NO. 229 Ameriška Domovina /IIAERlC-/li-HOIWlE ONLY SUOVfiNIAN MORNING MWSPAKft lC CLEVELAND *. 0, MONDAY MORNING. NOVEMBER 22, 1948 LETO L. - VOL L VESTI IZ SLOVE1IIJE KAKO BO S TITOM? BRIONI IN VRBA. — Vprašanje Titovega uporništva in krivoverstva nasproti Moskvi je še vedno na dnevnem redu ter še vedno povzroča razne spekulacije, kaj bi se moglo zgoditi. Eni mislijo, da 3e je Tito že zelo obrnil proti zahodu, ker da potrebuje Ameriko, če hoče izpeljati svoj industrijski načrt in če se hoče držati proti Moskvi, ki ga skuša izpodnesti. Iz tega potekata dve govorici o sestankih Titovih zastopnikov z Amerikan-ci. Težko je verjeti, da bi bila ta poročla v celoti resnična. Prinašamo jih, ker so zanimiva. Eno poročilo pripoveduje, da so 3e titovci sešli z ameriškimi zastopniki na' lepih brionskih otokih ob istrski obali blizu mesta Pulja. Drugo pravi, da so se razgovarjali v letovišču Vrba ob Vrbskem jezeru na Koroškem. GOVORICA O DOGOVORU. — Italijanski listi so 6. novembra prinesli obširno poročilo, kaj da so sklenili in podpisali na Brionih. Dogovor da se nanaša na slučaj, če bi Rusija napadla Jugoslavijo ali če bi jo napadle kake druge komunistične države, kakor Ogrska, Rumunija ali Bolgarija. Amerika bi dajala (P«lle in 3. ,______ Slovensko življenje v Argentini Papež Pij za združitev Evrope ZA LOV NA SRNE JE TREBA POSEBNO Vatikan. — Papež Pij XII. je DOVOLJENJE sprejel skupino okrog 600 de-j Kot znano bo letop odprt lov iegatov evropske unije in pri na grne v 13 ohijakih okrajih tej priliki imel pomemben nagovor v katerem je rekel: “Ce in sicer od 13, do 18* decembra. Poleg navadnega lovskega dovo- narodi resnično zahtevajo,, r . . ■ „ v r „ n . W I h I. mOTa imetl toVeC "» »»* zvezo evrops kih držav, je treba doseči ta cilj čim-prej. Če naj evropska skupnost in soglasje služita političnemu miru in mednarodnemu gospodarstvu, je skrajni čas, da se ustvarita. Duhovna moč skupnosti je 'bila in mora biti vera, ki mora globoko prežeti vso družbo s krščanstvom. Zgodovina kaže, da je nastala razdelitev in nasprotstva med narodi vselej, kadar se je kultura ločila od vere. Če naj Evropa bo zopet enotna, se mora najti-zopet zveza med vero in civilizacijo. Edino trajni nespremenljivi božji in naravni zakoni morejo ustvariti trajno soglasje. Ljudje živega krščanstva morejo edini biti trajni -Oj— Novi SO prišli : emigracijo je ustavila izdaja- (Sipet nas je več. Iz Italije je | nje novih dovoljenj za imigra-16. oktobra prispel večji trans- * cijo v Argentino. Dobro, da smo nosilci skupnosti in edinosti.” port beguncev. Nekaj se je (Slovenči tako zgodaj oskrbeli jih je razmestilo po mestu in svoja dovoljenja. Samo kakih najbližji okolici. Precej sam-11600 ljudi, ki so prišli iz Pri-cev ježe odšlo na javna dela v‘morske, še teh dovoljenj nima okviru petletnega načrta via- in jim-bomo morali priboriti do-■ -• — stop do kakih drugih držav, če Argentina ne bo več sprejemalk. Vse te skrbi opravlja za nas Društvo Slovencev Buenos Aires, ki ima že velike zasluge, da slovensko naseljevanje gre še tako dobro kakor gre. Kakor nekdaj v Hitlerje New York. _ Cubanski ataše v Stockholmu na Švedskem, potuje domov in je v New Yor-ku povedal svoja opazovanje o razmerah v Sovjetski Rusiji. Po njegovem mnenju mora Sovjetska Rusija dobiti odločnega nasprotnika, ki jo bo de. Primorskim beguncem mnogo pomaga dejstvo, da imajo med starimi naseljenci precej prijateljev, znancev in sorodnikov. Iz Avstrije je prišel prvi transport naših ljudi dne 27. oktobra. Bilo jih je 150. Večinoma so to večje družinfe z ma- kar na prvi pogled tetešhb zel oslabeli, pozna se jim trpljenje, ali