v olja v Ljubljani in po pošti: leto . . K 84-— Pol fet« .... 42*— mogli popraviti nikdar. Zato mora bili naša deviz* vedno In povsod: našaujeclin jena, osvobojena domovina, naša mlada država nam je sveta, nedotakljiva; ničesse ne smemo storit!, kar bi jo moglo ogrožat', oslabiti. Ko bo ob3toj Jugoslavije brezdvorcen in jasen za ycs svet, ko bodo naše meje popolnoma varne In gotove, potem bomo že obračunali brezobzirno tudi z vsemi notranjimi škodljivci. Kako smo si predstavljali Jugoslavijo vprognanstvu, kakšna je in kakšna bi morala biti. Povodom obletnic naše osvoboditve In našega ujedfnjenja smo se obrni l do vseuč. profesorja gosp. dr. B o g u m i 1 a V o š n j a k a, tajnika naše mirovne delegacije v Parizu, odličnega člana in n?ijag'!nejkga slovenskega zastopnika v,.Jugostovenskem odboru", z prošnjo, da nam oriše svoje vtise ob poteku prvegi Itta našega novega življenja. Cb3pod prefessor sa je našemu vabilu prijazno odeval in v na slednjem objavljamo njegova izvajanja: Jugoslovanski odbor pripada proš-Iostt. Vendar jebio njegovo delovanje tako, da je pač zaman irud vseh onih, ki bi ga hoteli zatajiti. Današnja Jugoslavija je sad »motrenega hotenja peščice naših ljud', V temnih, burnih dneh pregnanstva so gojili v svojem srcu veliki revolucionar n! Ideal osvobojena vseh Jugoslovanov. Zgodovina bo dokazala, da razkomadanje Avstro-Ogrske ni bit nikdrr načrt entente, ki je Želela', da naj Habsburgove! preživijo svetovno vojsko. Ne samo Francij« in Anglija, ampak tudi naoredna Amerika je hotela še celo 1.1918. da naj o&tane Avstrija ohranjena.. Kako ogromno delo je moralo biti Izvršeno v državah zaveznikov, da je zmagalo spoznanje' o potrebi, da ententa pomaga razbili okove, v katere so bili vklenjeni avstrijski narodi. Brez iredentske akcije v Inozemstvu Avstrija ne bi razpadla. To je jasno češkemu narodu. Prt nas »e pa še vedno misli, da }e Jugoslavija padla kakor pečeno pifča z r.ebes v usta zadovoljnega Kranjca. Ne, dinamit, ki je pognal »taro hišo v zrak, je bil pripravljen od emigracije. Nepravično bi pa seve bilo, omalovaževati veliko rodoljubno delo vseh onih domačih čl-niteilev, ki so vzgajali množico k jugoslovanskemu mišljenju in jo navduševali za združenje v eni jugoslovanski drlavi. To je delovanje, ki bo napisano z zlatimi črkami v naši zgodovini. Pa to ni bila revolucija v pravem smislu besede in na našo naj-. večjo nesrečo erstenta to csvobojenje i nikdar ni smatrala za revolucljomiren čin, kar je dalo seve Italiji obilo prilike, nas »klevetati. Jugoslovanski program iz leta 1915 nam daje točno sliko, kaka bodi Jugoslavija. Jugoslovanski odbor je rekel : Avstrija mora propasti. Dokler Avstrija eksistira, združenega Jugoslovanstva ne more biti. Jugoslovanstvo mora biti združeno v eni državi. Srbi, Slovenci in Hrvati so jednekl; ni primata, niti hegemonije srbske ali hrvatske ali slovenske. Aneksij ne sme biti, zgoditi se mora veliko vstajenje po svobodni volji vseh. Preč s historičnimi navlakami, z državnimi pravi, ki spadajo v sedanjost kakor »krapinski" človek v aercplan. Celi narod se mora zediniti, vsaka delna rešitev jugoslovanskega vprašanja je izdajstvo. Ako Slovenci niso v Jugoslaviji, Jugoslavije ne more biti. V Jugoslaviji morajo biti vse vere jednake, državna cerkev srbska mora pasti, kajti Carigrad ne sme imeli prednosti pred Rimom, kakor tudi Rim ne pred pravoslavjem. Evo, velike črte jugoslovanske politike. Braniti mejonaSočf,braniti jednakopravnost Jugoslavije na jadranskem morju, to je nova kardinalna točka programa Jugoslovanskega odbora. Gorica, Trst In Istramo-rajo biti priključeni Jugoslaviji. Jugoslovanski odbor je postal vsled tega dosleden tn nevaren nasprotnik italijanskega imferijalizma, kajti postavil se je na stališče narodnega samoodločevanja, ko je streljala Amerika r,a Nemčijo še z nedolžnimi notami in ne s krogljarof. Narodno in državno jtdlnsivo! Jugoslovani morajo biti en narod. Proč s separatizmom in part!kuiarizmoro, bodisi da je srbski, slovenski alihrvat* skl V tem pogledu je smer odbora smela, energična, neupogljiva. Od prvega početka nam je bila Jugoslavija parlamentarna monaih'ja. Z veliko hvaležnostjo se vsi spominjamo, kako se je zavzemal z mladeniškim žarom regent Aleksander za ideal našega zedinjenja, in to v dneh največjega poraza in najhujš'h katastrof. Zahtevali šmo eno državo, in se na ta način izrekli od san ega početka proti federalizmu. Ali ena država še ne pomen,'a popolnega centralizma. Bil sem 1. I9i5 že odločen nasprotnik upravnega centralizma, sem to danes bom to juhi. Srbija je bila naš vojaški Pijemont, ali ne more biti naš upravni. PreSibtre in prepovršne so tradicije njene državne uprave. Jugoslavijo razdeliti v okražja, kakor so srbska, stakozvano srbsko samoupravo, se mi zdi nevaren eksperiment. Jugoslavija more biti sr mo decentralizirana, ne potrebuje nikakega Pariza, ki bi ubijal lokalne centre, nikakih depar-ternentov, v katerih bi bili načelniki le »luge ministra. Kar potrebuje Jugoslavija, je živa samouprava novuustvar* jenih oblasti, ki jim bodo me|e one ekonomskega življenja. St« rti nove žive cedre prave samouprave, evo velike državniške naloge. Ti centri se\e morajo b tl negacija takozvanih historičnih 'ndiv duahter, s katerimi nas P. L. Cesarski Dunaj. Naši dnevniki so že mnogo pisali o dunajski iakoil in draginji, vendar pa so zamolčali, kako mrzlično re deta, da S2 v postavi in zgradi novi Dunai, središče Nemške Avstrije. V?a stare dunajske tradicije ao padle, celo rmžnja proti Slovanom. Dunaj čani so končno pr;š!i do tega, da je bi! narodnostni boj samo pesek v oči, prav tako kot dandrnes židi vpijejo o tnonaihietlčni nevarnosti, da odvrnejo paž<;jo od svojih mahinacij. Dunajčan aam je potrt, pa ne obupan, lačert, pa ne len, povsod si pomaga in veruje v boljšo bodočnost. Ko človek gleda v to vero premaganca, dvorni o tem alf je bil premagan stil ne. Vsiljen mir, gospodarska blokada ga napolnjujeta z ogorčenjem in protestom prevaranega In ponižanega. Ne uničenega. Humorja niso prav nič izgubili. Ko te vozimo ponoči na Se-merirtg v mrzlem in temnem kupeju, polovica popotnikov stoji, skozi odprla sprednja vrata brije do kosti, med vrati pa sloji neki možak in ni ga moči spraviti al! naprej ali' nnzaj, da bi »s vrata zaprla. Popotniki groze, vsak čas mora nastati pretep, v tem momentu pa se možak odreže: »Prosim, ja« sem ameriški drJžtvijau.