rr lu mm mM «1 prssni*©?. l*s*d daflj PROSVETA , irm-YEAK XXV. GLASILO SLOVENSKE Nj Chk LEGIJA ZAHTEI« "-«»• IZPLAČITEV BONUSA h nosfUsus tm a^ntng at »p«cl»i rsts of W£ PODPORNE JEDNOTE \ D!., sobota, 17. septembri (Scp. 17), 1932. noa, Aet of Oct. t. ian. auth«iss4 «a Jsas 14, 53T cription f«.00 STBV.—tfUMBER 22i cnrejela je tudi resolucijo sa odpravo prohibicije. Kongrea-nik Pati man označil Hoover ja kol prijatelja mednarodnih bankirjev in sovražnika vete- rasovB _ 1'ortland, Ore., 16. »ept. — S 167 proti 109 glasovom se je konvencija Ameriške legije izr rekla za takojšnjo izplačitev bonusa, kar -bo sUlo Združene države nad dve milijardi dolar-& ako bo kongres sprejel zadevno zakonodajo. Poleg tega legionarji s 4,144 proti 183 glasovom sprejeli resolucijo, ki ahteva takojšnji odpoklic pro- Louis A. Johnson iz Clarks- burga, W. Va., je bil izmed enajstih kandidatov izvoljen za vrhovnega poveljnika Ameriške legije. Prihodnja konvencija se bo vršila v Chicagu. Naznanilo o rezultatu glasovanja, s katerim so se legionar izrekli za takojšnjo izplačitev bonusa kljub izjavi predsednika Heoverja, ki jo je podal prejšnji dan, da bi to spravilo deželo v nevarnost in preprečilo izvajanje vladnega programa ekonomske rekonstrukcije, je bilo sprejeto na znanje z veli kanskim hrupom in odobravanjem. Govorniki opozicije, ki so fllrušali pobijati zahteve za izplačitev 'bonusa, so morali utih- Predno je bil predlog o izplačilu bonusa dan na glasovanje, so delegatje sprejeli resolucijo, kateri ostro kritizirajo vo, ga tajnika delil franki rana pisma med legionar je, ki so vsebovala njegovo poročilo o kriminalnih elementih v bonusni armadi in v katerem je upravičeval rabo federalnih čet, ki so s silo izgnale vojne veterane iz kapitola. Kongresnik Wright Pettman Texasa, vodilni eksponent bo-nusne legislacije, je nastopil kot glavni govornik večine. Takojšnjo izplačilo bonusa vojnim veteranom ne ogroža splošne blaginje ameriškega naroda, kot trdi administracija," je dejal. "To bo le udarec mednarodnim bankirjem in bo odgo-dilo črtanje ali pa revizijo voj nih dolgov. Predsednik Hoover loče podariti tem bankirjem veliko večjo vsoto denarja kot je potrebna za izplačilo bonusa. I "Mednarodni bankirji so od prti sovražniki veteranov in so vedno nasprotovali izplačilu bonusa. Ako bi ga bila vlada izplačala, bi to koristilo ne samo veteranom, temveč splošni blaginji ljudstva. Rekonstrukcijama finančna korporacija, ki daje vladni denar bankirjem in že-Finicam, bi ne bila potrebna." Namen nove odredbe je dbtri-barija dela med večje število delavcev. — Fašist Goering vložil tožbo proti Papenu zaradi obrekovanja Berlin, 16. sept. — Z namenom, da poveča zaposlenost, je kancler Franz von Papen včeraj izdal naredbo, ki določa uveljav-ljenje 40 ur dela na teden v nemških industrijah. Delavski minister je objavil posebne in-strukcije glede razdelitve dela v industrijah kot del vladnega ekonomskega programa. Adoptiranje 40-urnega delovnega tedna v vseh industrijskih državah je v skladu z italijanskim programom, o katerem se bo razpravljalo na izredni seji sveta Mednarodnega delavskega biroja, ki se otvori 21. septembra v Ženevi. Delavski krogi v Veliki Britaniji, Franciji in Združenih državah so naklonjeni temu gibanju s pridržkom, da ne bo mezdnih redukcij. Druge provizije nemškega e-konomskega programa, ki bo u-veljavljen 1. oktobra, predvidu-jejo posojila industrijam in vladne subvencije. Za financiranje programa je potrebna a-propriacija $720,000,000. Vlada je tudi naznanila, da bo delodajalcem dovolila uvajanje mezd nih redukcij, ako bodo povečali število delavcev v industrijah. Berlin, 16. sept. — Hermann Goering, fašistični voditelj in predsednik nemškega parlamenta, je včeraj instruiral svojega odve%iika, naj vloži tožbo proti kanclerju Papenu zaradi obrekovanja v zvezi s sporom, ki je nastal po razpustu .parlamenta. tro kritizirajo vojn,-1 J^jLfS? J***** Hur!eyja, je rtx- ^^'ne^up^d vUdl. namesto da bi priznal njegov dekret, s katerim je razpustil parlament. Goering sedaj želi, da sodišče odloči, da je bila njegova akcija v skladu z ustavo. Vlada je včeraj prepovedala listu Berliner Volkszeitung pri-občitev legalne analize spora med Papenom in Goeringom. Spor je analiziral dr. Hans Na-wiaasky, ekspert v državnih zakonih, ter kritiziral stališče vlade. Nemško časopisje silno protestira proti temu in trdi, da je svoboda tiska v nevarnosti. Trocki ne bo poeetil Češkoslovaške Praga, 16. sept. — Češka vlada se je udala pritisku ln protestom in ne bo dovolila vstopa Leonu Trocki ju, izgnanemu sovjet- bll ILSKA VLADA POTLAČILA IEV0LT0 Voditelj revohe In več drugih rebelev je bilo aretiranih. Kampanja proti komunistom zsjrsialitvi Santlago, Chile, 16. sept. <— Revolto vojaške zračne sile je včeraj vlada zatrla. Voditelj re-volte polkovnik Arturio Merino Benitez se ni izkazal za takega junaka kot ao nekateri pričakovali. Ko so vladne čete obkolile taborišče upornih letalcev, se je Benitez skril. Vojaki so ga potem našli pod posteljo. Njega ln krog dveato drugih rebelev so vladne čete ujele in aretirale. Rezultat tega je vladno naznanilo, v katerem pravi, da bo novi režim pričel izvajati program rekonstrukcije. Cenzura Časopisja, ki je trajala od meseca julija, je bila odpravljena. Provlzorlčnl predsednik general Blanche je pa vseeno posvaril urednike, da jih bo držal odgovornim, ako bodo objavljali neresnična in nepatrio-tična poročila. Poleg tega je Blanche naznanil, da bo vlada odredila drastično kampanjo proti komunistom in drugim radi-kalcem, ki širijo med narodom prevratno propagando. Fanurji napadli iarifovt M» Več deputišertfov ranjenih v bit-ki a stavkarji Slouz Clty, Ia., 1«. sept.