duhovno so zelo sveži, pridni, vneti in vztrajni ljudje. Iz Avstrije javljajo še nove transporte. Iro zaenkrat plačuje stroške za takse. Za sotrpine —Za uboge, preganjane sotrpine, begunce, ki so prepelja-1 ustavil Z mirnimi ali pa z pri-ni v Nemčijo, smo tu ustanovi- silnimi sredstvi. On sam je bil li poseben odsek, da jim zbere v Sovjetski Rusiji še pred in pošlje kako pomoč. Nabrali1 dvemi meseci. Pravi, da je tam smo hitro 600 pesov in kupili skoro vsak državljan militari-nakaznice za razno blago, po- 'ziran, da so vsi moški v voja-sebno hrano. Bomo videli kako ški službi in v uniformih in žen-se bo ta način pomoči obnesel.'ske opravljajo najtežja civilna Za invalide j dela. Prebivalstvo je v Rusiji, —Za begunce invalide, ki kakor tudi drugih komunistič-jih država podi rednimi po- nih državah proti komunistični goji noče sprejpti, smo u-'diktaturi in komaj čaka, da bi ložili notarske izjave in garan- dobilo priliko, da še osvobodi. cije, da bodo njihovi svojci in -------o------- drugi naši ljudje skrbeli za nji-j y,; Rumuni ge morajo hovo preživljanje, če sami ne jjjj m;čine bodo mogli. IStonli bomo vse,! da rešimo tudi te sobrate, ki so j Bukarešt, Romunija. - Ko-dvakra/t nesreČiii: pohabljeni munistična vlada je predpisala so in še nobena država jih ne.ruski jezik kot obvezen učni sprejme, da ‘bi se naselili, čp- predmet v vseh rumunskih šolah. Uprava šolstva z vsemi sredstvi sili prebivalstvo, da se Dokler komunistična vojska ogroža mir ni mogoče zmanjšati vojaških sil Pariz. — Zveza narodov je odklonila vse ruske predloge o zmanjšanju vojnih sil za eno tretjino. Ameriški delegat Dulles je v svojem končnem govoru o tem predmetu navajal kaj bi pomenilo zmanjšanje vojaštva v Franciji in v Kitaj- še posebno dovoljenje, ki štabe $5 in ki se dobi v Clevelandu v uradu okrajnega klerka, novo sodno poslopje na Lakeside Ave. Kdor bi hotel priti lovit srne v državo Ohio iz kake druge države, mora najprej kupiti tukaj lovsko .dovoljenje,'ki stane za prebivalce drugih držav $15, potem mora kupiti pa ie dovoljenje za lov na srne, kot vsak drugi. Za lovce izven države Ohio stane torej vse skupaj $20. HOVIGROBOVI Josephine Zrimšek Nenadoma je umrla w soboto gospa Josephine Sophie Zrimšek, rojena Sirk, 10214 Slad-den Ave., Garfield Heights, v starosti 49 let. Bila je članica dr. Mir SDZ. Zapušča soproga Anton, hčere Josephine in Mary, sinova Anton in Edward, brata Frank, sestre Frances, Barbe, Anna Zorc in Antonia Zrimšek ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sipdo zjutraj iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda Ob 8:30 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo sv. gpravilo ob 9. uri. Frances Pangeriif Prestopili v katoliško cerkev New York. — .Miss Elizabeth Bentley, ki je bila v nedavnem preiskovanju proti komunističnim vohunom v Ameriki glavna priča, ker je svoj čas med vojno sama delala v vohunski sovjetski službi, je sedaj prestopila v katoliško vero. Kakor je znano, je tudi bivši glavni urednik komunističnega lista v New Yor-ku, Louis Budenz posta! katoličan in je sedaj profesor na katoliškem vseučilišču. V Angliji pa sta vzbudili veliko pozornost dve novi spreobrnenji od protestantizma v katolicizem. Prestopila sta Charles Campbell Emmott/ državni poslanec konservativne ■ 3tranke, znan pisatelj in odvetnik in Sir Henry Slesser podpredsednik Anglikanske cerkvene zveze, ki so ga pogosto označevali kot vodilnega moža anglikanizma. Bil je posebno znan kot zagovornik delavskih zahtev, in veljaven član delavske stranke. Druga je pod strašnim pritiskom komunističnih hord, ki se fj. vojskujejo in se bodo vojskova-lep proti njej vkljub vsem sklepom. Zveze narodov, ker se zanje ne brigajo. Dokler je stanje na svetu tako, je očividno1 vsak predlog kakršen je sovjetski, zgolj političen manever, ki naj omogoči Sovjetom, da bi bolj neovirano nadaljevali svojo agresivno politiko, Sovjetska Rusija sama drži pod orožjem okrog 5 milijonov ljudi in ne dovoli nobene kontrole nad svojim oboroževanjem. Vsak sklep Zveze narodov je iluzoren, dokler Zveza nimo nobenega dejanskega vpliva in vpogleda v vojaško moč .