka večina vseh slovenskih duhovnikov v taboru, ki je nasproten Titu in osvobodilni fronti sploh. Slepo slede starim voditeljem in zavzemajo stališče, za katero bo odgovor dokaj težak. Še tretja točka je sporočilo, da ima armada domobrancev pod Rupnikom okoli dvajset tisoč naših fantov in mož, ki se bore — ne proti skupnemu sovražniku vsega sveta, pač pa proti svojim lastnim bratom v osvobodilni fronti. Ah kooperi-rajo odkrito z naciji ali ne, ni povedano, sklepal pa bi človek, da so vsaj od slučaja do slučaja zvezani med sabo. Sodeč po številkah, ki jih i-mamo pred sabo, bi sodil tako, da ima Tito okoli petindvajset tisoč naših ljudi, domobranci dvanajst, torej bi bilo dve tretjini naroda s partizani, ena tretjina pa proti njim. To je važno, da vemo, ker smo v preteklosti slišali vse vrste račune, ne da bi vedeli za gotovo pri čem smo. Slika stare domovine je postala s tem tako jasna, da nam, ameriškim Slovencem ne preostaja drugega, kakor pridružiti se enim ali drugim. S tem je rešeno vse naše politično delo, kajti narod v stari domovini je naše merilo in naša smernica. Vsak naš človek danes lahko odloči sam zase, s kom drži in s kOi« stoji. Zaeno s temi poročili čitamo dan za dnem, kako se izkuša izkobacati jugoslovanska vlada v tujini iz razmer, v katere je zašla. Vsa leta je lepo sedela in čakala, da bodo drugi zgladili pota, pa se bo vrnila in prevzela vse, kar je pustila. Zastonj smo khcali v preteklosti, naj zgradi kake načrte in jih predloži svojim narodom tukaj in tam. Svetovni dogodki ao spremenili tc razmere, posebno pa še junaške borbe partizanov pod Titom in pa čudno stališče srbskega Mihajloviča, ki je začel kakor rjoveč lev, končuje pa tako, da jo dobiva od vsega sveta pod nos. Čakal sem od srb- ske strani kake izjave glede njega in njegovega stališča, a do danes ni ničesar. Zakaj ga skrivajo v nejasnosti, je njihova uganka. Vemo le toliko o njem, da podpira kraljevsko vfa-do in sovraži komuniste—to je pa tudi vse. Ker sem baš pri številkah, bi rad opozoril naše ljudi še na nekaj. Tito je v svoji izjavi re-i kel tako, da ima okoli petdeset odstotkov Srbov v svoji armadi, kakih trideset odstotkov Hrvatov, Slovencev je deset — o-stah so pa različni narodi, ki se bore pod njegovo zastavo. Te številKp so me osupnile. Vse do tedaj sehi mislil tako, da tvorijo Tit;ovo= armado po veliki večini Hrvatje. Sodil sem, da jih je vdaj dve' tretjini. A ji je skoro polovico manj ko Srbov. To da človeku misliti. Hrvatje so nastreljali v preteklosti dovolj kozlov. Ce bi bili danes večinsko za Titom, bi jim človek mnogo odpustil. A slika nam kaže drugače. Zakaj obstaja še vedno hrvaška država pod znanim zločincem Paveličem? Zakaj molči Maček in njegove oprode? Zakaj se Pavelic bori z močnimi hrvaškimi četami proti Titu, ne da bi kdaj slišali, da je kak večji oddelek prestopil med partizane ? Po mojih mislih prevzemajo Hrvati v stari domovini straš-.10 odgovornost. Vse kaže, da 30 nis6 ničesar naučili in ničesar pozabili. In to vzbuja v človeku globoke pomisleke. Da se tolče po jugoslovanski vladi in Mihajloviču, je samo prav. Da se pa molči na vse, kar delajo Pavelic in njegovi Hrvatje, to je dokaj sumljivo. Ali ste slišali do danes o kakem apelu a-meriških Hrvatov do svojih rodnih bratov v hrvaški Paveli-čevi državi? Ali ste čitali kak protest proti tej skupini hrvaškega naroda ali kako obsodbo? Vsega tega ni in najbrž ne bo. Mnogo čudnega in nerazumljivega se mi je nabralo zadnjih deset let, ko sem bil v stalnem stiku in delu ž njimi, danes pa prihajam vedno bolj do prepričanja, da se ljudje ne iz-premene. Veliko bi lahko povedal, ampak zdaj ni čas. Mogoče pride, mogoče ne, kar je vse odvisno od tega, kako bo. Ako se vse dobro in srečno izteče, sem jaz tudi pripravljen pozabiti svoje, in odpustiti, kakor sem še vselej v življenju. Povdarjam pa eno: stališče I Hrvatov je —r čudno. O Srbih se tudi molči. Vča-I sih imamo kak glas od tega ali onega Srba, kar pa ne pomenja dosti. Posebno ne, če se Mihajloviča prispodablja ameriškemu generalu Lee-ju, ko imamo vendar povsem druge podatke o njem. Jasni se, bratje, m pa s tem 1 rečeno, da ni oblakov na nebu. j Prvi in