—Far-marskl stavkarji so včeraj izva feili ftfjtdtr* deputišertfov v past in jih potem napadli s kamenjem in pretepli. S tem so se stavkarji maščevali nad de-putljl, ker sp prej aretirali večje število piketov, ki so stražill ceste. Farmarji so namreč Ulefo-nlčno pozvali šerifa J. A. Da-venporta, naj pošlje svoje depu-tije, da bodo apremljall voznike trukov v Sioux Clty. Rekli so, da so trukl naloženi s poljskimi pridelki in da so jih piketi ustavili. Šerif se Je odzval pozivu ln poslal deputije, toda ko so ti dospeli na označeno mesto niso našli nikogar. Ko so videli, da so bili prevarani, so se vrnili, tods v bližini Sioux Cityjs so naleteli na skupino petsto far-marsklh st^vkarjev, ki jih je pričela obmetavati s kamenjem in drugimi predmeti. Pri tem V provinci Alberti eo v tem letu organiziral trinajst nakupovalnih zadrug ■ Calgary. Alberta. — Med farmarji v tej kanadski provinci se širi zadružna ideja kot prerijski požar. Do letošnjega leta so se večinoma pečali • tržnimi zadrugami, letos pa so ae pričeli zanimati tudi za nakupovalno zadružništvo, ker so spoznali, da se izplača. Lansko leto je bila v tej provinci samo ena farmarska zadruga, ki je nabavljala potrebščine na debelo, eedaj jih je že 14, štiri pa so v procesu formiranja, poroča »NoHnan Prleat-ley, podpredsednik United Farm-ers of Albertp. Te zadrugo nimajo ne trgovin in ne skladišč. Za farmarje katerih je organlslranih v nj.h že ena tretjina, nabavljajo po-, trebščlne na debelo. Petrolejske produkte, moko, les za poalopja ln ograje, premog ln slično naročajo v večjih količinah direktno od producentov. Ker ni nobenih, posredovalcev, so na ta način potrebščine močno pocenili. Za gglon lubrlkaclj-skega olja so prej na primer plačevali |2, sedaj jih etane le OOc. Pri vagonu jabolk lo lansko leto prihranili 90 centov pri vsakem zaboju. Slišno pri drugih stvareh. Premog naročajo direktno od premogovnikov. Proti temu so pEfčele protestirati trgovske organizacije, kar pa ne moti farmhrjev, pravi Priestley. Te zadruge poslujejo na rochdalskem principu, to js, članom prodajajo po tržnih cenah, na kar rasdelt dobiček v razmerju s nakupom v' ' ■ 4 m u a * -Ulktolaka legMaiura prekinila MaRASČANJE!1-*-""1 "»"GRADBENI PROGRAM MENTORSKIH SOCIALISTOV ŽENSKEGA DELA IV TOVARNAH! voHfca posojila Kruh si služits dvs Izmed klh devet ženskih oeeb. Splošno prostran Je zakonov sa varstvo delavk New York.—(FP)—V Zdru-nih državah prideta dve delavki na vsakih devet zaposlenih oseb (kadar Imajo delo) In na vsakih devet ženskih oseb si dve služIta kruh v tovarni, uradu ali službi. O tem vprašanju razpravlja Grace Hutchins, avtorica "Labor and Slik," ki ga je obdelala v brošuri, katera je Izšla v založbi International Pamphlets, 700 Broadway, New York. Iz podatkov je razvidno, da je "postaranje" delavk sa ženske še vočjl problem kot sa moške. Ženska se sa delodajalca "postara" že s tridesetim letom, medtem ko se U doba zadnja leta pričenja sa moškega s 40. ali 4ft. letom. Ko prekorači SO let, se sanjo pričenja še večji krlžev pot, ker delo težje dobi kot pa mlajša oaeba. Nekatere države Imajo tudi zakonite minimalne plače sa delavke, ki so pa farsa. Podjetniki jih Ignorirajo ln tudi delavski departmentl jih ne skušajo enforslratl. Slično je tudi glede maksimalnega delovnlka, katere-ga Ima večina držav. Tudi ta postava Je običajno le na papirju. Delavka js podvržena še večjim diskriminacijam kot pa moški. Pri enakem delu Je plačana i ^ manj kot moški samo radi te-lrui To pofcaauje novo poročilo o finančnem etanju Ineullove kor-pcraelje Chicage, 16. sept. — Včeraj je Eugene V. R. Thayer, upra vitelj Insullovlh kompanlj, ki so v konkurzu, predložil zveznemu distrlktnemu sodišču poročilo o finančnem stanju Mlsslsslppl Valley Utilities Investment Co., Insullove korporsclje. 1 metek te kompanlje znaša $49,596,752, toda poročilo live-denoev nI Uko Informativno kot ono o Insull Uttllty Investments, Inc., ki Je bilo objavljeno zadnji torek. Dasi poročilo Izkazuje Imetek, je jasno, da je večji del tega 1 metka le na papirju, ker nimajo papirji te korporacija sedaj skoro nlkake tržne vred noeti. Poročilo pokazujt, da al Je Martin Insull, brat Samuela In sulla, Izposodil od Mlsslseippl Valley Investment Co. $286,222, drugi uradniki ln direktorji pa $201,104. Ta poeojlla ne bodo najbrš nikdar vrnjena, ker ao bila dobljena brai zadostnega poroštva ln par meseoev pred polomom Insullovlh kompanlj. kflliiftV PettleoC delavcev aa uprlo mezd-nlm redakcijam BaltUaere, Md. — (FP) — Pettlsoč delavcev je zastavkelo v tukajšnji* krojaških delavni-na poziv Amalgamated Clothnig VVorkei število delavaev, skemu voditelju. Trocki je OMU ¥CV ...... že pripravljen na odhod na Ce- K . ^ bU| rMgnani na vse škoslovaško, toda generalni te-\mtr*n[y škoslovaški konzul v Carigradu mu je y zadnjem momentu odrekel vizum. Odklonitev vizuma je posledice agitacije, ki je sledila potem Ameriški letalci se izgubili Rim, 16. »ept. — O letalu American Nurse, v katerem so trij«' ameriški letalci odleteli iz ^ Yorka proti Rimu, ni nl-kakc^a »ledu. General Italo Balbo, lUlljan-*ki minister letalstva je poslal Vet ^upin v kraje zapadne Ita-Sardinije in na Sredozemsko morje, da bi našle izgublje-letalo. Vse iskanje je bilo »lej 2amun. Zadnjič so letalo v"Mi \ zraku krog štiristo milj ju/.n.,za|)adno od Irske. /a krajši delovnlk l'ro\ idence, R. I. — Konven državne delavske federaci- }')»<*li;brila resolucijo za akraj- Zsr. ^m še n Lm »J« dflovnika na 30 ur na U-I v . h industrijah. Ta de-je že uvedla United Rail*ajr Co., ki obratuje M h cestnih železnic v dr-i"Vd<'racija zahteva tudi '* preiskavo tekstilne in-« kjer so bile redukcije J drastične. ntr^t tO', , tavi. •mati stri iujU Kanadsko delavstvo za vladno kontrolo bank I Hamilton, Ont., 16. sept. — Ns tt^^iff^S^ kontroi°ntd b^nim cki pred leti ukazal postreliti l "tcmom. vse legionar je, ki se pokažejo v Rusiji. Protestu ee je pridružile tudi agrarna stranka, ki je najmočnejša v parlamentu, in narodni demokratje. 