« /— Vse vllhne in se pomiri. Star Dunajčan pa na to: »Aha, to je torej petnajste'WiUor.ava točka!« — ¥ kavarno pride neka Francozi nja % dverna vojakoma od kolonijal-nih čet. V£ii {rije serle tesno ekupaj, se_ božajo In nedolžno, ginljivo zabavajo. Pred njimi *e nabere mnogo mladine, da v teh dragih časih zastonj vidijo črnce. Meščani pa se zgražajo, češ, kako more mlada'lepa žen ska občevati a temi Ijudožicl. ----------- Ravno danes so Darrajčanke na R'n-gu oklofutale m ko dekletce, ki ja §!o s »kacelma! < ii«,« kakor še. danes Imenujejo ltali«?me. Mlada dama nato zjavi, da je Francozinja. Vse umolkne in ostrmi. Star Dunajčan, vedno z dovtipom v ust h, se pa pred strmečim občinstvom vsede p¥av tik de-bclokljunega zamorca In ga priiazno nagovor!: »Dovoli, zmagoslavni sin entente, da se te zastonj prav od blizu nagledam!« — Cene na Dunaju z ozirom na valuto v tem lačnem velikem mestu ni- so velike.' Galanterijski predmeti so za polovico ceneji kot v Ljubljani, mnogo cenej! so čevlji in klobuki, krojači, brivci, kavarne, stanovanja. Veriž .l-štvo »icer cvete, vendar se eksemplarično kaznuje. Povsod »e vidi In opaža volja delati red, pravico, enakost in biti skozinskoz soliden. Finej-ši delavci, obrtniki in podjetniki vseh industrijalnih vrst žele v Jugoslavijo in komaj čakajo ha priliko. Sedanja ylada se vsled katastrofe pri prehrani in grozečega bankrota ne ho obdržala, to je gotovo. Province Štajerska, Koroška in Sclnograška prepovedujejo izvažati živila na Dunaj in kakor pravijo časopisi, je njihova gospodarska blokada bolj nesramna fn brezvestna kot blokada entente ali sosednih ^narodnih držav. Celo delavski sveti predmestnih občin ne puste uvažati mleka In krompirja v merto, ga zaplenijo In razdele med seboj. Toda Dunaj ne obupava. Vsakdo ve, da so to intrige judovskega kapitalizma in maščevanje provincijonalnega klerikalizma. Dunaj ja poslal že okrog 30 000 otrok in dojenčkov na deželo In celo v tujino, Švico, Š odsko In Holandsko. Dunaj prodaja monumen- talne zgr»ob- lr» umetnine Auienkan-cem, Angležem, Francozom, Italijanom, samo da se p eživl. Vis koši Icl in umetniki sicer protestirajo, pomagalo pa ne bo nič. Vrtovi dvora in drugih visokih palsč so odprti, na bivšem dvoru je rced d ug m tudi menza za nemške akademike. Povsod se ooala mnogo bivš h avstr. ogr. častnikov poirtih, upadi h, brez didrnkcij na ovratulku a vendar nosi skero vaak ra svoji obnošeni, napol clv lni obleki odlikovanja, ki jih je dobil na fronti. Mnogo jih je šlo z družinami v B-azilljo, mlajši pa š!ud;raJo. Na vseh visokih šolah opaziš mnogo unfjrm, bledi, zamišljeni obrazi, počasna, zategnjena hoja. Pa vsi pridnd šiudirajo in se čutilo med svojimi. Jaz ni: etn videl na Dunaju nič obupanega in premaganega. Vsa gledaišča igrajo in popravljajo. kar rte je med vojno zagrešilo. Ljudske rnimze delujejo v največjem redu. Vsi duševni delavci *.o v službi »vnjega potrtega naroda. Simbol za Dunaj se mi zdi voiivni letak, ki st m ga videl: visok obokan most Iz enega kraja daleč v drug kraj, na tej »trani Jc pitala Avstriji. Vse mora prekinjati duh zedinjenega naroda. Kifilca deklarabija je v svojem jedru decentrallatlčna. Ona odgovarja mnogo bolj anglo-saksonskemu idealu samouprave, nego po onemu Francozov, v katerega so naši Srbijanci neredko zaljubljeni. Federalizem je bil na K-fu zavržen in za pretirani centralizem sta blia samo Hlnkovič in Potočnjak, Diskusija o enotnem za* konodajstvu se mi zdi precej neplodna, kajti nikdar ne vemo, kje se konča zakon in kje se začne naredba, kje je meja med zakonodajstvom In upravo. Sinteza kifikega umevanja jugoslovanskega državnega problema je bila: Jugoslavija potrebuje jugoslovansko ustavo, ne more se ji obleči ni frak strica Sama, z zvezdami obsut, niti kake druge tuje cunje. Najhujše in najneumneje je to, ako se reče: Tako mora biti naša ustava kakor ona Severne Amerike, š/ice itd. Zgradili smo Jjgosiavljo in v idealnem pogledu smo gotovo biii uspešni. V materitlnem oziru pa ne. Kar sc tiče tehničnega napredk t srn) daleč za vsemi drugimi državami. Ni zadnji vzrok temu ta, da je Srbija poljedelska dežela. kljub temu: kako je mogoče, da se tehnična ureditev.naše države prav nič ne nuče z mesta? Pri srtu so mi v prvem redu naše železnice. Ko smo bili še v prognan-stvu, bili smo globoko prepričani, da je predvsem treba železnic in komunikacij, da se Jugoslavija zares stvori. Železna cesta spaja daljne dežele in kaj je bolj potrebno kakor to v državi, katero je delila prošlosl, zgodovina, zapad in iztok v sovražne tabore. Samo železnice bi biie ta železni obroč. To, kar bi bilo najvažnejše, pa je bilo postavljeno v ozadje. Red na železnicah je pravzaprav samo na slovenskih pro- tah in to se imamo zahvaliti navdu-enemu rodoljubu naših železničarjev. Madžarski železničarji Hrvatske pa so se preleviti čkz noč v S.bijance, in nlkdo jim ni? ne more. Amerikanizi-ranje naših železnic, promet delno v amerlkanskih rekah, ne da bi to škodovalo naši suvereno3U, evo sredstva, ki bi gotovo pomagala. V tehničnem oziru smo pač nazaj! To se vidi tudi v rašh prenapolnjenih mest h Begunci morajo slanovati v vagonih. Nlkdo pa ne misl', da lini Amerika in v novejšem čaju tudi Francija njjvečja izkustva, kar se tiče hitrega in cer.ega grajenja hiš. V Ameriki je ta tehnika cela znanost, mi pa pozabljamo, da imamo v Zedinjenih kžavah moža polnega iniciative in »-stetično-praktične kulture, Ivana Jagra ? Mineapdisu, ki bi -našd hitro ud-vK.moček stanovanjski beli. Pa ml puščamo svoje energične maže lepo v Ameriki.. Sploh H morali S’o /enci biti no-sitelji tehnične kulture med Jugoslovani. Žito je škoda, da Ljubljana ni dobila tehniko v pravem jugoslovan- industrija, umetnik, učenjak, na drugi pa jutrovcl v iurbanih, kamele obložene z blagom, Vsaka stran hrepeni po drugi, toda most v sredini jc po-;r.šen. Orjak nosi ra plečih ogromen .■ amen, da ga popravi. Spodaj pana-vis: »Dunaj, most med zapadom In tetokom je porušen . . .