največji oblak za nas so j slovenski domobi anci pod Rup-I nikom, stališče katoliške duhov-' ščine in pa tistega dela naroda, : o katerem ne slišimo. Navsezad-j nje imamo vasi, trge in mesta, ki ne morejo biti prazna. Drugi oblak so Hrvatje v Paveličevi državi in v Ameriki. Tretji o-blak je zasužnjena domovina, ki postaja sicer polagoma prosta, sama da gre vse prepočasi. Take države kakor Amerika, Anglija lahko čakajo. Vse nekaj drugega so tisti, ki so vjeti. In teh ni malo. Ena izmed najlepših modrin se je pokazala nad Sovjetskim ozemljem v najpomembnejši novici, da je naša Amerika gradila v Rusiji aerodrome za letalce, da dela tam veliko naših mehanikov in da prihaja vedno več materijala, naših aeropla-nov in naših vojakov. To pomenja, da bodo kmalu začeli z u-ničevanjem vzhodnega dela na-cijske države. Ta delj je nad vse važen, ker so naciji prepeljali tie vehko strojev iz tovarn iz zapada. Mogoče je danes,nad polovica vse nemške produkcije v vztočnem delu in kadar bo zdrobljena ta, bo tudi konec na-cijev, če jih med tem ne spravi kaka druga sila na kolena. Z zanimanjem človek čita, kako se ameriški ljudje čudijo Rusom, da so tako spretni in se takoj nauče vsake stvari, katero jim pokažejo. Tudi po naravi sami se Američani jako vjemajo z Rusi. Vse to mi prikliče v spomin čase, ko je bila proglašena v sovjetski uniji prva petletka. Kakšni članki* so izhajali v ameriškem časopisju, poselino v tistem, ki je pod kontrolo raznih reakcijonarjev, kakor je postavim Hearst. Rusko ljudstvo je bild opisano tako, kakor da niso niti ljudje, da so nezmožni za vsak napredek, posebno pa za moderno tehniko. Težko je bilo človeku prenašati vse to—a kaj sem hotel? S ti-•3to znano slovansko potrpežljivostjo sem se odel in mislil pri sabi: bo že prišel čas, ko se bo pisalo in govorilo drugače. Danes je tukaj ta čas in naše plačilo za vse, kar smo prestali. Jasni se—a takoj pristavim, da ne povsod. Še je zaprto nebo in kaj se skriva za težkimi oblaki, nikdo ne ve. Kje je postavim francoski, kje laški narod? Da bo Francija kdaj prenašala svoje okupatorje tako, kakor jih prenaša, bi človek nikdar ne pričakoval. Peščica Jugoslovanov se bori, osemdeset milijonov Francozov in Lahov pa čaka, kako jim bo svet pri- nesel na krožniku osvobojeno domovino. Ali jo zaslužijo? Eni se čudijo politiki naših držav napram Francozom. Pa če človek vse dobro premisli, je skoro najbolj pametno tako. De Gaulla rinejo od vseh strani. Mož dela sam sebi dobro reklamo. Ko bi bil tako dober vojak —kar je po poklicu—kakor je politik, bi bili naciji že davno iz Francije. Glede Lahov sem že večkrat pisal, da se ne izplača reševati jih. Sami naj bi se rešili, kakor se morajo naši Jugoslovani, pa bi bila njihova usoda drugačna. Ker sem baš pri Lahih, bi rad rekel, da me naše primorsko vprašanje malo skrbi. Či-tal sem nedavno, da morajo spadati vse zemlje severno, južno in vztočno od Trsta bodoči Jugoslaviji. Glede Trsta samega pa da se bo po vojni odločilo. Tako torej. Ker je v Trstu veliko število Lahov, zato se ne more določiti danes, komu naj pripada. Po ti logiki bi imeli pravico tudi do Nevy Yorka, koder jih je do dva milijona. Zdi se, kakor da ,se mi nekako bojimo povedati jasno in glasno, kaj je /laše in kaj mora spadati nam. Trst je prva karta, brez katere ne sme biti bodoča Jugoslavija. Mesto da se lasa-mo med sabo, bi bilo dosti bolj pametno, ko bi se združevali vsaj za take zadeve, v katerih moramo biti edini. Naša zahteva po Trstu bi morala biti vsak dan v javnosti—pa je ni nikdar. Manj vtikanja v naše jugoslovanske razmere, pa več v take, ::akor je Trst. Zakaj če se zgodi, da ne bo Trst jugoslovanski, bomo spet imeli povojno Evropo, s katero ne bo nikdo zadovoljen. Lah nima ničesar iskafi na vztočni jadranski obali. In če Se prej spi^avi, odkoder je prišel, toliko boljše za vse. Dosti je še oblakov drugod po Evropi in nikdo ne ve, kdaj se ?3o začelo jasniti tam. Zadnjih par mesecev je človek mislil, da bo vsaj v Bolgariji kaka revolucija in pridružila narod tje, j kamor spada, to se pravi: med' jugoslovanske partizane. A po dolgem guncanju sem in tje je Bolgarija isnova dobila strogo pro-nacijsko