474,000,000 Kitajcev Nanking, 16. sept. — Notrs-I nji minister nacionalistične vlade je včeraj naznanil, da je ljudsko štetje na Kitajskem končano. Našteli so 474,000.000 prebivalcev. Požar v italijanski vael usltt! »0 hiš Trento, Italijs. 16. sept — Požar v vasi Rendena Je uničil 60 hiš ln nad štiristo ljudi Je tedaj brez strehe__ I'orani brezposelnosti v Italiji Rim, 16. sept. - Italijs je imela SI. avguats 946.000 brez-poselnih delavcev, se no poročilo. To Je 15.000 več kot koncem julija. zasedanje Springfield, HI., 16. sept. — Clsni državne legislature, ki so se že štirikrat zbrali na isred-nem zasedanju od prošlega novembra, ao všeraj prekinili zborovanje in af natiho izmuznili is kapitola. Drugi teden izrednega zasedsnjs legislature, ki je bilo sklicsno ns zahtevo Atleja Po-merena, nsčalnika odbors rekon-strukcljske finančne korporscijs, je rezultirslo v fissku. Poslsncl niso storili ničesar ss olsjšanjc bede med brezposelnimi, dasi jih je državna pomožna komisija obvestila, da potrebuje najmanj 36 milijonov dolarjev sa naslče-vanje bednih prihodnjo zimo. izredno so se poslanci razšli, je bil sprejet predlog, da se zasedanje ponovno otvori 27. septembra in da se takrst diskusije glede pomožne akcije obnova. Zupan Cermak je dobil denar Chicagu. — Zupan Cermak se je vrnil iz Evrope. V New Yor ku je konferiral z bankirji, ki so mu — kot poročajo listi — obljubili, da v zvezi s člkaškimi bankirji posodijo čikaškemu mestu 40 milijonov dolarjev. Ta vsota bo zadostovala, da mesto izplača vse zaostale plače Javnim nameščencem. In zamorskimi delavkami. Pisateljica omenja Rusijo, kjer js žensks tudi v tovarni snskoprsvns. "Revcjfluclonarrd pomen Uga principa Je Uko velik, da gs ameriški dslsvel skoraj ne morejo zapopastl; še Už-| Je ps rasumsjo ženske, ki so ns-vsjene plačilu po spolu, da Js sploh mogočs družbs, v kaUrl se njihove delovne sile na baranta proti moški v svrho zniževanja I plač," pravi avtorica. Bvikcija bresposslns družine re-zultlrala v uničenju hiše 1 Detroit, Mich., 16. sept. — Hiša, is kaUrs Je bila nasilno iz-gnsns družina Mika Dsdoskijs, js v razvalinah. Rasdejsls jo Ja množlcs petsto oseb, ds Uko proUstlrs proti svlkciji. Ljudje so se oborožili s rsznim orodjem In pričeli z unlčevsnjem. Policije Je prlšls prepozno, ds bi preprečiš rszdejsnjs. Poljska ln aovjetakaJK^js la- Varšava, Poljska, sept. — Poljske ln sovjetska avtoritete so včeraj na meji obeh držav izmenjale politične jetnike. Poljska je izročila M) komunistov, ki so bili v njenih ječah, za e-nako ŠUvilo Poljakov, kateri so bili aretirani v Rusiji. Shod sUvkajotUi farmarjev l mr) v več za pada ih državah s v N Ho. Dekrta. Farmarji stavkajo (ae prodajajo alče da Izsilijo višje cene sa evoje pridelke. Hymen Blumberg, podpradaed nlk AOW, ki ja Igral glavno vlo-go pri unljpnlslranju baltlmor-skih krojačev pred desetimi leti, ke Je bila v Uku generalna sUvka, Je govoril na več shodih na predvečer sUvks. Dejal Je, da Je povprečna Udenska plača padla od $41 na $16 v aadnjih par letih. "SUvka ja napsrjsna proti mesdnim redukcijam ln ns znosnim dslovnim razmeram", Js dejal Blumberg. Sidney Hlllman, predaednik Amalgamated Clothlng Workers unije, Je govoril o uspehih krojaške sUvke v Now Yorku, ki Je bila pred par tedni končana I V stavki je bilo prizadetih krog 80,000 delavoev, ki so ae vrnili na delo poUm, ko Jim ja bila meeda zvišana od 16 do 80 odstotkov. Glavni sUn unija ja poslal večje ŠUvilo organizatorjev še pred veš Udni v Baltlmore, da pripravijo vse potrebno sa sUv ko. Cilj sUvke ni aamo višja mesda, temveč tudi pojačenje u nije, ki Je v zsdnjlh trsh letih izgubila veliko ŠUvilo člsnov. Spor med ftfsrslitlml uslužbenci VVsshingten. D. c. — Člani Narodne federacije federslnlh uslužbencev so preprlčsnl, ds ss spor, ki Js nsstsl med ursdnlkl U organizacij* in eksekutivo A merlške delavske federacije, ne bo poravnal. Pederaclja federal nih uslužbencev se je odcepile od ADP Isnsko zimo, ssdsj ps je Luther 8tewsrd, prsdsednik pr ve orgsnlzaclj«, v sepUmberskl številki glsslls fsderslnlh uslužbencev ostro napadel predsednika AmerUke delavska federacije Oreena In druga člane ekse kutlvnega odbora, kar Oreen ne bo posebil. • Rešim predsednika Oreena, pravi BUward, "zaznamuje nepretrgan rekord stalnih polomov pri organizatorlčnlh poskusih. Njegova zakonodajna mašlnerl-ja Je nezadostna In nesposobna pri reševanju perečih problemov, kar posUja očitnejše s vsakim dnsvom." Oreen Je nedavno izdal čarUr konkurenčni uniji federalnih u-službencev, ki bo imela svojo prvo konvencijo 10. oktobra. Slume M nadomestili s niml deUveklml slano vaa J L Pri delu bi bilo sapoalenlh sedem milijonov deUvcev skozi Idenl let. Evssaa akcija po- m Nsw York. — V državi New New York živi štiri milijone delavcev v slumsklh stanovanjih in širom dežele pa akoraj 40 milijonov. Za nadomestitev Uh br-lošklh aUnovanj s modernimi in cenenimi aUnovanjl bi potrebovali deaet let intenzivnega gradbenega dela, pri kaUrem