« Ni čudno, r!a je Leo Slezak, ponemčeni umetnik, '^'rsal iz svojega letovišča ob Tegern-skem jezeru: »Tolažim se stem, da pridem zopet na Dunaj, v to meni tako ljubo In ubogo mesto, ki ga ljubim iz vsega srca...» Za ljudi, ki so narodnostne kontakt* preboleli, bo Dunaj še \edno L«! kul nam Slovencem naj-5HI e mesto. To so najbolj občutili dijaki, ki so letos trumoma priromali v nekdanjo pTestolico In ki so bili povsod dobro vjtprejeti. Neumna ozkosrčnost bi bila od merodajnih krogov, ako bi našo mladino a prior! od Dunaja odvračali. Ako se mladina na Dunaju ničesar drugega ne bo naučila, nekaj bo videla: kako sl potrt, premagan, napol obupan, od vseh strani zasovražen narod pomaga sam iz sebe fn gradi na starem pogorišču novo stavbo. skem imslu, tehniko, ki bi najudru* zevala vse tehnično stremljenje cele države. Ena takatehn ka in ta na nlveau svetovnega zavoda b! bila dovolj za celo Jugoslavijo, in morala bi biti na slovenskih tleh, kajti tu jc največ in dust ije. Taki tehniki bi se bila mogla pridelitl akademija za pravne in sr-cljalne n?uke. Pa danes imami že univerzo starega lipa. Trudimo se samo, da bodi ta z i-res jugoslovanska in ne slovensko partikularlstična. To pa bomo samo dosegli z izmenjavo učnih moči. Ako bodo Slovenc! vedho sedeli v Ljub Ijtni, ako ne bodo k nam prišli srbski in hrvatskl znanstveniki, bojim se, da bo univerza sredstvo partikularlzma. Cilj vsake smotre ne vzgoje, kakor tudi cele naše narodne politike, mora biti izkoreninjenje vsake avstri-janščine. Zdi se, da je te ljulike žal Ic še preveč po Sloveniji. Ker revolucije doma rii bilo, ni bilo prilike izkoreniniti Jo tako, kakor Peha! — Ubijajmo to avsirijar.sčino! Čut sem, da ko so se vrnili v drmovino pred bojevniki niše svobode, heroji Do-brudže in Macedonije, ni bilo nikogar, ki bi jim stisnil roko in rekel: hvala. To je žalostno stanje javnega duh«. Brez pietete ni velikodušnosti ni prave državotvornosti, Ustanovno zborovanje nar. socijalistične stranke. Iz triindvajsetih kr.jev Slovence je v nedeljo prihitelo v Ljubljano 126 delegat jv, da položijo v političnem fn kulturnem središču naše dežele temelj novi stranki, ki je narodna In socialistična. Poleg Ljubljane z Udmntom, Zgornjo In Spodnjo Šško in Vičem so poslali na zbor zastopnike sledeči kraji: Maribor, Celje, L't!ja, Bjrovlie, Kamnik, Bled, 2 zgoditi. Čeprav socljallstl nimajo večine, so vendar najmočnejša in najboljše organizirana stranka, tako da se proti njim trajno ne bo dalo vladati. Za nas bo vsaka izprememba. ugodna, pa naj bodo že socljallstl v vladi zastopane ali ne. Tudi če ostaneio v opoziciji, bo njihovo stališče tako močno, da jih bo morala vlada več ali manj upoštevati. Ne smemo se si er udajati utopiji, da bo sedrj cela Italija sprejela njihov program, ki zahteva med drugim tudi plebiscit za Goriško, Istro, Reko in Dalmacijo, upamo pa lahko, da pomenja socialistična zmaga strrten udarec za zakrknjeni laški imperijaUzem. Po svetu V začudenje celega sveta so doživel! socialisti v Franciji pri volitvah velik poraz, dočim bo se nacionalisti znatno okrepili. Clemenceau-jevo stališče je s tem utrjeno, upanje premagane Nemčije, da psinesejo volitve oddih tudi za njo, pa Je začasno Izjalovljeno. Uničene so tudi nade, ki so jih stavili v volitve boljševlki po celem svetu v trdnem uverjenju, da mora tako brezobziren militarističen terorizem kakor vlada ravno na Francoskem brezpogojno roditi močno komunistično reakcijo. Rezultat belgijskih volitev je sledeči: socialni demokrati 70 (prej 40), liberalci 34 (prej 45), klerikalci 73 (prej 99). Novo ministrstvo v Madžarski. Na zahtevo entente je raorat predsednik reakcljonarne vlade Friedrich, odstopili, ker so se zapadne velesile bale, da dela v sporazumu s Hibs-burgovcl, katerim hoče omogočiti povratek na madžarski prestol. Ministrsko predsedstvo je v sporazumu z entento prevzel bivši naučnl minister Hustar. Madžari se nadejajo, da bo ententa sedaj znatno omilila svoje mirovne pogoje. (Zopet v našo škodo?) Bolgarski vojni krivci se pozovejo pred sodišče. Vojne krivde je obsojeno 200 oseb, med njimi vsi člani kabineta Radoslavova. Za kralja Ferdinanda je po zakonskem predlogu pričakovati smrtno kazen. Moskovski boljševlki brzojav-Ijajo, da so pripravljeni podpisati mirovno pogodbo, če se ententa obveže, da se ne bo vmešavala v notranje ruske posle. Wllson contm House. Poroča se, da Wt!son ni hotel sprejeli v av-dljen polk. Houseja,"ker ga Je slednji svoječasno enostransko informiral o stališču reškega vprašanja. Zapadno Galicijo je Cntenta de-fi dtivno prisodila Poljski. D plomatl v VVashingtonu pretresajo vprašanje, ne bi H kazalo sklicati v Pariz mednarodno konferenco, na kateri bi sodelovali zastopniki vseh narodov. Ameriški republikanci nameravajo predlagati v kongresu, naj se vpostavi mirovno stanje med Zedinjenimi državami in Nemčijo. Maršal Wflson in Foeh sta se posvetovala o ukrepih, ki se morajo izvesti z ozirom na mirovno pogodbo med Francijo in Nemčijo. Amerika bo versaillesko mirovno pogodbo še ta mesec ratificirala. Foch opozarja v pismu entento na nevarnost, ki preti svetu vs'ed naraščajočega oboroževanja Nemčije. Praški nadškof Kordač objavlja, da je glasom izjave papeža prepovedana raba češkega jezika v cerkvi in da ni dovoljena diskusija o celibatu. Admiral Horthy se na vse krlplje oborožuje in pripravlja na vojno z sosednimi državami. Prosil je, naj se izdelovanje municije pospeši, da se odrešijo od Madžarske odtrgane pokrajine. Glavni krivec pri umoru ruskega carja, Jahontov, je bil pred ruskim sovjetskim sodiščem obsojen na smrt. Narodnosocialni ministri v Čehe slovaški so min. predsedniku Tušarju predložili demisijo. Francoski poslanik v Varšavi Pralouna, je odstopil. Vzrok odstopa tiči v neki tihotapski aferi, v katero so zapleteni številni francoski častniki. Jugoslavija. Ameriški admiral je zabranil kolekovanje našega denarja v Splitu. Ameriški admiral, ki opravlja v imenu zaveznikov policijsko oblast v Splitu, je prepovedal kolekovanje denarja, da se na ta način omogoči promet z onim delom Dalmacije, ki ga je okupirala Italija. Namen regentove poti v Pariz ni samo rešitev ekonomskih vprašani naše države, temveč tudi avanturistične nakane D’ Annunzijere v Dalmaciji. Ce se D’Annunzlo ne umakne, ali če bo hotel osvajati še naprej, naleti prejalislej na odpor jugoslovanskih čet. Odškodnina, ki jo zahteva Srbija za žrtve, ki jih je pretrpela v vojni, znaša 6 milijard mark. Zakon o obdečenju vojnih dohodkov izide v najkrajšem času. Meštrovič, ki je vzbudil s svojo plastiko toliko zanimanja za jugoslovansko ime po celem svetu, se je po dolgoletni odsotnosti vrnil v domovino. Spopad med prebivalstvom In Italijanskimi vojaki v Obrovcu. 