vlado. Kaj pomaga, če ljudje vpijejo, da je narod bolgarski za Rusijo, če se ■*l wolered them last night ond I con't do a Ihihfl pa pusti od vladine manjšine tako izkoriščati in vklepati ^ Hitlerjev jarem. Kaj neki misli" jo in še bolj: kaj pričakujejo taki narodi in take države P® končani zmagi nad naciji? Svobodo—kajpak, samostojnost m če mogoče, še kaj drugega. Kar zaslužijo, je to: Bolga"^'" ja, Rumunija, Ogrska in Fi"' ska ne zaslužijo drugega, kakor da se podjarmi njihov^ zemlje, porazdeli med sosedne vredne narode, da se jih tako briše za vselej iz zgodovine vre iiega človeštva. Jasni se kljub vsem Vezavam. Kadar bo nebo čisto brez oblaka, upam, da pridejo Slovani do tiste usode, Ki brez dvoma pripada in oni rešijo vsa taka in podobna vpraša- nja tako, kakor je prav za Slo- vane. Bevkanja in čivkanja bo sicer dosti, ker bo še zmeraj močna skupina hinavcev in tohhncev na svetu—ampak kdo pa da danes kaj na to ? Kar sp*' da v preteklost, naj gre tje, ce pe izlepa, pa s silo. Urednikova Važno za člane društv« "Velebit" Vljudno se vabi članstvo di" štva "Velebit" št. 544 S. N- ' J., da se v obilnem številu ude leži prihodnje redne seje, ki ^ vrši v petek, dne 9. junija, 'to'' no ob 8. uri zvečer. Na tej seji se bo razpra^^ Ijalo o pikniku, ki se" bo vrSi dne 2. julija. To je zadnja seF pred piknikom, in prosi se član' in stvo, da upošteva ta poziv se udeleži seje v polnem števi lu, v petek, 9. junija. Fr. Demshar, zapisnika^'- blemih tujezemskim poslušalcem. Mi želimo vzdrževali splošno balanco meji republikanskimi in demokratičnimi principi, tako, da dobi svet vpogled v obe strani. Mi napravimo kar največjo zbirko citatov političnih osebnosti od vseh strank, potem pa uporabimo tisto, kar služi narodnemu interesu v inozemstvu, to se pravi namenom vojne agencije, ki je za dobiobit naroda. HVALEŽNOST D-Dan je bil najbolj kritični dan naše generacije. Čutimo se globoko dolžni časopisju, radiju in novinskim filmom, ki nas točno informirajo o gibanju zavezniških sil, odkar se je pričela invazija. Ta največji čin v zbiranju in razširjanju infoi-macij, ki se jih je kdaj rekordiralo, nam omogoči predvidevati, na kaj so naši možje naleteli, ko so pristali, in še bolj popolno razumeti temeljitost naše obligacije kot posamezniki in organizacije v podpoii naših oboroženih sil. Naše molitve so z vsemi, ki sodelujejo za osvoboditev Evrojje, in naše sožalje izrekamo družinam onih, ki so napravili največjo žrtev. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION ' junija, 1944 ENAKOPRAVNOST I STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje ) daljavi nad njima se je raz- celo brez človeške mogočen, zategel glas po- silovitemu trobijenju. Div- Sosi 80 letele še dlje proti se- v pokrajine brez človeške '"pline "Smelosti. drugo poglavje ^inda je navadno ostala v učil-'*1 popravljala otroške na-Se toliko časa, da se je pričelo ^citi in je vedela, da sedijo ^arovi že pri večerji. Čeprav so ^ ® te tire izpolnjene z delom, p darle so bile nekam samotne. solnčni žarki so lili Ija - v klopi in risali mig- zlate pege na zaprašene tako da človek ne bi bil ^^S&l razločiti zveriženHi zna-' ki so bili načečkani na njih. J,- je često vzela iz miznice ki jih je dobivala dvakrat j. od doma in četudi se je sramovala in se hudo- Sama nad seboj, se ni mogla da ji ne bi tekle solze Potem si je pa na lastno obrisala oči in je spozna-^ % prav za prav ni mislila na-Ujl^^^^^iveč na Garove: na Ama-' ^jei^o nepronikljivo zataji- inDUPONT Use over *®Upaper; wallboard; ■ WOftor; brick;. etc. Just tiiin with wottr No special thinners needed. 1 gallon of Speed-Easy plus water makes up to VA gallons of ready-to-tse paint! One coot is enough 4 coat usually covers even wallpaper and dingy walls and ceilings. It cuts time, cost and work in half! Dries in 60 minutes Within an hour you have a smooth, flat wall'finish of enduring beauty. Makes possible 1-day painting : : no inconvenient ^ delays. J. , 'Oo dining-, bedrooms, game- hi ,.,^?>^*»ements, garages, etc. Used painters—pnferred by par» ^ owners. 