bi bilo upoalenih sedem milijonov delavcev ln kar bi stalo 40 milijard dolarjsv. Zs tak program so ss izrekli nawyoiiki socialisti. Po njih mnenju bi morala to delo spon-sorlratl federalna vlada, ki naj usUnovl zvezno sUnovanjako komisijo, kaUra bi vodila vee projekt ln sodelovala s občinami ln državami. Kongres naj bi v U namen Ukoj dovolil štiri milijarde in nadaljnje veoU po potrsbl. Ta dsnar bi ns bila subvencija, marveč investicija. Načrt newyoršklh aociallstov Je objavil U dni Charles 8olo-mon, kandidat za sveinoga senatorja. "Velikanska kot je U vsoU — 40 milijard — bi bile korlati U lnveaticije vsekakor mnogokrat večje v Izboljšanju narodnega zdravja ln nakupovaU ne moči delavstva/' pravi Solo-mon. sielj boljša nego njegova običajna. Tuja po-k fctelj mu ovira neka navajena podzavestna gibanja in ts ovira gs moti, ne pa gibanje samo na sebi. Končno je treba ovreči še neke ns-f paČne predstave v nvezi s spanjem. Tako me-I nimo, da človek smrči ssmo pri leianju na [ ftrbtu, s resnica je, da smrči v vseh legah, 11-mo iie med premeno leg, mod popolnim in del-nim prebujenjdtn. Mnogi ljudje mislijo, da jim srce med leit-( njeni na levi strani močneje utriplje. To ni res, temveč se šSmd žvdk utripanja leianja nt levi strani v splošnem bolje prensšs v uho. Ne prija pa leianje na levi strani osebam t bolnim srcem. Poglavja zase js ljHUmje z glavo neko-liko višje ali nitje. Tods telo ve samo najbolj« kako mu je ležati in si tudi ssmo izbira najpri-^ladnejše lege. (Pravila so tdrej v tem pofledu L, Čisto odveč. ._ THE BNL1GHTKNKENT jtsrvnu BLovmsKB mabodns rooroa *r '-"'lis jbomon Zanimive FsHstičns^pMM istrskim L Pred dnevi je bil v rimskem uradnem listu objavljen zakcm-ski dekret, s katerim je bil kmetijski minister J>o<»Mčeri, da dovoli izreden prispevek na račun obreati za kmečke dolgove I v Istri in še neki drugi italijanski pokrajini. S tem prispevkom bo v delni meri olajšano istrskim kmetom plačevanje obresti za dolgove, kolikor so slednji znašali 16. junija 1982. Višina prispevka za vsakega posameznega kmeta ne sme biti vilja od &*. . (MM M HMtoru pomeni, a «M a » <«• Utumom P«ukU rt- rvteiM. Vmunits U> pravoteMM. Sa M nm N* •• uaUrl. "Kakor voli Maine ..." Državica Maine — v kateri so republikanski volilni uradniki oropali čez tisoč brezposelnih dclavcev volilne pravice samo zato, ker so siromaki — je zadnl pondeljek volila in zmagali so demokratje. Ta državica vedno voli dva meseca pred splošnimi volitvami in ie staro politično praznoverje v Ameriki Je, da volilni izid v Malnu pokaže sploien izid, ki pride v novembru. "Kakor voli Malhe, tako voli vsa dežela." Zgodovina nam pove, ds v zadnjih 02 letih 3} volitve v Mainu samo sedemkrat izpadle rugače kakor so kasneje izpadle splošne volitve. Torej bo nekaj resnice na tej tradiciji, das! ne damo dosti na to. pržavics Maine je bila že osemnajst let v rokah republikanske stranke in — suhsčev; pripovedujejo nam, da je Maine sploh prva osvojils prohibicijo. Letos je pa bila izvoljena demokratska administracijs in od treh kon-gresnikov sta izvoljena dva mokra demokrata. Demokratje v aplošnem so kajpada jubl-lan t ni in radostno kriče, če je Msine kdaj bila zanesljiv politični barometer, js lstos. Njihovs tnuita je zagotovljena! Frankie Roosevelt je že v Beli hiši f Nasprotno so bsbjeverni republikanci grdo poparjeni. Prej je bila Maine njihov najboljši indikator. Pred štirimi leti, ko je mister Hoo-ver obljubil v vsaki ponvi pečenega piščanca, ao republikanci zmagali v Mainu z dvema proti enemu. In kajpsda, dva meseca kasneje je sledlls sijajna zmsga. Ds, Maine ae ne lsže! Kaj pa zdaj pravijo? Bh, tista tradicija ne poniesi niči To je nsključje! — Is Wsshing-tona pa poročajo, ds ss Hoovra loteva obup. Posvsril Je svoje kampanjske manSderje, ds je trebs spremeniti tsktiko. Prej je rsčunsl ssmo na dva Jsviia shoda, zdaj pa misli, ds bo ttobs nsatoplti na več shodih. Nas ne zanima demokratska zmsga v Mainu — kakor nas ne bo zanimala v prihodnjem novembru, če pride. Žilnima nas pa eno dejstvo, in to je, da ao smeriAki delsvel in fsr-marji ie vedno — sleps žoga med dvems kapitalističnima strankama. Žalostno pa resnično dejstvo! Ce bl ameriški delavci in farmarji odprli zaspane oči, bi lahko videli mogočno allo v New Yorku, ki se prav nič ne vznemirja nsd volilnim Izidom v Malnu. To je eksekutlva ameriškega kapitalizma. Ta se nič ne boji; čisto vseeno ji Je, če zmaga njena desna ali leva roka. SsJ Je že Imela demokrata v Bell hiši — Ima danes demokrate v državi New York, južnih državah in drugje — ln kaj Je izgubila? In kandidat Franklin D. Roosevelt je že ns ves glss, jsvno pred vsemi volilcl zagotovil mogočno eksekutivo ameriškega kapitalizma, da bo skrbno Čuval stare in častitljive ameriške institucije! •MMMBMmtv«! Nesramna igra x žulji delavce?! Pred ČlKalkimi sodnimi oblastmi se zdaj pere kolosalna afera bankrota Insullovega finančnega Imperija. Številke, ki jih omenjajo v legalnih dokumentih, niso mllijončki, temveč milijarde. Kakor namiguje državni pravdnik 8wanson, pridejo tožna postopanja, kajti afera je polna kriminalnih prestopkov. Samuel Insull In njegov brat Martin J. Insull — prvi Je popihal v Pariz in drugi v Kanado — ata enostavno igrala s milijoni, ki ao Jih investirali "suckerjl"; vreči sto milijonov ali štirl-ato milijonov dolarjev tujega denarja "na dll-co" ni jima bilo nič — kakor bi navadna para vrgla dva grola. Da sta pri tem zaigrala tudi avojc milijone, ni to nobeno opravičilo in ne zasluti niti ene hinavske solze, ki so Jih za Insulloma potočila čikaška kapitallatlčna trobila. Novega In še manj čudnega nI pri tem nič. Saj Je ves ameriški kapitalizem Igralska in Kpekulantska ganga; vsa Amerika je ena aama Igralnica za denar. Kaj Je borza? Postavno-krlminalna igralni-ea! Tam nesramno Igrajo za žulje delavcev ln farmarjev, za Izdelke ln pridelke, za potrebščine, brez katerih nI mogoče Živeti, sa — kruh. oblačilo in zimsko gorkoto. Vse to je postavno! To je tista "stara ln častitljiva ameriška invtltuelja", katero trn tudi prezldent Roosevelt skrbno čuval, da bodo viaokl ln reapek-tlranl gsngeti lahko nsdalje igrali In zaprsv-ljstl delavsko in farirtsrsko muko! (Dalja v šrvfi koloni.) At*, Cikat«. ITL PIUP GODlNA, upravlUlJ JOHN MOL* K. urednik ti i Ru ail itUm I® »S7 A. Trambul) Ava., 3M, drott podpiedt., 1 fIK« gl*,|draTnlk<«...