1* dec. je prišlo med prebivalstvom Obrovca in med italijanskimi vojaki do spopada- Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. 13 kmetov so Italijani odpeljali v zaderske zapore, veltko P» so jih zaprli tudi drugod. Jugoslovanski trgovci na Su-Saku so imeli 1. decembra trgovine zaprte v znak proslave našega uje-dinjenja. Radi tega dogodka je italijanska vojaška oblast konsfgnlrala mnogo vojaštva in karabinjerjev, ki so celi dan hodili po mostu. Nove vlade. Rešitev krize v Beogradu. — Nove volitve. — Opozlcljonalni blok. — Hnatska vlada. — Kriza v Sloveniji. Večmesečna neznosna, vse državno življenje moreča vladna kriza v Beogradu se je končala naposled tam, kjer se Je začela: pri vladi demokratsko- socialističnega bloka. Vsa pogajanja za omogočitev koncentracijske vlade vseh, ali vsaj vseh večjih parlamentarnih strank, so cslahi . brezuspešna. Eksperimentirali so z najrazličnejšimi kombinacijami, ki pa so popada’e ena za drugo v vodo, dokler ni regent z ukazom dne 18 oktobra poveril sestavo vlade zopet dotakrat- nemu ministrskemu predsedniku Ljubi Davidovlču, ki je obdržal skoro ves stari kabinet. Le za ministrskega podpredsednika je bil imenovan, bolj v svrho manifestacije na zunaj kakor iz notranjepolitičnih razlogov, osiveli borec za jugoslovansko Dalmacijo Juraj Biankini. Pozneje so vstopili v vlado še zastopnik Črnogorcev, hrvatski ban dr. Paleček in poslanec dr. Henrik Križman. Slovenska ministra dr. Kramer in Kristan sta obdržala svoje portfeje, prvi ministrstvo za trgovino in obrt, drugi ono za šume in rude. Davidovičeva vlada ni nastopila z novim programom. Izjavila pa je, da hoče z vsemi močmi stremeti za čim popolnejšo izvedbo onega programa, ki ga je razvil Davidovič ob prvem nastopu demokratsko - socijal. vlade. Ministri so se dela res pridno lotili, kakor dosedaj nismo bili navajeni od njih, v koliko bo njihovo delo uspelo pokaže še le bodočnost. Ker je bilo jasno že v naprej, da bo delala opozicija drugi Davido-vlčevi vladi iste težkoče kakor prvi in da zato ni misliti na plodno delo Nar. predstavništva, sl je izposlovala vlada od regenta dalekosežna pooblastila, da sme parlament razpustiti in razpisati nove volitve. Za sedaj je parlament najprej za dva mesca od-goden. Ako ne pride še v zadnjem hipu vendarle do sporazuma s kako opozicijonalno stranko, bo po poteku tega roka skoraj gotovo razpuščen, nato pa razpisane nove volitve, ki se bodo vršile po srbskem volilnem redu. Ta sicer ne ustreza vsem zahtevam moderne demokracije, je pa vsekakor naprednejši kakor so bili vclilni redi v ostalih pokrajinah države. Opozicija je napovedala, vladi najostrejši boj. Pretekli teden so se zbrali v Beogradu skoro polne številno poslanci opozicljonalnih skupin in zborovali v dvorani Narodnega predstavništva kot nekak opozicljo-natni parlament. Sklenili so, da nadaljujejo boj proti vladi z vso brezobzirnostjo, zato so osnovali enoten »opozlcijonalen blok", kateremu je izvoljen za predsednika bivši predsednik hrvatskega sabora Medakovič. Izdali so tudi skupen manifest na narod, v katerem doiže vlado neustavnosti in nasilstva, zahtevajo sklicanje parlamenta [in groze z obtožbo sedanjim ministrom, če bodo poskušali vladati brez njega. Nekateri poslanci so predlagali, naj bi se opozicija vzdržala volitev, če jih vlada res razpiše in da bi novoizvoljenega parlamenta ne priznala; definitivno o tem vprašanju še niso sklepali. V zvezi z rešitvijo vladne krize v Beogradu je prišlo tudi do rekonstrukcije hrvatske vlade. Z regentovim ukazom od 24. pr. m. je imenovan dotakratnl podban dr. Tomislav Tomljenovič za bana, za poverjenike pa: Ivan Petranovič kot podban, dr. Fran Tučan z* šolstvo, Juraj De-metrovlč za poljedeljstvo, dr. Stankovič za zdravstvo, dr. Belobrk za pravosodje in dr. Adžija za socijaino skrb V Sloveniji smo fmeil do zadnjega časa kompromisno vlado, sesto-ječo fz vseh strank. Ker pa je SLS v Beogradu napovedala vladi boj do skrajnosti, sta se postavili demokratska In socijalistična stranka na stališče, da je nedopustno, da bi ista SLS v Sloveniji imela vlado v svojih rokah. Zato so podali poverjeniki obeh strank svojo demisijo In pozvali tudi pristaše SLS, da jim slede. Ker ti tega niso storili, jih je morala beogrzdska vlada odstaviti s predsednikom dr. Brejcem vred. Za predsednika deželne vlade je Imenovan dosedanji podpredsednik dr. Gregor Žerjav, ki je stop i takoj v st ke z ostalimi strankami glede sestave nove vlade. Ljudska in narodnosocijall-stlčna stranka sta vstop v vlado odklonili, pač pa bo sodelovala v njej Samostojna kmetijska stranka, ki dobi kmetijsko poverjeništvo. Ostala poverjeništva sl razdele demokrati In socijali&ti. Nesporazumljenje vlada le še glede notrajnega poverjeništva, ki ga zahtevajo soc Jalisti trajno za sebe, čeprav imajo v primeri s svojo močjo že (tak preveč zastopnikov v vladi. Spor v tem vprašanju je tudi največ kriv, da vlada Se do danes ni sestavljena. mi* d Našim odjemalcem In na ročnikom. Jugoslavija" bo odslej zopet redno izhajala. Vsled povišanja plač tiskarskemu osobju, zlasti pa vsled povišanja cene papirju smo žal primorani povišati ceno »Jugoslaviji” od 40 v na 60 v izvod. Potrudili se bomo, da bo dnevnik vrlo zanimiv in informativen. Segajte zato tudi v nadalje pridno po njem in ga priporočajte svojim znancem. Upravnlštvo »Jugoslavije *. d Ttskarska stavka je trajala od 12. oktobra do 7. decembra, torej polnih 8 tednov. Po večtedenskih pogajanjih se je slednjič 6. t. m. po neumornem prizadevanju in objektivnem vodstvu pogajanj posrečilo tajniku trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani g. dr. Fran Windtscherju doseči sporazum. Delodajalci so dovolili 60 o/o zahtev stavkujočih in sicer dobe strojni stavci poleg redne dosedanje ledenike plače (250 do 300 K) Se 120 K, ročni ttavci in strojniki poleg (150 do 210 K) še 108 K, pomožno moško in žensko osobje (60 do 120 K) Se 60 K tedensko. Vajencem se je prostovoljno priznala tedensko nagrada v prvem letu učne dobe 40 K, drugem 50 K, tretjem 60 K, Četrtem letu 70 K. V učno dobo se vajencem ne všteje en mesec sedanje stavkarske dobe. Poleg svoje tedenske plače dobiva od 31. t. m. naprej tiskarsko osobje tudi še četrtletni nabavni prispevek in sicer stavci in strojniki ne-oženjenl 200 K, oženjeni 250 K, pomožno moško in žensko osobje ne-oženieni 100 K, oženjeni 150 K. Dogovorile »o se tudi še posebne doklade za nočno delo in določbe glede