2 SPEED-EASY .98 vost in tiho dobrohotnost, ki je živela za njo kdo ve kakšno živ Ijenje; na Elo in njeno skrajno prisiljenost; na Martina, nerodnega sanjarja, ki je neprestano molčal, pogreznjen v svoje sanje ; na malega Karlija, ki ga je Kaleb razvadil in izigraval proti ostalim; na živahno in strašno Judito, ki je po vsem videzu tlel v njej ves življenjski zanos; in naposled na Kaleba, ki ga ne bi mogli označiti ne z izrazi človeške kreposti ne podlost. Bil je utelešena zemlja; sirov, zahtevajoč in nasilen vprav ko gruda, ki ga je redila. Učiteljica je tudi sama samo-tarila in se potemtakem še bolj zavedala silne osamelosti Amalije, Judite, Ele in Martina. Delo jimm ne pregnalo občutka sa-monosti; delo je bilo le megla, ki so se v njej gibali, da ne bi videli osamljenosti drug p r i drugem. Napočil je čas, ko je ilovica od dežja počrnela in se razmehčala. Judita in Martin, najmočnejša Kalebova delavca, sta nosila pri obdelovanju zemlje najtežje breme. Judita se je spravila na se-jalni stroj in je nihala kakor velika, nema tkalčeva suvalnica sem ter tja, naprej in nazaj po sirovi zemeljski preprogi. Na sosednjem polju se je potil Martin, upognjen in brezpogojno vdan kakor jalov starec. Kdaj pa kdaj se je Judita ozrla proti njemu. Nato ji je obličje pomrknilo in zakričala je divje na napenjajo-čega se konja. Ko so imeli delo na polju in sta vmes peli sekira in žaga v gozdu, ni bilo časa za zabavo. Zvečer ipa sta bila telo in duša zaspana in človeku ni preostalo drugega ko leči in se odpočiti na-lik utrujeni živali in iskati pozabi jenja misli in čuta. Linda je čutila, da zal^teva to topo enolično življenje na kmetiji Kaleb, da bi odvrnil od hiše kakršenkoli nenavaden dogodek, ki bi se mogel pripetiti. In res se ni nič pripetilo; nič se ni spremenilo. Pretekel je dan za dnem, ne da bi bila prišla živa duša na Ga rov dom; a tudi odšel ni z njega nihče, niti k Sandbovim ne, ki so bili oddaljeni samo dve milji ali še manj. In Kaleb je pohajal okoli s trdim, neodgonetl j i vim obrazom starega satira, o č i -vidno brez kakršnegakoli zanimanja za to, kar se godi okoli njega, in ne videč nikogar v svoji okolici. Pod tem videzom pa je trdno držal v rokah vajete moči, buden in sumen na slednjo kretnjo življenja, ki se je v njem kretal in vladal. II Nedelja je bila nekakšen presledek. Kaleb je edini od vse družine hodil v cerkev v Yellow Postu. Ker pa je duhovnik pridigal le vsako tretjo nedeljo, kaj ti prihajati je moral vse iz župnije Nykerka, ni bil delež dušne tolažbe, ki je ostali Garovi niso bili deležni, tako velik, kakor bi bil lahko. Slučajno je bila druga nedelja po Lindinem prihodu velika noč in pričakovali so novega duhovnika, da bi opravil službo božjo. Amalija je vstala zgodaj kakor ob delavnikih, dasi ji je tila dovoljena ob nedeljah navadno ena ura prostega časa. Pripravila je Kalebu zajtrk ter vzela iz omare njegov beli ovratnik in črno obleko z zelenkastimi žametastimi našitki. Kalebova pleča niso bila več tako široka kakor pred kakimi desetimi leti, preden si je kupil to obleko, suknja se je na hrbtu nagrbila in tik pod ovratnikom so se napravile na njej gubice, ki jih Amalija ni mogla izravnati s še tako skrbnim likanjem. Vsakikrat, kadar je oblekel suknjo, se je Amalija bala, da ne bi opazil gub in je ukoril za-stran površnega likanja. Amalija je morala prati trdi ovratnik, ki ga je bil naročil iz cenika po pošti. Pri škrobljenju je utrpel ta ovratnik na prevoju malce na svoji obliki. Potemtakem je imela Amalija tedaj, ko je Kaleb vstal in potrkal na strop spalnice, da bi prebudil otroke, in je nato odšel v kuhinjo, da bi se umil, resne skrbi, kakšen bo za-početi dan. "Martin je umil in osnažil včeraj po delu gig. Prav čeden je," mu je dejala veselo, ko si je Kaleb mazal z razpenjenim milom podbradek. Odkar sta bila poročena, je bil Kaleb najboljši in najprijaznejši tedaj, ko si je mazal lice z brivskim milom, zato se mu je Amalija ob taki priliki često dobrikala s prošnjami ali izjavami, ki se mu jih pred britjem ali po britju ne bi bila upala raz-odeti. Kaleb je potegnil nekolikokrat z britvijo po jermenu, kolikor se mu je pač zdelo potrebno, in nato odgovoril. Navadno je nekoliko počakal, preden je privoščil Amaliji odgovor. To mu je dalo