| OO0PODARB&1 01 ikovibn FRANK KL0PČ1Č, peto uki FRANK SAtTS, prediadnlk Chicago. ,-r Nt dijaški kon-(orane i srednjega aapnda ao študent Ja odobrili načrt aa uatanpvl-tev najmanj »00 'Thomaa4tou-rar for, Prosident" klubov mad vlšješolci. Nt konferenci Ja bilo 86 zaatopnlkov iz kolegijev it IUinolaa, Wleoonelna, Iowa ln Mlnnosot*. DoidaJ ja Bilo formi-ranih 64 Ukih klubov v raanlh kougijb; m , klubov ed inaja Buffalo, N. T. — Od zadnje konvencija Young Pugples 80. claliit League, ki ga ja vršila pred par mesce! v Clevelandu. ja organiaacija naraatla M 60 novih klubov, ia popiti njen tajnik George Smerkln na aajl ek-aškutive v tam mealu, "Sedanja prod^dnUka kam-panja nudi ewelletlčnl mladini energijo," oraVl gmatfih. W mmi u> **JPK ** ** m ved kot Iby«hj« gliišov: U važen projekt, da »gradimo močno delavsko stranko." SOBOTA, 17 Kriza V Ameriki Ob novi knjigi Lbutea Adamiča it. rit Povsem, kar se je v tem zad- • Aasii pisajo in &*> iz Ame- ^ Strahotna gospodarska kri-Jt? je vsemu svetu d* eno K bledo, mrlilko obličje, jfe Kontinente zbližala med ae-»usode vseh nacionamih, kultih in socialnih edinic visijo Skoraj na enaki nitki in ta ena-Sodje med zemljani in na-^ varila neko čudno, ČUdo- ^ ^bratimstvo: Ij^e v sve-useza nimajo drug za drugeg*, Sktr se niso nikoli prej in Iju-1 \o pripravljeni, poslušati be-Z, drug od drugega, ker upa-fda mora prit! r3l*v sam wVe odkod. Amerika nam Že Jdavnajni več povsem neznana dežela. Njena silna, nMilna Ute-ratura prodira v naš duhovm krog in oblikuje človeka in mi--el velikani sodobnega ameriSke-« peresa so nam blizu, kakor so nam bili blizu predstavniki red-kih literatur. Po vsem tem bo knjiga Louisa Adamiča "Kriza v " ki jo Je pravkar izda Ameriki,! ^ T , la Tiskovna zadruga v slovenskem prevodu dr. A. Debeljaka, brez dvoma vzbudila še prav posebno zanimanje, saj je to knjiga, ki jo je ustvaril eden izmed deiettisočev izgubljenih sinov nase zemlje, ki hodijo v avet iskat kruha in življenja, pa se je vrnil zdaj v njo velik, bogat, pa Še zmerom ves naš in domač. Naj mi ne bo zamere, Če a« o priliki te lepe, zanimive, aktualne knjige spomnim tiatega dobrohotnega klica, ki je pred davnimi desetletji privrel iz romantičnega, domoljubnega arca Jakoba AleSovca in ki je sentimentalno posvaril nal^git človeka: "Ne v Ameriko!" Jakobu Ale-tovcu je bilo po vsej priliki pač malo mar socialnih sil, ki ao našega človeka pehale z grude pa čez Ocean, da se je šel bit za obstanek v deželo, ki je bila takrat Ae dežela vseh možnosti. Njemu je bilo pač samo ta ohrariitev krvi za zemljo, za ohranitev krvi pod vsakim pogojem in v vea-kih razmerah. — Danes Je tudi Amerika že davnaj poatala dežela vseh nemožnosti, danes 4e nkcraj ni treba nikogar avarit! pred njo, in kadar je še fcovora o nji, takrat Amerika za haa n* več fantastično čudoviAče, tem več ogromen kompleks brutalno realnih in življenjskih socialnih problemov, in če govorimo o nji ne govorimo več s trepetajočim sladostrastjem, temveč s tiho zavestjo, da od njene rešitve v veliki meri zavisi tudi naša rešitev. In tako nam govori Adami Čeva knjiga. | Delo obsega v celoti štiri eae-je, ki so bili prvotno objavljen v ugledni newyorški reviji Har-per'« Magazine: "Obljubljena dežela," "Razmere v Novi An gliji," "Raketirji in delavetvo," "Stavkanje pri delu." — V "Obljubljeni deželi" označuje Adamič nekje svoje doživetje Ame rike s temle uporniškim cinizmom : "Skoro vse obljube, ki Jih je moja večja domišljija zahtevali od Amerike, dokler sem bil še v Rtari domovini, so se ureeniči le. Amerika mi je dala sunkov in izkustev, kakršnih nisem vselej pričakoval — preobilo drgetcev ia dogodivščin. In več ko teden dni vzdržema tu niaem nikoli •tradal . . . Vem, da mi gre tod tako dobro, kakor bi mi šlo kjerkoli drugod na zemlji. Rad imam razburjenje in naaprotja, zanl-me nepokoj in stvari v na-, "tajanju." — To je izpoved, ki čudovito osvetli Adamičev živ-Jj^njski odnos do stvari in nje-jfovo me«to sredi gigantske bor-k«r je Amerika. Takšen od-zavzema do stvari skoraj Ua "'»riobna ameriška llteratu-vaj tvorci novega amerlške-J* stojijo tako z neko ave-10 filozofsko pasivnoatjo sredi orromnega dogajanja, njihovo f5! l* na tihem bije za atvar JAJMj "|M)dnjlh, najbolj poga-njihova vera je vera vseh, 'J,m *edanjoat ne daje ne kru-, nf, dobre besede in ki zavoljo *ia lahko računajo aamo na bo-- "Obljubljena defte-" ■l^tresljiva zgodba o alo-r[km priseljencu Martinu kakršnih aa najbrt Z? br«* konca ln kraja dan aJ 8ockto* Politika, ki po ^-nkt nazadnje nudi doeltiše-j "»U delavcu Cerkovniku, Pp >ksM V Te učinke ftkuša ščati v zdravilne s> i/io neredno perilo, PKOSVET* O produkc i-ki poeta- izkori- ne sile. kriminal in kriminal je edini način, da se Cerkovnik lahko Čez. . -Ocean vrne v svojo mala d^o- dru»® •P°ine motnje tensVje a vino, kjer "človek le malo dela VsP«honF^obravnaval z rd«^ lu-m le malo strada in vedno živi *** Ufotovil ^ vaebuj^ ta v zlati dobi.'