novink. — Dosedanja kolektivna pogodba (tarif) med delodajalci In delojemalci, ki poteče koncem t. 1., se je podaljšala do 31. junija 1920, ker je upanje, da bo do tedaj rešeno vprašanje jugoslovanske valute. d Madžarski napadi na Prekmurje. Madžari si še niso napravili doma reda, pa že rogovilijo zopet tudi na mejah. Na severu groze Cehom, na jugu pa napadajo nas. V noči in zahrbtno so navalili na Doljno Lendavo In potisnili naše fante, ki seveda niso bili pripravljeni na tako verolomnost, iz kraja. Seveda samo za par ur. V prvih jutranjih urah je bila Lendava zopet v naših rokah, madžarski predrzaefi pa pognani daleč čez mejo. A to jih ni ustrašilo in svoje napade ponavljajo vsak daa. Naša vlada je i sklenila, da bo kaznovala Madžare na način, ki bo nje najbolj bolel, nas pa najmanj stal: prepovedala bo uvoz živil na Madžarsko, dokler se Madžari ne spametujejo. d Uradniške plače. Ministrski / svet je sklenil, da vprašanje uradniških plač reši provizorično na ta način, da zviša uradnikom vse dosedanje doklade in sicer uratfiTncom v XI. in X. razredu za 120%, v IX. in Vlil. razr. za 100%, v Vil. razredu za 80®/0 In tako doti do 20% v najvišjji razr. d Naša univerza je dobila svoje prve funkcijonarje. Univerzitetni svet je jzvolil za rektorja prof. dr. Plemlja, za prorektorja prof. dr. Zupančiča in za poslovodjo prof, dr. Ramovša. Za dekane so izvoljeni: na filozofski fakulteti dr. NacfcPgall, na medicinski dr. Setko, na tehnični dr. Hinterlcch-ner in na teološki dr. Ušeničnlk. Ju-ridična fakulteta se otvori šele z drugim semestrom, ker so vsi dosedaj Imenovani profesorji zaposleni na mirovni konferenci. Ostale fakultete so z delom že začele, deloma začno 15. t. m. d Odpust vojaštva 1. in 2. poziva. Na zahtevo vlade je vojaška oblast odpustila vse na orožne vaje vpoklicane obvezance drugega poziva; ^ kratkem izide naredba, aa se ima odpustit) tudi ves prvi poziv, tako da ostanejo v službovanju le še rekruti. d Vlad« je razpustil« občinske svete v Mostah, v D. M. v Polju In v Krsnjskl gori. Manipulacije Oražrnove klike v Mostah so dosti znane; žalostno je samo, da jo je dosedanja klerikalna večina v vladi tako dolgo ščitila. V občinski upravi v D. M. v Polju, ki ji je načeloval bivši klerikalni poslanec Dimnik, so zasledili velike nerednosti, o katerih bo treba še-govoriti. Bil je skrajni čas, da je Dimnik sledil svojemu kolegi iz sosednje dobrunjske občine Korbarju, ki je imel na vesti tudi nerednosti v občinski blagajni in je moral že pred dalj časa izginiti Iz županskega stolca. Kranjskogorska afera je splošno znana. Občinski funkcijonarji so hoteli na popolnoma nepostaven način spraviti v roke klerikalne »Posojilnice* tam-kajšno občiuslo elektrarno. Na ta način bi oškodovali občino in občane za lepe stotlsočake. Vlada je umazano kupčijo še v zadnj«m hipu preprečila, čedno družbo pa razpodila. — V vseh treh občinah so imenovani občinski gerentl. d Pomožno akcija za kruh In moko je uvedla vlsda za celo državo. V Sloveniji je bo deležno okrog Ir! stotlsoč oseb, od tega kakih 50000 v Ljubljani, ki bodo dobivale belo moko po 3 50 K 1 kg. Primanjkljaj, ki bo znašal samo za Slovenijo približno sedem milijonov kron na mesec, bo pokrila država. d Cene v izložbah. Deželna vlada je odredila z odlokom, da morajo vsi trgovet označiti cene p-ed-metom na vidnih mestih. Trgovci te naredbe ne Izvršujejo dosledno, kar je seveda njihovi špekulaciji v korist. Vlada naj se pobriga, da ne ostantjo njene odredbe samo na papirju. d Podraženje tobaka. Cene nekaterim vrs!am tobaka so zadnji čas znatao poskočile. Neumestno pa je bilo, da je finančno ravnateljstvo odredilo zvišanje cen biš za časa kolekovanja bankovcev, ko je vlada izdala estro naredbo proti veriženju cen. d Uradna imena nekaterih poštnih uradov se izpremene takc-le: Zreče pri Konjicah se Imenuje odslej Zreče; Zgornje Jezersko se Izpremeni v Jezersko; Bela v Kopališče Bel«; sebno pa perilo, storjeno obleko, a tudi več zavitkov sukaa, v skupni vrednosti kakih 100.000 K Napravila sta si več zavojev, ki sta jih hotela polagoma spraviti na varno. Pri prvi »partiji* se Jima je posrečilo, da sta prišla po istem potu kakor notri zopet na ul'co In sta odnesla dva zavoja v hotel »Slon*, kjer sta stanovala Tudi drugič sta prišla srečno na ulico, tam pa sc ju je prijela »smola* v osebi službujočega stražnika, ki ju je opazoval In ju kljub njuni elegantni zunanjosti vstavil. Ker se je njegov sum tekom razgovora še ojačal, ju je odvedel na policijsko ravnateljstvo, kjer sta se čedna bratca sicer legitimirala kot trgovca iz Zagreba in trdila, da sta blago pošteno kupila, kjer pa ju je uradnik vseeno obdržal. Takojšnje poizvedbe so pokazale, da je sumnja docela upravičena In da sta elegantna zagrebška gospoda prav pretkana tatova. i 4 milijone kredita za aprcvi-zacijo je dovolil ljubljanski občinski svet na zadnji seji. Obenem je sklenil. da osnuje nov aprovizačni odsek, v katerega nsj odpošlje vsaka od treh v mestnem svetu zastopanih strank po dva delegata. i Na pročelju justične palače v Ljubljani, Kralja Petra trg, »e blesti še vedno 8 (osem) pozlačenih »F. J. I * Že Je er.o leto, odkar smo daii zloglasnim Habsburgovcem slovo za vedno. Skrajni čas bi torej bil, da bi se pristojno mesto zganiio in odstranilo te neljube spomine, saj vendar Kralja Petra trg in »F.J.I.* ne spada skupaj. Krompir za ubožno akcijo A in B se bo d-Jil pri MUhleisnu po sledečem redu. Na A izkaznice od 8 do 11. dop. In od 2. do 5. pop. in sicer na štev. 1 do 100 dne 10. dec. dop., 100 do 200 dne 10. dec. pop., 200 do 300 dne 11. dec. dop., 300 do 400 dne 11. dec. popoldne in od 400 naprej dne 12. dec. dop. Na B izkaznice od 8 do 11. dop. in od 2. do 5. pop. tn sicer na Štev. 1 do 100 dne 12. dec. pop., 100 do 200 dne 13. dcc dop, 200 do 300 dne 13 dec. pop., 300 do 400 dne 15 dec. dop., 400 do 500 dne 15. dec. pop. Vsaka oseba debi de3et kilogramov krom Možica v Mežica; Šent Vid v Podjuni phja. Kilogram stane K 1‘50. Nadaljnl Sveti Primož v Podjuni, d Pristojbine zn telefon In irzojav so zvišane z ozirom na novo službeno vrednost dinarja. d Poštno In brzojavno ravnateljstvo je s 1. novembrom zvišalo poštne pristojbine za pikete in vred-noslna pisma. d Brzojavni promet z Nemčijo je vzpostavljen. Dovoljene so državne In zasebne brzojavke, ki se pošiljajo via Autriche. d Južna železnic« je od 1. dec. dalje omejila promet osebnih vlakov na svojfh progah. Zaradi pomanjkanja premega ostanejo omejhve v veljavi najbrže do Božiča. spored se objavi. Ljubljanske vesti. 