priložnost, da je lahko pretehtal svoje besede in zbudil v ženi nekak nemir glede pričakovanega odgovora. To mu je laskalo celo tedaj, če je bil predmet razgovora povsem brezpomemben. To jutro je bil nekam plemenit. rom rimsko-katoliske vere. Neko veliko noč, k« ji je biia blaženejša in vegelejša od ve6h drugih, je jahala z oSetom Marka Joi^ona v oddaljeno cerkev. T^(}aj je bila še dekle— pa kakšno d^le!. Ne kakor njene hčerke, temveč kakor Linda Archer. .Srce ji je zapjalo in lica so se ji ogrela spričo te *n@ienko8t%ie izneve-ritve svojim rodnim otrokom. Cemu naj bi ne bili Judita ali Ela taki ko Linda ? Cemu neki ? Čudna, rahla ljubosumnost se ji je vtihotapila v »rce. "Linda je nedvomno hodila na velikonočno nedeljo v cerkev, prav tako kakor jaz? Morda je tudi pela na koru kakor jaz?" Judita in Ela nista poznali kaj takega. Kalebu se ni zdelo primerno, da bi jima dovolil iti k maši v Yellow Post, kjer so se ob lepem vremenu zbirali iz vse okolice mladi lahkoživci k službi božji. Nekoč je to odločno izjavil Amaliji, češ da je prav dobro znano tudi njej, kako malo dobrega bi moglo priti iz tega, ie bi se njegova dekleta družila s tisto drhal jo. Namesto odrešitve bi jih mogla doleteti poguta. Amalija je videla jasno «koži to pretvezo. Z grenkimi občutki je poslej poslušala pridige, ki jih je prinašal ob nedeljah Kaleb iz Yellow Posta, ali odstavke iz svetega pisma, ki jih je goreč čital pred kosilom, ali duhovnikove besede, ki jih je na kratko ponavljal, kolikor se jih je spominjal. Pozabila je na ljubke vrbe in odšla nazaj k ognjišču. Koža okoli udtnic se ji je nabrala v lahne gubice. To je bil edini vidni znak njenega nezadovoljstva z usodo. V kuhinji ni bilo čuti drugega ko prasketanje drv v štedilnil%u in rahlo praskanje Kalebove britve. V podstrešju je mogla razolčiti šum otrok in upala je, da ne bodo prišli prekasno zaj-trkovat. Kajti če bo Kaleb zapazil slabo zlikani ovratnik, bo to zadostovalo, da se bo razburil, če« tudi ne bo nobenega drugega povoda. Linda je prišla prva iz gornji-ce. Amalija jo je ošinila z naglim pogledom in videla, kako je zala v modri svileni obleki, spričo katere so se ji zdeli njeni lasje še svetletjši in koža še nežnejša. ŠE ENA NOVA Ohio State Beverage trgovina 6925 UNION AVE. Popolna zaloga pive in vina Cordials in mehkih pijač za na dom Poslušajte WGAR postajo 12:00-WADC-T45 zj.-lO.OO zj. "Dobro je napravil. Pravkar mislim, da bi ga vzel s seboj. Fant vselej opravi svoje delo, ne da bi ga k temu silil." Kaleb se je zahihital, kakor da bi bilo za to opazko nekaj šaljivega. "Martin bi šel rad s teboj," je dejala Amalija skrbno, da ji ne bi glas zvenel prehrepeneče. Pristavila je kavo, da bi zavrela. Nato je stopite, k vratom in se ozrla proti gozdni poti, kjer so se sklanjale vrbe v zgodnjeip popju nežnem ko zele deže. Prijetno bi bilo iti v cerkev to velikonočno jutro, je mislila. Preteklo je že dolgo časa od tedaj, ko je imela to častitljivo navado. Amalija je bila pred poroko s Kalebom Ga- gal. Ls COUPON WORTH 25 0 valid only om ruttcuase of one gallon or more of SPCED-EASY coupon to 8 family. Offsr axplrat JUNE 30,1944 iCALAIfS % St, Clair Ave. Cleveland, Ohio DXV} Vsakdo ima rad PRISTEN RŽENI KRUH Pri vsefi neodvisnih trgovcih The Jacob Laub Bailing Co. Peki LauVs Sunbeam kruta MElrose 4530 THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY Našim odjemalcem Naša dolžnost je, da vam damo najboljšo električno postrežbo po najnižjih mogočih cenah. The Illuminating Company Je na tem delu že 52 let. Vi veste iz izkušnje, da se lahko zanesete na Illuminating postrežbo, v miru ali vojni. Mnogo izmed vas se tudi spominja, da je družba mnogokrat znižala cene na svoj lasten nagib. Danes vas zalagamo z elektriko po najnižji ceni elektrike v zgodovini, računano povprečno edinico. Povprečna cena elektriki, ki Jo dajemo našim rezidenčnim odjemalcem se je znižavala vsako leto zadnjih 52 let in se še vedno niža. Naš program za cene je bil tako narejeA. Sedanje cene so bile narejene 7. julija 1940, 17 mesecev pred Pearl Harbor-Jem. So veliko nižje kot prejšnje cene. Odkar so stopile v veljavo sedanje cene, je družba dodala veliko