« w Seveda, mi, ka* Iv reanid znfttne PomUJeval-nas je ostalo doma, o tej svoji "zlati dobi" ne moremo biti tako »reverjeni, kakdr bi se morda ialo to videti iz perspektive čez Ocean. Ko aem čital "Razmere v Novi Angliji," aem se neprestano spo- £injal Trbovelj, kakor je dan-ines z njimi: kriza, izprtja, glad, delo samo po dvakrat na «den, na cestah ljudje, izžeti in izgubljeni, nad vaem horizontom trahota apokalipse. "Razmere v i »lovi Angliji" so ostra, silna kritika gospodarskega sistema, ki redkim izbrancem dovoljuje, da )reko tisočev in stotisoČev živ jenj brezdušno korakajo do avo-ih tiho rastočih dividend. Članek dokazuje, da je Adamič po-eg ostrovidnega socialnega ana-itika tudi pesni&ko bogat opazovalec najmanjših, najbolj akri-;ih dogajanj in mojster proze, tfič čudnega ni, da je članek morda v malem vzbudil senzaci- Niznalii ni Rupje jajce tehta povprečno 50 g in vaaka gospodinja ae je že prepirala na trgu caradi njegove majhnosti. Toda pet kolibrijev tehta skupaj komaj 10 g, posamezni kolibri torej 2 gl Iz Česa neki sestoji ta stvarca? iz košlce? Mesa? Koati? Perja? Živi od edinega cvetnega nektarja, prhuta po traku a 60 udarci kril na aekundo in ae koplje v rosnih kapljah na velikih, zelenih listih kakšne pragozdne rast Hne, Doslej je bilo mogoče videti žive kolibrije le tam, kjer pač živijo, v tropskem pragozdu. V Evropi ni bjlo primernega hraniva zanje. A neki učenjak je izumil takšno hranivo. Pomešal je med s trenim sladkorjem, s kapljo kondenziranega mleka, lilii.salA mM lii^lila rfflVfllJt pcf vivnirji z ne- jo, kakor jo je svoj čas Sinclair-1 koliko miligrami mesnega eks-Jeva ''Džungla," v kateri je raz- t»kU in ščepcem moke za otro-galil magnate čikaških klavnic, Vf to je da v majhne ste-** kleničioe z votlimi Steklenimi cevkami, ki so dličlle skoraj votlim iglam. Potem je vtel nekoliko ducatov kolibrijev in jih je učil srkati s tenkimi, dolgimi Jezički umetni nektar iz teh cevk. ii ao vsa mesta, ki ae jih je Adamič v svojem poročilu dotaknil ivlgnila hrupne proteste preko švoijih mestnih avetov in trgov-ikih zbornic -i-Bt zgradi tega, ker bi objavljeno gradivo morda. x 4 . -ne odgovarjalo dejstvom, temveč Treba Je bile^ neskončne potrpež-zaradi tega, ker H Ml članek na-1 IJivosti, da jih je tega tudi na- tisnjen v najvplivnejši ameriški reviji in je zato Škodil denarnemu kreditu teh mest in njihovih ind\iatrij. Ves konservativni tlak v Novi Angliji je na Adamiča bruhal ogenj in žvelo, najeli ao telo — in Atnerica — zasebnega detektiva, da bi pisatelja tglačil pri kakšrfem nečastnem dejanju in bi imeli tako vsaj eno bedno orožje proti njemu v rokah. — Škandal je uredništvo "Harper's Magazina" končalo s tem, da je samo preiskalo razmere v Novi Angliji in še ta- učil, a potem so se živalce ob novi hrani počutile tako dobro, da je tvegal še en poekus in jih pripeljal a seboj v Evropo. Nekoliko Jih je daroval frankfurt-skemu zoologičnemu vrtu, kjer ao zAiije uredili velike steklene kletke, v katerih cvete vae pol-evropaklh cvetk. Ljudje ae zbirajo pred temi kletkami ln ae ne morejo načuditi, da so takšne drobne stvarlce »ploh mogoče. Eden izmed kolibrijev ima rdečo kapico, drugi rumeno, tretji črno, četrti pisano. Telesca ao si- mičevih navedb.' Knjigo zaključujeta vtfezAni-mivi razpravi o ameriškem ra-ketirstvu in 6 aabotaži, dveh zanimivih, svojevratnih metodah v borbi ameriškega delav-stva, ki ae še dolgo ni povzpelo do tiatega organizacijskega in ko prepričalo o resničnosti Ada- va, toda kadar zafnfoUjo po son- . lcu> ^tgrijo v tako bleščečih mavričnih barvah, daftodpirajo ljudje uata in ne morejo od za-divljenosti spraviti nobene bese de it sebe. je tmtovmm Ameriški tdravnik dr. Delgra-idejnega nivoja kakor delavstvo] do je nedavno naslovil na čita-v Evropi, ki ima za aabo pač I teljfe nekega lieta vprašanje, kaj srečnejši zgodovinski razvoj in je na ženaki privlačnejše, oko katerega borbe se — kljub vsem *u u«ta? 68 odatotkov odgovo-Užkim krizam — vršijb v precej rov ae Je gtaaik>, da napravijo normalnejših razmerah. Oba Uči večji vtia kakor usta, to pa članka dajeta človeku temeljit zaradi nežnoati. Izmed ostalih vpogled v podzemske ln ilegalne odgovorov jih Je bilo 24 odat. v afere ameriške družbe, saj po- prilog ustdm. Njih piaci ao tatr zna pisatelj, ki mu ne manjka jevali, da ao uata ljubkejša od reporterske podjetnosti, ameri- o« in da prav za prav ona daje-ško raketiratvo dovolj od blizu, j0 izraz obrazu. Ostanek Čitate-kot bivši tovarniški, cestni dela- |j€v ae je izjavil deloma za čelo, vec ii! mornar pa je nešteto sa-1 za ušeaa, za nos ln tudi za brado, botaž doživel aam. Oba članka nazorno in z bogatim Živim gra-1 Izpred aodtftča divom tolmačita svojevrstni na- godnik: _ Torej vi trdita, da čin socialnega življenja in delav- Vftm j6 obtoženec rekel "vol/' skih bojev v Ameriki. Tožitej: — Ne naravnost, go- Adamičeva knjiga bi nikoli ne gpod sodnik, moji hčerki je re mogla biti tako hudo aktualna, kel tele. kalcor je danes, in zato moramo biti pisatelju, ialolbi in dr. De- Zaročehec: "Želim si Ženo, ki beljaku, ki je oekrbel eksotično bo lepa in mlada in poleg tega sočen prevod, ziarijo prav hvaleŽ- dobra gospodinja." ni.