1 Koncert Glasbene Matice* ki ga izvaja v torek, dne 9. t. m. ob 8. url zvečer v »Unionu* društveni orkester pod vodstvom konserv. prof. Jeraja, obsega znamenita dela za godalni orkester skladateljev Dvofaka, Griega, Cajkovsklja in Boccherlnija. Kot solist nastopi konserv. profesor Kopta, bivši profesorpetrograjskega konservatorija, poleg drugih skladb z velikim koncertom za oboe francosk. skladatelja Grandvvalla. Nastop lastnega orkestra Glasbene Matice in solistična izvajanja na oboi bodo nudila za Ljubljano glasbeni užitek prve vrste. Natančen spored je razviden iz lepakov. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici. 1 Predrzen vlom. V nedeljo zvečer sta vlomila dva izurjena za- Srebška »gosta* v trgovino tvrdke chwab & Bizjak. Skozi Nar. kavarno sta se okrog 8. ure zvečer vtihotapila na dvorišče, razbila okno na stranišču, vrata iz stranišča v hodnik in odtam v trgovino samo. Pobrala sta vse blago, ki je bilo kaj več vredno, po- Narodno gledališče v Ljubljani. Z« časa tiskovnega štrajka je bilo na našem odru vprizorje^ih več novitet, ned njimi tudi izvirna Maje nova drama »Kašlja" In Šorlijev igrc-kaz »Na Pologu". Od drugih omenjamo premiero »Proiekcije", „Pepelke'‘, konvencionalnega »Mlinarja in njegovo hčer", »Gozd", »Mimogrede" ter komedij«, ki smo ju videli zadnjo nedeljo »Korenček" in »Ženitev". — Opera je vprlzorlla »Rlgoletta", »Lepo Heleno" dva baleta »CopelHa" in »Kraljica lutk" ter »Prodano nevesto". Podrobnejše ocene priobčimo tekom prihodnjih dni. Jugoslavija podpisal« mirovni pogodbi z Avstrijo In Bolgarijo. Pariz, 6. dec. (Preko Beograda.) Včeraj cb pol 17 je jugosi. mirovna delegacija podpisala mirovni pogodbi z Avstrijo in Bolgarijo. Vse težkoče glede kompenzacije so odpravljene po posebnem sporazumu prizadetih strank. Ta sporazum je potrjen v protokolu, podpisanem od obeh strank. Novo-osvobojeni kraji so glede plačevanja Izenačeni s Ceiko in Poljsko. Lyon, 6. dec. Vrhovni svetle sklenil, da se začno izplačevati zneski za popravo in odškodnino Jugoslaviji v bližnjem terminu, kakor je bilo določeno doslej. Naša mirovna delegacija. Ldu. Beograd, 6. decembra. Iz Pariza se poroča: Dne 1. dec. zvečer je bila dolga seja mirovne delegacije, katere sta se udeležila ministra Dra-škovič In Kosta Stojanovič. Ldu. Beograd, 6. decembra, iz \sriza se poroča, da je minister Kosta Stojanovič v , Petit Parisienu" obelodanil vse težkoče, ki ovirajo podpis mirovne pogodbe z Avstrijo. Jadransko vprašanje. Rim, 7. dec. Zunarji minister Scaloia je odpotoval v London, kjer se bodo v kratkem vršile seje, v fca-erih se bodo reševala mnoga važna vprašanja, ki jih mirovna konferenca ni rešila. Scaloia je Šel v London, da pripravi Italiji povedno razpoloženje pri Lloydu ueorgeju, ki bo mel eno prvih be3ed pri reševanju jadranskega vprašanja. Scaloia ima dve glavni nalogi na Angleškem: omogočiti, da se Italija Čimbolj približa Angleški in izposluje, da bi angleška vlada sprejela rešitev jadranskega vprašanja v smislu kronskega govora v italijanski zbornic«. Ldu. N e w Y o r k, 5. dec. (Ctu.) »Associated Press" javlja iz Pariza, da sta Clemenceau in Polk sklenila dogovor, ki omogoča rešitev reškega vprašanja. Laško izzivanje. Ldu. Split, 6. dec. (Ddu.) V splitsko luko je dospel iz Zadra Ital. torpedolovec »Irreq »!eto“. Ker spada ta ladja pod poveljništvo admirala Milia in ker se je njena posadka svoječasno Izjavila za d’ Annunzija, je zelo čudno, ako sedaj prihaja v Split, kzkor ladja ital. vojne mornarice, dočlm se v Zadru pajdall z a’ Au-uunzijem. Splitsko meščanstvo je z ogorčenjem izvedelo za prihod te ladje. Pripoveduje se, da se’n?haja na krovu .Irnequieta“ višji častnik, ki stoji zelo bifeu d’ Annunziju. Novi bankovci. Ldu. Beograd, 7. dec. Poslednje dni so pričele dohajati večje množine bankovcev narodne banke, ki se izdeluiejo v Parizu. Konec tega meseca jih bo gotovo Za dve milijardi. Ako se sedaj ob markiranju konšta-tfra, da v prometu ni več kron, nego je predvideno, potem se bodo krone meseca januarja vzele iz prometa. Volitve v Narodno predifavnifitro. Ldu. Beograd, 7. decembra. »Beogradski dnevnik" ja;ft, da bodo volitve za narodno skup&ino začetkom meseca marca. General Petljura v Romuniji. Bukarešta, 8. d c. Ukrajinski vrhovni poveljnik Petljura je s svojim generalnim štabom pribežal na rumun-sko ozemlje. češka In Madžarska. Ldu. P ra ga, 7. decembra. (ČTU.) Kakor piše »Narodni Politika", stoji čehoslovaška republika pred resno nevarnostjo oboroženega madžarskega napada. Ldu. Praga, 7.decembra. (ČTU) »Večer" priobčuje v zadnjih dneh vznemirjajoče vesti o pripravah madžarskega admirala Horthjrja za pohod v Slovaško. Tudi včerajšnji »Venkov" pravi, da mora Imeti Čehoslovaška na madžarski meji smodnik na suhem in orožje pripravljeno. Obupni poskusi Avstrije. Ldu. N a u e n, 7. dec. (Brezžično.) Z ozirom na vedno večjo bedo v Nemški Avstriji hoče dunajska vlada še enkrat nujno pozvati na pomoč entento. V to svrho hoče državni kancelar dr. Renner s štirimi državnimi tajniki zi finance, prehrano, trgovino in promet potovati prihodnji teden v Pariz, kjer hoče zadnjič poizkusni, dobiti kredit za dobavo živil in surovin. Na Dunaju govore, da bo v primeru, ako se ta poizkus ponesreči, nemškoavstrljska vlada odsio-p la, ker bi bilo nemogoče še nadalje voditi državne posle. Izdajatelj in odgovorni urednik t A»to> Pesek, Tisk« »Zvezna tiskarna* v Ljubljani, Proda se: Spalne lu jedilne goho, linjske oprave, postelje, spodnje in vrhne modroce, »Bivalnike, vsakovrstne o-®*»re, mize in stole iz trdega ® mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohiš-«» in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. Vabimo »» ogled! 1564 Prekajeno goveje meso ■mo, oddam po najnižji ceni. Kohlenbrand Pero, Crna pri Prevaljah, Korotan. 15*53 , Naprodaj je 1 konj, 10 !et star, dirkač 1. vrste in za s®2°. zajamčeno brez napake. "je, pove upravnišlvo pod ».Dirkač". 1602 Kupi se: Kupim planino, dobro branjen. Ponudbe prosim -jto naslov Rober Vodičko, ^agreb, liica br. G. >561 D , Kupi sc mlkro kop Zeis-Keichert-Seitz. Ponudbe na "Uončni zavod Drago Be- ! seliak, Ljubljana, Cankarjevo . nabrežje 5 lt-GO j Službe; Išče so v knjigovodstvu j 'a trgovskem poslovanju iz- j ^ežban gospod ali gospo- • » ena za 2—3 ure popoldan- j 8*ega dela. Z anje pisanja j N* stroj. Naslov pove uprav- j toštvo 1565 j Sprejme se urarski uče- ; ®ec Iz mresta Ptuja pri gosp. rrancu R»isma..u, urarrju v ptuju, Krekova ul, 6. 