izboljšav v svojih ^elctrarnah in drugih pripomočkih, kar nas je stalo mnogo milijonov dolarjev, da proizvajamo elektriko za vojno produkcijo. Ker uporabljajo električno silo večina vojne industrije, so se naši dohodki izdatno povišali. Toda naši stroški—vključno premog, delo, davki in stotine drugih prednikov—-so se višali hitreje kot dohodki. LiStni dohodki družbe'80 se nižali vsako leto od 1940, ko so stopile nižje cene elektiiki v veljavo. Zaslužki za 1943 so bili najmanjši v devetih letih. To Je bilo neizogibno, ker so se zviša le cene skoro vsemu razen elektriki. V štirih letih so se ZVIŠALE cene živi jen js im potrebščinam za okrog 2 odstotkov,7 toda povprečna cena elektriki našim rezidenčnim odjemalcem se je ZNIŽALA 13 odstotkov. Po sedanjih cenah in prevladajočih razmerah družba ni zaslužila in ne more zaslužiti poštenih dohodkov—to se pravi, pošten zaslužek za lastnino, ki vam daje postrežbo. Izdatki se hitreje višajo kot dohodki. Družba sodi, da bo imela v letu 1944 najmanjši zaslužek v zadnjih 10 letih. Izgledi po tem letu so pa najbolj negotovi. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala vojna, za koliko se bodo stroški zvišali, kako dolgo bo vzelo po zmagi, da se nadomesti vojno produkcijo z mirovnim delom. # Toda gotovi pa smo, da v času spremembe od vojne na mirovno produkcijo, bodo dohodki te družbe od industrijskih odjemalcev izdatno znižani. Kljub tem faktom pa je clevelandska mestna zbornica 22. maja sprejela dveletno ordinanco za največje znižanje cen, ki so bile še v zgodovini te družbe. Družba te ordinance ne more sprejeti ter bo radi tega apelirala na Ohijsko komisijo za Javne utilitete. ■ \ * Ako bi .naša dežela ne bila v vojni, bi bili upravičeni, da bi zahtevali celo zvišanje cen. Toda, d« preprečimo drage nesporazume v tem času, ko morajo biti vse ener- ■ "' I , ...... i -- cije spojene zli našimi bojnimi silami, smo mi pri volji nadaljevati z sedanjimi ce- nami še za eno l«to. Vam vdani predsednik. THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY STRAN 4 ENAKOPRAVNOST junija, ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. (Nadaljevanje) "Kniha, da," odvrne s solzami v očeh kmetica, "iz otrobov in iz hrastove skorje. Je-li to, Bog mi odpusti greh, božji dar? A moram ga dajati otrokom po malem, da ne pomro od tega kamena." "Jaz sem pametnejši," odvrne Gušetič, "jaz se hranim z žganjem. Ukral sem ga v Zagrebu, glad ne vpraša, kje mu je rastla moka. No, vi ste še sreč- V vas je priletel na konju Peter Bošnjak z dvema človekoma; vsak izmed njiju je vodil na vrvici tropo lovskih psov. Pred hišo starešine Ivana Horvata se je ustavil, a psi so začeli skakati, cviliti in lajati. "Kje je starešina?" zakliče sluga na konju. Pred vrati se prikaže gospodar. "Si-li nabral po vas: hrano za gosposke pse?" se zadere Peter. "Za pet božjih ran!" sklene starešina roke. "Čemu vodite ni, a kje drugod bi se ljudje cf,- ^^mu voaite lo z!i ot,X)be poltlali. (^ujta!, te,,se, ko sani, umiramo te!" V tem trenutku zapoje v hišo!" zakriči Peter in ošvrkne, skočiti iz jajjiie. Psi renče in zve-rihtarja z bičem ,po obrazu. Mo-1 čijo, mrtvaški zvon poje, a Pe-ža udreta v hišo in prineseta čez ter kliče; "Ilusa! Husa!" nekaj časa iz nje košarico črnega kruha. "Aha! Vidiš, lopov? Dajte sem košaro! Husa!" zakliče Peter in preJomivši vsak hlebček v dve })olovi<;i, ga prične metati med pse, ki so poskakovali besno okoli konja. "Husa! Naj vam dobro tekne! Trgajte se, jejte! Glejte, tudi pop vas je enkrat nahranil." Renče se je trgala kopa psov za hlebček, stokajoč si je zakrival starešina ranjeno lice. Neko-liko v stran pa je stalo vaSko ™»"»fs na susje. ljudstvo; žene, otroci, starci, suJ kapljico m roka hi, bledi, odprtih ust. Njihov; kr-: vave oči so zijale v to pasje go- poriniti nož v Tahovo srce. "Duhovni oče," reče Gubec Eabiču, sedeč za mizo v skromnem župnišču, dočim je stal Elija s prekrižanimi rokami pri oknu, "tako ne gte-več dalje. Ne, ne bo nas varala več gospoda s svojo pravico. Pravice ni več na svetu. Po vašem nasvetu smo čakali nekaj časa. Mera je polna do vrha. Dušo imamo na jeziku, kri nam je stopila v glavo, in ako ne