članic Zveze narodov. Sovjetski delegat Višinski je odgovoril, da v nobenem slučaju Sovjetska Zveza ne bo povedala nikomur svoje vojaške moči, dokler se njeni predlogi ne sprejmejo. o. lezeJan pfltrzrocUa ve- - —- t, -------- - Irko senzacijo, dasi so’že po- rooc. Zakrajškov pogrebni zalvod. Cas prej vrfkrat v javnost prodrle ‘pogreba in drugo bomo še javi- yga^ ds me(j kra]jem jn kralji- “ — ^ (lomu 1 xDo Pl. Ot5 P IttllvCo in komaj popravlja svojo go- pange’rfK. pogreb ,bo oskrboval spodarstvo in vojaško moč. Zakrajškov oogrdbni zavod. Cas prav so za delo sposobni. Nova dovoljenja za vselitev Novih dovoljenj za vselitev u .first Aid Supplies \ Vagal Hi. Clair Ass. Im K. mb v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila p^tom našo tvrdk*. c? JOHN OBLAK 1146 E. 61. St HE 2730 vam vsak dan prinatavhiio ŽENINI IN NEVESTE! Nafti slovenska unijska tiskarna vam tlaka krasna poročna rabila po Jako smerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in Srk. Povejte lo sosedu, ki ie ni narofen nanjo Ameriška Domovina •lttStClairAva. za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA" Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v. razvedrilo vam- bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjig* je poslati v Money ordru, ali bančnem >čeku na : i Chicago 8, Illinois 1857 W. 21 st Place uuirLnjmimruuirijm^ FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ bilo! Toda pljunki bodo pada-jmore biti,-če ima naočnike, da-'krat, trikrat se je spreletel Že-, li na vso hišo, ne le na mulca, si so kaj preprosti in cenene le po hiši, preden je šele ozrl j vsa družina bo trpela. To šejvrste. Srajca mu je zmečka- Vida. Tedaj se je vstopil pre-ni vse. Kaj pa denar, ki ga na; nekoliko razcefrana samo- denj ter mu ponudil roko: je ’Poljanec toliko ’potrošil za veznica pod vratom precej (‘‘Glej ga, si le prišel, pozdrav-mulca, saj znaša že kos pre-'zategnjena. Pri telovniku imaljen, Vid! Te niti opazil ni-moženja. Poljanec je dajal ko'gornjo gumbnico zapeto na šem, k0 pa tičiš tu ,pri peči. nor vsa leta, od samega nav-;gum-b srajce-na prsih, tako da (Saj menda ni zakurjena. No, “Kaj čem tam, če pa nimam “Kaj počenjaš? Si znorel? več veselja.” v iPusti ga, dovolj je!” Stari je "Kdo te vpraša za veselje? besen, zamahne še nad ženo, Kakor bi mi rekel hlapec, naj da-si je ni še nikoli udaril. Toga pustim doma, ker se mu ne da žena go odločno odrine: “Ne, ljubi iti na delo.” ubijal ga ne boš! Kaj ti je sto- “Nočem več v šolo, čemu me ril, za -božji dan? Pusti ga, da silite!” -ga ne pohabiš 1” Mož jo zgrabi “Molči, če ne te na mestu zbi-' ra roko, toda žena sunkovito jem!” Razjarjeno se zakadi otrese s komolcem ter sikne: proti fantu. “Boš ubogal ali “‘Živina!” ne?” Tedaj jo spusti in pri priči “Nebom ne!” kljubuje mulec odneha. Težko sopihajoč, ka- trmasto. Cof! Bunk! Z obema rokama ga ipopade stari. Obdelava kor ranjen se zavleče h klopi. “Tu ga imaš, izprijenega študenta! Zdaj bo lahko pasel ga s pestmi, kolne in .togotno čredo na Kresinju! Prekleti sopiha kakor razjarjen vol. Ko se fant polagoma zruši na tla, ga prične