155S Sobarica ili deklica za Sve za malu obitelj traži se ** Zagreb. Ponude uz pre- I Pisc svjedodžbe i naznaku *ehtjevane plače na odvet- . Nika Dr R. Siebenscheina v i Zagrebu. 1556 ; Urarski pomočnik, dober delavec se sprejme proti mesečni plači do 700 K pri A. Lečniku v Borovljah, Koroško. ____1565 3) letni, inteligenten begunce, išče službe kot skla-Ulščar, nadzornik dela v to-'»rni ali vratar v hotelu, ima J vsem daljšo prakso. Zmo-*®n s.ovenščme in nemščine V K tvoru in pisavi, ter nekaj italijanščine. Cenj. ponudbe z navedbo plače, do 26 t. m. 8e Prosi pod „zmesljiv“ '■Poštno ležeče11 Jesenice, ijorenjsko. 1553 Sprejme so mizarski podočnik za pohištvo, neožc-?en, hrana in stanovanje v Nisi Gregor Pinter, strojno Urarstvo, Borovlje. 1540 Natakarica išče primernega ?to»ta v boljši restavraciji ali ?°telu. Zmožna slovenščine 2 nemščine. Nasiov v upra-lista. 1543 Razno: Hče se avtogaraža ali »oden prostor za auto. j0r‘Uabe pod „Auto‘‘ na Anončni zavod Drago Bezjak, Ljubljana, Cankarjevo Nabrežje 5 1559 j Glasovlr. Kdo bi odstopil za tri ure tedensko gla-•ovir dvema dijakoma proti Primerni odškodnjni. Cenjene P°nudbe pod „Vesten“ na Upravo 1567 Mebtovano sobo, event. 8 hrano, išče knjigovodja. " Ponudbe pod „Dom“ na Upravo. 155C ' Poprava lu Izdelovanje **7ljev. Slav občinstvu se UU|topltje priporočam s toč-5,° in solidno postrežbo. KAREL FAGANEL, čevljar-I*i mojster, Celovška c. 90, ^dnjaŠiška 1552 . Pošten Slovenec prost 5'Judno nujnega posojila *00o k na iO°/o obresti. Po-I°jilo so vrne v enem letu. u-enje ie ponudbe pod Inva-ttona upravnistvo Jugoslav. Išče se v najem kornplet-postelja, omara In uml-v»inik. Ponudbe na L. P. 16 ®a upravništvo tega lista. Drva ^terska in žagana v v?aki množini. Srebot-niak, Kolodvorska ulica štev. 31. Zenitua ponudba! 49 let sfar samostojen vdovec, lepe zunanjosti, dobro situiran posestnik z lesno trgovino, želi znanja s čedno 30 do 45 let staro gospieo ali vdovo brez otrok z nekaj premoženjom v svrho takojšne ženitve. Neanonimni dopisi s sliko se prosijo pod »Srečna prihodnost" na Anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. GOSTILNA «11 hiša z gostilno In vrtom v bližini Ljubljane ali kje drugje v Sloveniji se takoj kupi Pismene ponudbe pod »takoj 1530* na upravo lista. — l Aniea Bark zaročena Rečica, 12. okt. 1919. msngii§pf@šši Zidarji! Kranjska stavbena družba sprejme takoj več dobrih zida'jev za Ljubljano. Zglasiti se je v Ljubljani, Levstikova ulica 19. Vozove eno- ir, dvovprežne malo rabljene se ceno proda. Poizve se v anončnem zavodu Drago Besejjak, Cankarjevo nabrežje št. 5. Več vagonov bukovega oglja ter 15 vagonov la suhe bukove skorje (Brcala) dobavi takoj Srebotnjak, Kolodvorska ul. 31. Več vagonov suhih drv se odda. Naslov pove AiioiiBdi zavod Drago Besel jak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.’ , • u_ . S Pozor! Proda se lepi voz zapravljendck 1 konj 7 let, star sod za 1000 1 in 1 novi dežni plašč ^ za močnejšo damo. Poizve se Rožna ulica štev. 15, Ljubljana. Med. univ. dr. Ivan Pintar, praktičen zdravnik, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo o r d i n i r a odslej redno od 1.—3. ure popoldne, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 6, vhod iz Ribje ulico št. 5. Bukova drva suha, meterska in žagana, tudi cele vagone dobavi takoj Srebotnik Kolodvorska ulica 31. Kupujem stoječa drevesa vseli vrst, bodisi posamezno ali v partijah, kakor tudi cele gozdove. iHrast, oreh, brst, javor, črešnja, smreka i.t.d.) Plačam najvišjo dnevno ceno. Plankar, Ljubljana, olenjska cesta 5. Laneno olje in dobro vležan, pristen ’ firnež se dobi pri tvrdki IV. PREM.ERL Ljubljana Kolodvorska ulica 18 Tapetnik in dekorater M. ZOR 8ial*8’soifa cesta poleg det. tladt *e priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapecirauja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil. ^po^cTr! Na prodaj je posestvo, mlin in žaga, 12 oralov zemlje, lep sa lonos-nik, 5 novih poslopij v prometnem kraju. — Poizve se pri Mihselu JoSt. čevljarju, Breg št 9, pri Celju. Prodasta se dve posestvi. 1. obstoječe iz dveh hiš s petimi sobami iu z vrtom. — II, Krasno novo obstoječe iz štirih stanovanj hi lepega vrta. Vpraša sc pri Ilenigmann Ivanu v gostilni pri »Belem Zajca", Molje 10, Maribor. Prva jugoslovanska tovarna čistilnega praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli Izvleček „S i d o 1 i nu — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine. A. Radtilrt, »sl., Kunlk, Prah ati mpoiUja tudi celih vagonih. Slikarska V Ptuju sta se 12. oktobra 1919 poročila gospod Janko Kociper in Lizika Horvat. Obi‘o sreče! Strojno izdelovanje grcdcS ali krtač. Kocjančič Valentin Ljubno, Podnart, Gorenjsko. Ustanovljeno 1780. Izdeluje vsakovrstne krtače za tanko in debelo volno krtačiti, raznih velikosti iz močnega nanju, dalie izdeluje krtače za žimo. Izdelava solidna, fina in trpežna. — Zahtevajte cenik. t l •H. Jenko & Šetina, Celovška cesta št. 89 Ljubljana VIL, , prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, posebno sobno dekoracijske slikarije, stavbeno in po hištveno pleskanje itd. Uporablja se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne. Vreče iz jute rabljene izvrstno saču-vane za brašno, žito, sjemenje i ine svrhe prodaje firma Pavao Weiss, Zagreb, liica 21. Krznarska moda 1 O O O !e stran^anl v P0g!ec! ‘n se 1 &d V/ izdeluje v najkrajšem času. LUDOVIK ROT, krznar, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča. Trgovci z manufakturo! Ob prihodi, v Ljubljauo, oglejte si trgovino Svetozar Koser, Kolodvorska ul. 24 pri „Tišlerju“, kjer dobite vedno fino in navadno moško sukuo, blačovino, parhent, plavino, eeflrje, moške in ženske nogavice, rnte, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih cenah. Vsako drugo zaželjeno blago preskrbim v 4 dneh. □ Oblastveno konc. zavod za pokončev. podgan miši in mrčesa, Blelweiseva c„ poleg dež. vlade se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiznajdenlmi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s iiosebno metodo. Uspeh za-amčen. Spričevala na razpolago. Odvetnik dr. Boštjan Schaubach naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Borovljah. ■a □ Itd Čater, Bazirat, Celje kupi vsako množino rezanega, temnega in okroglega mehkega lesa. Kupi tudi bukov, hrastov, jesenov, črešnjev les, bukova drva in oglje ter plačuje vse po najvišji dnevni ceni. 1 1 V Maribor preselil se je univ. med. dr. Benjamin Ipavic mnogoletni asistent ženske in porodne klinike v Ljubljani, večletni operater ženske in porodne klinike profesorja Ernsta Wertheima na Dunaju. Ordinira v Gosposki ulici štev. 46, I. nad. od 15. do 16. ure za ženslr bole n! in porodništvo. ,SAVINJA* društvo lesnih trgovcev in industrijcev v Celju kupi vsako množino reza.iega iti okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe 7. navedbo cen prosimo na naslov: „SA\ INjA“, Kapucinska ulica 5, 1. nadstropje ali poštni predal štev. ka 4) IIIEDUED PF* manufaktura na debelo T""":":-:: v Ljubljani . se preseli v Sodno ulico broj 7, poleg sodne palače. Išče se takoj: T _ ,, (Slovenec) z državnim izpitom za gozdarsko L/Dy tli varstveno službo — revir približno 500 ha gozda; isti inia zajedno tudi vodstvo pri poljedelstva približno 10 ha v lastni režiji. o -»■» (Slovenec) za približno 1 ha vrta s sočivjem V rillttl in sadjem; park z nekaterimi cvetličnimi gredami in z rastlinjakom. Vrtnarski pomočnik jc že tam. Ponudbe na grofa Goess v Zrelcu na Koroškem Jfaznemilo. Dovoljujem si uljudno naznanjali, da sem prevzel dne 1. oktobra 1919 od tvrdke M. Gspaitl prodajalno ur in dragocenosti v Krekovi ul. št. 6 v Ptuju. Radi moje dolgoletne skušnje mi bode mogoče moje cenjene odjemalce stiokovno in z solidno postrežbo v vsakem oziru najboljše zadovoljiti.' Prosim za cenjeno zaupanje prebivalstva v Ptuju in okolici, kakor tudi za mnogoštevilna naročila. Z velespoštovanimi FH. ttei5Wt80 * v Ptuju, Krekova ul. št. 6. Ker nam je deželna vlada za Slovenijo dovolila premembo rodbinskega imena iz MITTEREGGER v MALGAJ naznanjam slav. občinstvu, da bom odslej naprej vodil pod novim imenom svojo pleskarsko obrt. Priporočam se siav. občinstvu, da mi doslej ukazano zaupanje ohrani tudi v bodoče. TVvti« Malivoi stavbeni, pohištveni pleskar In ličar, 1 UNC IYId.lgdJ, spod. Šiška, Knetova ulica 121. 5L0VENSKR ESKOMPTMR BRMKR LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU = 1ZVBŠUJE VSE BARČKE TKAKSAKCIJE NA J KU LASTNE JE = DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJAi EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BRZOJAV. NASLOV: ESKOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA INTEKI3HB. TFL. ŠTEV. 140. P. n. trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča kot posredovalec v kup-čijskih zadevah vseh vrst tudi posestev in hiš trgovska posredovalnica ŠTERN A. Bin amin Ip&ičtva c. št. 12. Celje. Sečnja in spravilo 30.000 m smrekovega lesa Franjo Paar, Varaždin, Rrzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 1912 Prvahrvatskatrgo-vfna panjev in čebelarskih izdelkov. tmr se odda podjetnikom. Les jc /.a posekati, obeliti, razžagati ua gotove dolžine in po dreab spraviti do nalagalnice žično tirniee. — Kompcntcuti naj se zglase po možnosti osebna pri rudniškem ravnateljstvu Zagorje ob Savi. Lastni izdelki umetnega satja. epremočljivi dežni plašči Nudim crc Fini brlllantiu & 5 K, ducat čo K. Indigo modfilnl esenc ducent a 17 K. Kremo za britje, najin, milo . det. A 50 K. Crrilo Antraccn indigo ducent >/92 9 K. . . 'As 14 K. Fleurs des Roses, Fino „Tle-gcUfrcme" milo pour-Dames d 10 K, det. 100 K. Kemično tehnični crubulato-tij KI). KANBUŠAR, kemični fngenieur, Polzela pri Celju. iz Ia švicarske game, dokler traja zaloga. — Velika izbira manufakturnega ter tu- in inozemskega modnega blaga, bogata zaloga oblek lastnega izdelka po najnovejših krojih, srajc balvanih in belih, ovratnikov, samoveznic, športnih čepic itd. itd. v prvi kranjski razpošiljalni SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana Dvorni trg 3. Pod Narodno kavarno, Lastni modni salon* Pjjporoeava najino vedno veliko zalogo — Slivovke Tropinovca Kuma Brinjevca Cogifac mediclnal Olja strojnega Pristno-voščen domač izdelek „Hif“ -krema glfevns zaloga In zastopstvo za Slovenijo po tovarniških cenbh. ter vsakovrstnega špecerijskega blaga. — Oddaja se samo na debelo. Gregorc & Verlič Ljubljana. n ALTESS E“ cigaretnega pepirja Cigaretnih stročnic Edino zastopstvo za Slovenijo Oroslav Certalič Odvetnik dr. Franjo Šalamun naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Piuju, Minoritski trg št. 5, I. nadstr. in uraduje skupno z odvetnikom dr. Matej Senčarjem v prejšnji pisarni dr. Plachki. Pozor trgovci in gostilničarji! Slivovko, rum, konjak, vermut-vino, bizeljsko in ljutomersko vino, vino v buteljkah, kolonijalno in špecerijsko blago, kandite ter vse vrsle slaščic na veliko dobavlja po najnti' j^ cenah tvrdka Ivan Ferlež, Celje. Zahtevajte cenik- Specijaliteta: Prlina salonske metle. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih poljedelski!1 strojev po najnižjih cenah, kakor: reporeznic, drobilnik mlinov, plugov, slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, stiskal' nic za grozdje, čistilnic (pajtelnov), trijerjev, brzopariln kov, gnojnih sesalk itd. Za jesensko gnojenje ima na razpolago kostno moko. WA KREMENEZffl Ljubljana, Besi jeva cesta štev. 20. Istotam se dobi še druge vrste cigaretnih stročnic in papirja ter pisemski papir, pralno in toaletno milo, kolomaz, vaselina, ličila itd. Samo na debelo. galerije žarnice vseh tipov elektrotehn predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar Ljubljana M«*tnltrf» export&import atmOTEHNlKA-TEilNIKA ?i Jugoslovanski kreditni zavod r, z. z g. z. v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica J Poštni čekovni račun štev. 11.323, — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Pir 4c|0 čistih brez odbitka. IzvenljubljansKi vlagatelji doke poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. - Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski ktaditi pod najugodnejšimi pogoji. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. i n m Ustanovljena leta 1831. Ustanovljena leta 1831. OBČNA ZAVAROVALNICA (Assicurazioni Generali v Trstu). Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škodo vsled prevažanja, poškodbo zre: I ln zvonov. Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženje družbe znaša preko 550 milijonov kron. * $ i