vzdignemo v pravem času roke, nam izsesa ta stari krvoses na Susje- stovanje, kakor da jim hočejo (Dalje prihodnjič) jutranjem zraku tanki glas mrtvaškega zvonca in kmalu nato pridejo mimo meje štirje kmetje, noseč s črnim suknjom pokrito mrtvaško krstoi "Ej, koga nesete?" zakliče Gušetič. "Bistričko; to je danes že tretja, a včeraj jih je bilo osem," odgovori kmet. "Kaj ji je bilo?" "To, kar vsem," odgovori kmet, "jesti ni imela. Včeraj ji je prinesel njen mož s Štajerskega hlebec kruha. Šel je ponj deset ur daleč. Ona ga je pojedla do zadnje drobtinice in padla mrtva na tla." "Na zdravje," se nasmeje Gušetič, "da, danes sta sita pri nas samo dva: Tahi na Susjedu in črv v grobu. Toda — tudi mi pridemo v goste. Z Bogom, botra Katarina! Da, recite Jani, naj se varuje. Peter Bošnjak se suče okoli nje, Kakor kragulj okoli piščeta. Vem, da je poštena, toda Bošnjaku je bil za botra sam vrag, ako ne Tahi. Lahko se zgodi nesreča. Z Bogom!" "Za Jano se ne bojim, boter! Z Bogom!" odvrne Katarina in gre v hišo. od lakote? Saj smo pokopali danes že tri." "Kaj me to briga?" se nasmeje sluga, "meni ni za vas, ampak za pse mojega gospodarja. Zapoved se glasi, da morate nahraniti pse, s čim, ne vprašam." "A kje naj vzamemo hrano, ko pa sami glojemo hrastovo skorjo?" "Ej, saj poznam vas, pse. Vam' li ne nosi vaš pop iz Zagreba : ! kruha, ga vam li ne daje gospa j . Marta iz Mokric? Hrano za pse i dajte!" "Da, župnik nam prinese nekaj kruha, da ga razdelim med bolnike." "Hrano daj! Naprej moža, vi ALI ŽELITE BITI SLOKA? Vprašajte po VITA SLIM 2.50 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. če ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi hi%h potency Vitamin D with B Complex olajšavo. Za lOO dni stane 2.9" VITAMIN STORES, Inc. East 9th & Euclid — CH. 7069 IMATE KILO? PRAVILNO UMERIMO Trebušne opore kirurški pasovi elastične nogavice Za varstvo kolena. Opore za gležnje .Tamčimo, da lahko kontroliramo vašo kilo ejbl's drug store 7008 BROADWAY T.l 07H/1 Za delavce MOŠKI za polni ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson ^ Son Inc. 5414 Hamilton Ave. Mall oglasi SVE2A — PRVOVRSTNA ZALOGA GROCERIJE IN NAJBOLJŠE MESENINE Barney's Market 10807 UNION AVE. Zamenlte vaš AVTO za gotovino pri T/Nrs Tiny's Used Car Exchange Euclid Ave., vogal E. 63 St. Proda se moderno hišo za dve družini; 5 sob spodaj, 5 zgoraj; 2 forneza, 2 kopalnici, 3 garaže, 2 porča, lota 47x175. Na E. 74 St. Moderna hiša za eno družino, fornez, kopalnica, garaža. Na E. 72 St. Imam mnogo hiš naprodaj, za eno ali dve družini. G. KASUNIC, HE. 8056. Našlo se je pred dvema tednoma majhnega psa, chow in scotty pasme. Lastnik ga dobi nazaj ako se zglasi na 1038 Addison Rd., vogal St. Clair Ave., HE. 6259. THE MAY CO. PO TEJ NIZKI CENI, BO VSAKA ŽELELA IMETI TE dolgo-lrajiie "Spring Maid" MERE 63 X 99 72 X 99 81 X 99 Gladke, dolgo-trajne bombažne rjuhe, na katerih je spanje blagodejno, 140 močnih sukancev na inčo. Posebno močno obrobljene. Izračunajte kaj boste potrebovali— gotovo jih boste v.eč rabili v poletju—rjuhe za goste, rjuhe za dom ^in poletno bivališče. Neveste z omejenim budžetom se bodo gotovo poslužile te nenavadno nizke cene. POSEBNO VELIKE MERE 72x108 in 81x108 inčev ^ 79 PREVLAKE ZA VZGLAVNIKE ^ 42x36 inčev vsaka 43C SPREJEMAMO NAROČILA PO POŠTI IN TELEFONU POKLIČITE CHERRY 3000 THE MAY CO. . . . DOMESTICS . ČETRTO NADSTROPJE Mali oglasi NAZNANILO Otvorili smo nanovo gostilno kjer vam postrežemo z pivom, vinom In mehkimi pijačami. Prodajamo pivo v zabojih. Odprto od 10. zj. do 10.