suvalti še s škornjem. Tedaj vstopi Poljanka. Za hip iznenadena obstane, potem plane in se zakadi v starega. — V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NASA LJUBLJENA, DOBRA MAMA Mary Strekal Zatisnila Je svoje blage oči dne 18. novembra 1942 Srčno ljubljena mati, prezgodaj si se ločila od nas, sedaj počivaš v črni zemlji, a mi Te pogrešamo ve9 čas. NA Tvoj grob bomo položili, hvaležnosti ljubezni cvet, da prostor bomo okrasili, ki je in vedno bo nam svet ŽALUJOČI OTROCI Euclid, O., dne 22. novembra 1948 dušenja (bi kar ipol grunta zavalil «a svojega nadebudnega sin-ka. Zdaj ga ima tu, povaljanega in zbunkanega; to naj bo torej up in cvet Poljančeve hiše in vsega kresinjskega ljudstva. Prekleta šola, hudič naj jo vzame! Poljanec je razkačen, zdaj zdaj ga bo razneslo. V tem nekdo vstopi. Bolj neugodnega časa si pač ni mogel izbrati ta nekdo. “Bog daj, Poljančevi! Je res Vid prišel? Govori se po mu zadnji gumb telovnika spo-jka-ko je kaj v Ljubljani?, Ho-daj odveč moli. Kaj je to: po-čem reči, kdaj si prišel? Sicer vršnost, malomarnost, zander- niti to ni važno, glavno je, da nost? Tudi na trakovih pri j si prišel in da bo vsaj dva me-čevljih se pozna površnost, ko- seča malo ži-vahneje na Kresi-maj na pol so zavezani, še bolj -nju.” Vse to je tako hitro zdr-pa na dolgih, zmršenih laseh.jdral, da mu nihče -ni utegnil ki mu jih pokriva že dokaj zde-1odgovarjati. Nekajkrat se mu lan klobuk. Ta klobuk ima pet je spričo jezik zapletel, pa si voglov, tako da je vedno prav, kakor ga posadiš na glavo, tako ali tako. Obleka je pa še kar nekam dostojna; res je -primerno zmečkana, toda ne več, vasi in sem rekel, zlomka, če je kakor se za Kresinje spodobi, res, ga morem iti gledat.” Ta-| T0 je torej kresinjaki učitelj V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA BRATA IN STRICA Frank Sajovic ki je umrl dne Zl. novembra 1936. Odšel, predragi, si od nas, ne sliši veš nam tvoj se glas, v grobu tihem zdaj ležiš, pri Stvarniku se veseliš. Žalujoči ostali: MARIJA SAJOVIC in JOŽEFA poroči HROVAT, sestri: JOŽEF In FRANK, nečaka; JOZEFINA, nečakinja. Cleveland, O. 22. nov. 1948. mulec!” Poražen sede in se z obema rokama prime za glavo. Nekaj časa nihče ne more priti do sape. Poljanka je vsa iz sebe; gleda fanta, gleda starega, a ne ve, kako in zakaj je prišlo do tega. Nekaj je pač sumila že prej, da s fantom ni vse v redu, le žad ji je, da ni mogla že poprej sama dognati, s čimer bi morda spopad preprečila. Zdaj ne mara nič več to drezati, kar je, je, treba bo fanta čimprej spraviti ven, da ga stari -besjan znova ne popade. Gleda ga ko tiger. Otrokom gre na jok, Lenči-ca na glas joka. Toliko veselja je bilo pri hiši, zdaj pa na mah tak pekel in sama žalost. Le kaj more to biti? Tonč je med vsemi najbolj prepaden. Nalašč je bil pritekel Jožec na pašnik povedat, da je prišel Vid iz Ljubljane in da je polno lepega -prinesel, čeprav jim še ni razdelil; bržčas piškotov in bonbonov kakor druga leta. Zato je Tonč še pred mrakom odgnal blago s paše. Ves vesel je pridirjal domov v radostnem pričakovanju, da bo videl gosposkega ibraita. Niu, zdaj ga pa vidi. Medtem se je zbrala vsa družina in presenečena strmela v prizor. Tudi hlapec in dekla sta -gledala iz veže v hišo; gosposkega Vida sta videla na tleh vsega stepenega in povaljanega. Mati ga' dviga za roko in ga posadi ha klop ob peči. Ves razkuštran je, njegova lepa študentovska frizura, na katero je -bilo vse Kresinje ponosno, je zdaj ko strašilo, razen -tega fant tudi krvavi po obrazu. 