In memoriam
Stane Jalovec
V petek 13. septembra 1^74 snio se na pokopališču v Polju zavedno poslovili od Staneta Jalovca. uglednega družbenopolitičnega delavca in dolgolctnega predsednika občinske organi/acije Rde-čega križa. Rodil se je pred šestdcsetimi leti v Gornji Pi-rešici pri Brežicah v revni de-lavski družini.
Leta 1941, kmalu po oku-paciji, se je vkljueil v osvo-bodilno gibanje v okupirani Ljubljani. Kot član Osvobo-dilne fronte je aktivno delo-val v bolnišnici na Poljan-skem nasipu, kjer je ostal po nalogu OF. l'o osvoboditvi je najprej v nekdanji Poljski občini pomagal pri ustano-
vitvi organizadje RK in delal nato kot njen predsednik. Po združitvi dveli občin (Moste in Polje) je najprej kot predsednik vodil organi-zacijo RK. Pokojnik ima ne-majhne zasluge pri pridobi-vanju prostovoljnih krvo-dajalcev. Delal je neumorno vse dotlej dokler ga težka in zahrbtna bolezen ni prikle-nila na posteljo. Dolga je vrsta njegovih zaslug za orga-nizacijo RK saj je bil med drugim kar 16 let predsed-nik občinske organizacije.
Kot skromen, prizadeven, iskren in nesebičen tovariš bo ostal vsem, ki so ga po-znali in delali z njim v traj-nem spominu. Ob težki izgu-bi dobrega in požrtvovalnega tovariša in skrbnega soproga in oeeta izrekamo družini iskreno sožalje.
Jože Teran
V p-Uek, 30. avgusta 1974 smo številni občani krajevne skupnosti Moste posprcmili na zadnji poti našega Jožeta TE-RANA.
S svojo udeležbo in s cvetjem smo dokazali, kako jc bil piiljub-ljen v širši in ožji okolici.
Čeprav se je v Moste prisclil iz Spodnje Šiške, se je takoj vživel v utrip delavskcga predcla in ga vzljubil z vso svojo predanostjo. Vrsto let smo ga videvali na vsch sestankih       družbenopolitičnih
organizacij. Z odločnostjo je po-scgal v razprave, dajal koristne predloge in jih tudi sam uiesni-čeval. Vsaka njegova kritika je bila dobronamerna. Poznal je Ijudi in Ijudje so poznali njcga. Vsak dan je obhodil naš teren, sc pogovarjal z Ijudmi, saj je imel vsc tako zelo rad. Poln je bU živ-Ijenjskc silc in vedrine.
Bil jc aktivist OF že od leta 1941. Aktivist je ostal tudi po osvoboditvi. Povsod je sodeloval in pomagal. Z Ijubeznijo je delal v organizacijah, najbolj pa v kia-jevni organizaciji ZB NOV Mo-ste. nekaj let kot tajnik, nato kot predsednik nadzornega od-bora.
Jesen je. V vseh naših družbe-nopolitičnih otganizacijah srao pričeli z intenzivnim delom. Žal pa tovariša Jožeta ni več, ne bomo slišali vcč njegbvih besed g>odbudc in kritike. Zahibtna bolezen nam ga je iztrgala iz na-ših vrst. Spomiiijali se ga bomo in pogrešali kot delavnega, do-brega in iskrenega tovariša.
JUSTI  STRŽINAR