—L. Mrael-Frtgid. RDEČA LUC IN POMLA-JENJE Pesniki so rdečo barvo in njen vpliv na srca opevali že v neštetih verzih. Mladenič daruje izvoljenki rdeče rože, da JI izrazi ailo svoje ljubezni. Pri rdeči luči učinkuje glaaba vae bolj magično — i nihče si ne razbija glave nad tem, zakaj je U barva barva čutnoati. Moderna znanost, ki ae ne u-stavlja pred nobeno skrivnostjo, Je začela razbkovati tudi to. Najpomembnejša ao v tem pogledu raiakavanja prof. Kueat-nerja, vodje ženske klinike v Lipekem. Nekoč Je opazil, da ob-aevanje z rdečimi Urki zelo godi ženekam, ki trpe na nerednem iičiičevanju. Takšno obae-vanje Jih Je kmalu osvobodilo težav in po njebi so se vedno čutile poeebno aveže, skoraj b rekli pomlajene, fcačel Je siste-matako razUkavati vpliv rdeče svetlobe. Pred vsem Je ugotovil, da lovi to svetlobo krvno barvilo in od ta povzroča rdečina preko krv- Zaročenka: "Ce meniš, da sem mlada In lepa, je že vse v redu; dobro gospodinjo bom že najela." Mesto, da bi ae amerom sukali aamo po naši pritlikavi Zemlji, ae spustimo rajši enkrat na potovanje po vsemirju in sicer ne na akromno odmerjene proge, po katerih bedo nekoč plule vse-mirske ladje, marveč na pravo vaemirako turnejo, na kateri bomo obiakali ysa važnejša nebesna tela, neglede na to, kako ao od nas oddaljena. Taka pot bo seveda dolga in aato se moramo poalužiti pač najhitrejšega prometnega sredstva, to je svetlobnega žarka, ki naredi na leto 9 bilijonov km poti. Pri tej brzini bi bila gmota našega teleaa neskončno velika in Če se hočemo vzlic temu gibati a svetlobno hi trostjo, se moramo poprej na ka kršekoli na^in demateriallzirati. Kako naj ei predstavljamo to pretvorbo, ie konec konceV brez pomena, ker moramo za tako potovanje pač dopuščati neomejeno fantazijo, tqm bolj, ker je treba že od vsega početka računati, da bomo najmanj nekaj sto milijonov let ptarl, preden pridemo mimo najgizvnejših zanimivosti vsemlrja. Bo pa fantazija na tem potovanju po drugi strani spet toltkd omejena, da ae o-pazovanja naslanjajo le na doelej znanstveno dorfttana dejstva. Kot Izhodišče potovanja si izberemo Sonce. S svetlobno brzino bllsnemo v oamih minutah mimo planeta "Zemlje," v neka-ko štirih drih pa mimo "Neptu na." — Ko priletimo Izven meja našega planetnega sistema, postane potovanje precej dolgočas no in enolično. Zdaj se nam šele prav razodene, kako je vaemlrje prav za prav prazno. Zvezde, če prav jih je neskončno mnogo, ao zelo redko poaejane. Skoraj cela štiri leta moramo hiteti z neznansko svetlobno brzino, dokler ne pridemo do najbližje sosednje zvezde v ozvezdju Centaura, ki je vrhu tega še "pritlikava" zvezda, približno enalf.e prave svetlosti kakor naše Sonce. Na potovanju srečamo še precej enako in tudi nekoliko manj svetlih zvezd, daai astronomi o njih ničesar ne veao, ker ao premajhne, da bi bile ^oaegljfve z zvezdar-sklmi daljppgJedK Te so kakor delci jirahu, raztrosene po vae-mlrju, med katerimi poznamo aamo tiste y neposredni bližini naše Zemlje. 1 Prvo res impozantno nebesno telo, ki ga srečamo, je orjaška bela zvezda Sirlua. Do njega smo potrebovali celih devet let. Zve zdo Vego dosežemo v 25 letih, do Arkturja pb^rebujemo 40 let ln dO prvega ozvezdja Hyadov 180 let. Izredno svetle zvezde nealu teno visokih tšmperštur, ki se avetijo v Plejadlh In v pasu O-riona, ao mnogo bolj oddaljene Do njih potrebujemo «00 do «00 svetlobnih let. Ce bi Imeli s boj pravljično močan teleakop in bi ga a teh zvezd namerili prot naši Zemlji, potem bi Jo videl takšno, kakršna je bila za časa velikih odkrltvenlh Jadranj petnajatem stoletju. Ko zapuatjmo to skupino ozvezdij, opazimo, da je postala gostota zvezd še manjša kakor Je bila poprej, dele Čfez dvajset ti soč let doaeže naš svetlobni eks pres naslednjo kroglaato skupi no zvezd ln hkrati— če smo u premikali pravokotno ha klavne os Rimske ceste — tudi mej< našega ožjega vsemirja. Tu U za trenutek Ustavimo, da at f>red očitno zvezdni sistem, ki prlpa da našemu Soncu. Ta zvezdni si stem Je skupek zvezd, razpore jenih.....v"" obliki leče ki Je v vetiolini smeri šest do sedemkrat večja kakor v smeri prečne oai. V tem prostoru Je nekako 30 bilijonov zvezd. Velja pa ta račun lamo s predpostavko, da so tudi pevidne, pritlikave zvezde povsod tako nagosto posejane kakor v bliŽini Soncs. Ch poiščemo v tej neskončni tnnožicl ivezd naše Sonoe, ga Kijdemo skoraj točno v ravnini imske ceste, toda daleč Izven središča vsega slatema. Ce bi hoteli aadetl pravo sredice tega zvezdnega sistema potem bi morali nameriti naš svetlobni žarek s Sonca nekako v ameri proti velikim meglam v ozvezdju Strti-ca. Računanje oddaljenosti naše Zemlje od tega središča dela a-stronomom prav velike preglavice. Sonce namreč ne a pada neposredno v Rimsko ceato, marveč samo v neko krajevno, zelo ploščato skupino zvezd v njenem območju. Premer te lokalne zvezdne skupine znaša nekako 10 do 20 tisoč svetlobnih let ln Sonce ali .približno 860 svetlobnih let od njenega središča. Potovanje vzdolž Rimske ceste bi bilo dokaj dalJAe. Sele čez 100,000 let bi v tej ameri dosegli slabo zavarovane meje n* šega ošjega oaveadnega sveta. Namenili pa amo ae nadaijevitl jotovanje tudi v "inozemstvo."