4 i Stari zaškrta z zobmi, da se vsa družina zgane, na kar zamahne z roko, rekoč: “Popival je potepin, potepal se z mestnimi cigani, zapravljal meni denar, a Bogu čas, namesto da bi se učil. Mar bi ga dal za hlap. ca namesto v šolo!’” iSItari piha od jeze. Ves grunt vidi v razsulu, 'zviška so mu vsi lepi upi zgrmeli na tla, ostalo mu ni drugega ko gola sramota. Nje-gov ponos in edina dika je na tleh, zasramovan, umazan. Vse bo kazalo s prstom nanj, vsakdo se bo boregnil obenj kot’ na malopridneža in slabiča, ki ni bil zmožen dokončati šole in se je spridil. Da, spridi] se je, tako bodo govorili ; ‘sprijen študent’ mu bodo rekli. In to naj bo Poljančev sin! Fej, sram ga ko je stresel mož vse v eni sapi, da mu nihče ni utegnil kaj odgovoriti. “Dober večer, gospod učitelj,” mu odzdravi Marjetka, ki je prišla prva k sapi, medtem ko so se otroci boječe odmikali k peči. Vsi drugi so molčali, kajti družini je bil obisk zelo neprijeten. Poljanec pogleda učitelja tako, kakor bi se hotel zdaj zdaj zakaditi vanj in ga butniti skozi vrata. Le kateri zlomek ga je bi! prinesel v hišo prav v tem času? Poljancu je žal, da ni trenutek prej vso družino ven nagnal, kakor je nameraval potem naj pa pridejo uči-! teljčki voščit dober .večer ali. ipa lahko noč. Poljanki je bilo ( tudi zelo norodno; ob takem | času ti pride, ko ne bi marala j niti sosedove dekle, ne pa učite-telja. Preklicano imajo ljudje oliko, za v hlev, ne pa za v hišo. Poljanka se je postavila pred fanta, da ga je s tem zakrila, in ta si je pričel brž popravljati razkuštrane lase, drugega v naglici ni mogel storiti. Sicer se pa učitelj prav nič ni zmenil za to, niti se opravičil, ker je družino s svojim obiskom tako nesramno presenetil. Kakšen učitelj je to? Je mar sploh učitelj ? Prej je podoben kmetu, recimo kmetskemu fantu v pol pražnji obleki. Je majhne, čokate postave, okroglega, mišičastega obraza, kakor tudi z vsem močnega telesa. Drobne, živahne oči mu venomer migljajo izza naočnikov, prav tako mu tudi noge kar naprej mendrajo. Je torej kmet ali gospod? Kmet ne Pavel Žele, mladenič pri šest in dvajsetih letih. Prišel je po- zdravit Poljančevega Vida in na Račje!” kdo naj mu to zameri? Saj je vendar velik dogodek za Kresinje, če pride, nekdo iz take dalje in še celo iz mesta. Dva- je pomagal s tem, da je močno zamahnil z roko Ipo zraku. Marjetka se zopet ojunači in reče: “Kako če biti živahno, ko boste pa 'tudi vi odšli, gospod učitelj!” “No, nekaj tednov bom še tu, dokler šole popolnoma ne zaključimo, potelj pa haj-hajdi (Dalje prihodnjič) ------o------ Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke. -AND THE WORST BYOTTOCOMM -in najhnjše ide pride kV l ,»vi • 'ediijo o sovjetskem terorju. — Gerhard Rief-fenstahlf star 18 let, ki ima m sebi še vedno gumijasto obleko, f* jo je dobil od sovjetskih oblasti, ko je bil odpeljan na prisilno delo v rudnike uranija v Erz gorovje, odkoder je pobegnil k policiji v zapadnem delu Berlina. Fant je zgubil 85 funtov m teši v dveh mesecih in pravi, da je ng prisilnem delu v dotičnih rudnikih od 30 do 50 tisoč ljudi v najslabših razmerah, ki si jih more kdo misliti. PRE-HOLIDAY SALE GUARANTEED USB) CARS ’46 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Wine ’46 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Grey ’47 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Grey ’47 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Black / See Phil Sumrada C. J. HARMON, Inc. 2926 Mayfield Road ER 2400 NOVIC! [..z vse ga s vela r NOVIC [.. ki jih potrebujete N 0 V1C E - -hi j|h d,bile neže N 0 V1C E - - P°P°lnoma nepristranske NOVIC [..kolikor mogofe originalne N0VICE-Us,zanlmlve OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca