@r€zpos€iiie$I Ą siarem Brezposelnost so poznali ljudje že v aajstarejših časih. Eai so jo čutili bolj, drugi manj, kakor zdaj. Egiptske piramide niso nič drugega, nego žalostai spomiai na tcžke čase, ko je vladala huda brezposelaost. Še le v novejšem času so učeajaki iz aapisov aa piramidah spozaali, da so bile te ogromae stavbe zgrajene .amo zato, da so lahko v starcm Egiptu zaposlili brezposelae. Piramide so bile torej posledica bede, ae pa vzrok dobrih časov, kakor maogi še sedaj mislijo. To je najpopolaejše prisilno delo, kakoršno so si mogli ljudje izmisliti. Takratai mogotci so iineli deloma zelo težak, delorna pa lahok položaj, kcr so račuaali z gotovo dobo bede in pomaajkanja. Proroštvo se je glasilo, da je božja volja, pustiti Egipt 150 let v bedi ia pomaajkaaju. Vladajoč faraoa Chephrea je takoj ukrenil vse potrebao. Najprej je rešil brezposelnost približao tako, kakor jo rošujemo sedaj mi. Brczposclae je podpiral ia skrbel, da so dobili vsaj začasno zaposlitev. Ko je pa ugotovil.da je v ajegovi dcželi maogo mladib, krepkih ljudi, ki gladujejo samo zato, kcr ae morejo dobiti dela, je začcl razmišljati o boljšcm izliodu iz žalostncga po- ložaja. Ker v Egiptu ne poznajo zime in ker tudi dežuje zelo redko, so lahko Jbrezposelni prenočevali kar na prostem in tudi obleka ni bila tako draga, kakor v krajih s hladnim podnebjem. Faraon je dal najpoprej napraviti razne ¦Vodne stavbe, ki so omogočile namakaX_je izsušene zemlje, toda s tem brezpo»elnost še ni bila odpravljena, temveč Je še celo naraščala. Čeprav je imel faraoa možaost pojnnožiti svojo vojsko in aapasti sosedHe narode, da bi se polastil bogatega pleaa, ali pa v primeru poraza izaebil gladujočih, veadar tega ni storil, ker je bil prijatelj miru in ker je smatral vojao za dvomljivo trgoviao. Odločil se je za mirao rešitev krize. Ker gradnje cest v Egiptu še aiso pozaali, si je dal faraon zgraditi v svojo čast ogromno piramido kot posmrtai spomeaik. Maajše piramide so gradili že prej, tako velika je bila pa nekaj novega. Ker Je faraoa račuaal, da bo trajala brezposelaost 150 let, se mu v začetku z gradnjo piramide ai mudilo. Zaposleaih je bilo okrog 150.000 delavcev. Ker je pa gradnja dokaj hltro napredovala in je faraon spoznal, da bi mogel doživeti dograditev, je začel pritiskati, naj gradijo bitreje. Delavci so se pritoževali nad budo vročino, toda faraon je bil neizprosen.