^ zv. Pearl Beverage Store 4211 PEARL RD. Takoj plačam v gotovini najvišjo orno za vaA rabljen avto. Pogovorim se z vami v slovenščini United Motor Service 7200 BROADWAY * Yields with every stop * Absorbs shocks.jars * Keeps you foot-fresh Louis Majer Shoe Store 6410 St. Clair Ave. V* Dm načina za hranitev denarja: Kupite več vojnih bondov in znamke Vložite vsak plačilni dan nekaj v banko — tu pri 127 PUBLIC SQUARE Leader's Beverage Store 9110 MILES AVE. (poleg Leader Drug Co.) Prodajamo vse poznane vrste piva, vina, mehkih pijač, Club soda, champagne, ginger ale, itd. Za popolno zadovoljstvo z jekleno GRAND plinsko PEČJO obiščite The Newburgh Furniture Co. 4000 E. 71 St., blizu Harvard PLAČAM več za vašo hišo, kot kdo drugI v Cle-velandu. Imam kupce hiš, ki takoj plačajo v gotovini. Pišite ali telefonirajte EDWARD A, PtRK Realtor, 5710 Portage Ave. Cleveland, Ohio. SK. 0285 Moderno prenovljena Nu-Annex Restavracija Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY Kupujte in varčujte pri Ptak's Radije in kombinacije fonogra-fov. Lepe slovenske in angleške plošče. Importirane harmonike ih violine. ptak's 5416 BROADWAY Oglašajte v Enakopravnosti Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog; če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Lodi Mandel PB. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. pieveland. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9;30 dopoldne do 10. zvečer. -- Zapitfl_ves dan ob sredah. PLAČAMO najvišjo ceno za vas avto Vedno lahko napravite kupčijo z E. D. LATIMER CO. 7026 Euclid Ave. — 5310 St. Clair Ave. HE. 1150 HE. 1103 Za delavce Kuhanca dli kuhar dobi dobro službo v re.stavraci-ji; 6 večerov v tednu; nič ob nedeljah. Zglasite se v WASHINGTON RESTAURANT, 15412 Kinsman Ave. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni ▼ tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški TTVzc na uro Ženske 62 %c na uro Morate imeti izkazilo držav-Ijanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. Mali oglasi Drug KUPEC iz Californije, se tu nahaja. Plača izredno visoko ceno za vaš rabljen avto. OH/O Auro SALES 4307 Euclid Ave. EN. 0952—0953 popravimo šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne ure Delo jamčeno. Pridemo iskati in privijemo'nazaj. Odprto od 9. zj, do 6. zv. Odprto v ponedeljek in četrtek do 9. zvečer American Appliance Co. 8209 Superior Ave. GA. 3268 — MU. 8015 LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite vaše pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom. Popravimo vsakovrstne aparate za dom In avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprlo 8.30 zj. do 5.30 zv.; ob torkih in četrtkih do 9. zv Zidanb poslopje moderno stanovanje za 2 druži ni in veliko trgovino. V prijazni okolici. Takoj se zahteva samo majhno vplačilo. Cena zmerna Oglejte si jo na 2155 Broadview Rd. Za delavce Moški in ženske TU SO DOBRE SLUŽBE pri 100% vojnem delu Predznanje ni potrebno zglasite se danes DELA ZA . strojne operatorje inšpektorje težake pomivalce oken, itd. Visoka plača od ure Poleg plače od komada ali bonus Premijo se plača za 2 in 3 šift Ohio Crankshaft 3800 HARVARD AVE-na Harvard Denison poulični liniji Lathe operatorji in vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur STROJNI OPERATORJI VAJENCI PREKLADALCI TEŽAKI Plača od ure in od komada OHIO PISTON 5340 Hamilton STENOGRAFKA z znanjem splošnega dela v du za delo pri pomožnemu b gajniku. Dobra plača in "overtime Stalno delo LEMPGO PRODUCTS DUNHAM RD., Maple HgtS. CE POTREBUJETE novo streho aH pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika In majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service llOe St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 POZOR! — Posetite Fleet Beverage Store na 6501 FLEET AVE. V zalogi imamo fina vina, izborno pivo; več izdelkov. Naša kakovost In cene vam bodo ugajale. Odprto od 10. zj. do 8. zv. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J, Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 The Union Poultry Market živa in očiščena perutnina Prodajamo na debelo In drobno Posebnost za ohcete, zabave in restavracije 11709 UNION AVE. POZOR! Postavimo garaže in kokošnjake. Lahki pogoji. Plačate v 12 mesecih. AETNA LUMBER CO. '.3674. b. 93 ST. MI. 1185 oskrbnice polni čas 5:10 pop. do 1:40 zj- Šest večerov v tednu DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 tedensko če ste sedaj zaposlena P*"' nem delu, se ne priglasite. Zahteva se izkaz državlja"®^^ EMPLOYMENT URAD OVP^'^ 8. zj. do 5. pop. dnevno raz^®** ob nedeljah The Ohio Bel' Telephone Co- voj" 700 Prospect Rooin gOl Dobra oskrbnic^ 8 umi dnevni Plača od ure poleg Prednost ima čedna in gospodinja Geometric Stcif^P''^^ Co. 1111 E. 200 ST. IV. 3800