* Tu bi bila prva aanimlvejša postaja skupina koamičnih megla, ki ao precej alične Magallonovim meglam, vidnim na južnem nebu naše Zemlje. TI objekti za ada, kakor da bi ae bili odtrgali od Rimake ceetoe, toda glede n* smer in oddaljenoat leže daleč laven njenih meja. Tvori jih na stotisoče zvead precejšnje rea-nične svetlosti ln se ceni njih oddaljenoat tudi na več ko 100,000 svetlobnih let. Izveb teh zvezdnih megla bi dosege) naš svetlobni Žarek Šele čez dolgo, do)go Čaaa obe veliki spiralni megli "Melsaer 83" Ih "Andromedo." Astronom Hubble pravi, da ata ti megli aamoatoj-na zvezdna svetova, katerih oddaljenoat znaša 800,000 svetlobnih let. Z Zemlje ae vidita aamo tako veliki kakor Luna, v resnici pa prav nič ne zaoetajata za našim zvezdnim svetom, o katerem Je bil poprej govor. PremOr Andromede ae ceni na 37/XX) svetlobnih let. Tvori jo več milijard večjih in manjših aone. In vendar je Andromeda še ena najbližjih kozmičnih megla. IP«1 100 čolakim teleskopom zvetdar- jSkffMSlti Narodni IBU ne na Motiht W!lsonu se je po srečllo fotografirati hekMere kozmične megle, ki utegnejo bi ti oddaljene več sto milijonov svetldbrJh let tfd naše Zefhlje. Svetlobni spektri daljnjlh koz mlčnlh megla kglajo akoraj val znatno premaknitev proti rdeči barvi, lUr ae da po Dopplerjs-vem načelu razlagati ni ta na čin, da ae ta telesa zelo naglo od daljujejo od opazovalca. Na tej podlagi ao zraČunall, da skupina megla Y ."Pevlcl" beži od nas a brzino 680 km na aekundo, fcie-gle v "Dvojčkih" pa celo a brzi no 24,000 km na aOkuhdo. ta d-pazovanja tudi potrjujejo Ein stelnbvo domnevo, dk ae vtfmlr Je ražtitta. Iz premikov sevtlobnih t^k trov proti rdeči svetlobi ak nit dalje vidi, da ae tfstd n^bMtik telesa, ki ao bolj oddaMena od nas, tudi hitreje oddiljujejo, kar pa utegne biti tUdI pretara, k \ bi se dala razlagati z nekakšno •itrudljlvoatjo svetlobnih larkov ali ca Je vzrok aamo hapopoliioat naših inatrumentov. Tudi c naj večjim teieakopom ae namreč da napraviti poanetek spektra Adle 95 do 100 urah. la navedenega ae vidi, da amo I opazovalnimi lnatrumenti, kar jih adaj Imamo, še doaegll skrajno mejo. Zaradi tega Mtronami željno pričakujejo novega 200- univerze v Kaliforniji. Votlo zrcalo tega teleakopa, ki bo lihelo nad šešt metrov v prsmeru, bo narejeno la specUlbegk atekla, tako da bdi* slike jaane neglede ni spreminjanje temperature. Dolžina teleakopove cevi bo znašala 18 metrov, talk celega orjaškega inatrumenta pa ikoraj pol milijona kg. t . Novi ieleakoD bo le adaj vidne kozmične megle oaamkrat povečal In v latam raamerju bo ae> voda naraslo tudi število tlatih, ki bodo vobče vidna, Kgko bi ai opomogla astronomija a novim Inatrumentom, Ja.talko naštevati v posameznostih. N stuje kratka konaUtacIJ z njim mogoče gledati Jarde svetlobnih let vsemlrje.—&B; ' timmmmmm 25-dnevni boj M pajkom ia aa Tho- St. Charles, III, avgusta at jf 10 paicev kača ujela v pajkovo m zapuščenem kdtu tuka poslopja aa vodne hi ča, ki je hotela požrkti ob>lWU I IrUVo v,niti je pdjek drno predtl Močne Hiti okoli njenega vratu. Tako jk kač« viseti in bpleUla t tffiom v Oyeter Hsyja, N Morgaaovega partaerja, ki kaa4Wftf* Ijvbček. ki taui atoli* v vojne« fVaafetnaton ge bomra, aad U m Je pred do sšptšmbra. MWtem jt bil dntvMo tikksf v dotlčnem kotuj IjudjO šb gl#Mli rtanMvaden dvo-boj, gledali šo reporterjl, mema II Mgraflje In pbročaH V listih o krutem pajku ln potrpelljlvi kači. Suoln mesta je pritibvedat vsako človtlko Intervencijo. Toda v četrtek Je lupgfi prejel pismo organiaacija aa vgratvo šivali, da mom biti konec "teatri" ln mučenja kače. TUMf /etapen naznanil, da Je pujtk zmagovalec in ukazal Je, ii kašo rešijo hi mreže. To ao atorlll In kača Je še komaj odleUa v travo. In zdaj Je konec "špftsa". G Mae giviil z "varčevanjem" Washlngton. — Ker vaou $850/100, katero Je kongrea nakazal pred zaključkom la odtr-\h> brezpoeelnlh v Dlatrictu of Cotumbla, ne bo aadostovala. Ja publk wetfgre odbor Iplžal "d merke za 40*. V prvih Štifto tednih pomožne akcija Je zaprosilo fx/(i|»oro 7J00 drutln, pral skanih ie bilo pa le r>'>lovlco alu-čajev. Ostali čakajo, dokler ne pridejo vladni mlloščinarjl naokrog. Mini «f*Srl*iftfct proti aoelall-atičnemu tedniku Chicago.—Socialistična atran-ka še adaj nI prejela Ud poštnega departmanta pravice drugega razreda aa pošiljanje avojaga kampanjskega tednika "Amafi-ca for Ali/' da^i Je prošnjo vlo. lila le pred Šestg.1 tedni - g prvo Atpvilko. Plačevati mora pristojbine IreUsga In četrtega razreda, ki ao loatno višje. Poštna ddmlnlštraclja ovtra U te-m ham^ndmk. Ce bb pfilhja ddk|ortjena, bo ItfšnkŽ šli fW Poater praaekal i val IM m I akodl Chicago — WilMam E. Fo-ster, predsednllki kandidat ko-munlsti. i« stranke, ae Je v četrtek od iieljal domov v New Vork. Zalaano Je preklical vae avo Je volilne shode. Morda Jih obnovi kasneje. Kakor poročajo, Je Foater Man na srčni hibi« ki se mu Je zadnje čase poslabšala. Mery bapevna na •avgpHlil turi v Mkhtgaan In Ohlu ^ Chicago. — Mgiy Domfcau. aopNgs Petere .Ba^ooda, J|| Je bila izredno aktivna v gibanju aa pomilostitev Seeca in VamttUe. bo šla te dni pa kampanjsko tur» za aoclaliatUno stranko Govorila bo na shodih v državi Michigan h) Ohlu. PROSVETA Čeprav je bil ie popreje na moč prijazen z njo, je zdaj poetal ie bolj prijazen in postrei-Ijiv, Uko da je lepa Hrvatica kmalu prišla do napačnega prepričanja, da so Slovenci prav za rea idealni kavalirjl in gentlemanl. Janez ae je od tiatega večera dalje pa do razsUn-ka v Montrealu ni mogel več rešiti, daaiprav bi ae je bil rad. Ko so se naslednjega dne peljali v Cherbourg. kjer so ae imeli ukrcati na ladjo, je Marija že začela izvajati nad preveč kavalirakim Janezom samovoljno "diktatorsko" oblast; ker je bil fant dobre volje ter j« kot vsak pristni slovenski muzikant uganjal različne burke, ga je venomer karala In opominjala, češ, to se ne spo-dobi za odraščenega človeka Itd. Ce ni »edel pri nji ter se pogovarjal z njo, ji že ni bilo prav. Nu, Janez ji Je dobrodušno sproti odpuščal vse, ne da bi pomislil, da ne velja takoj v začetku tako popustiti. V Cherbourgu so čskali šest dni. Marija se je teh šest dni držala Janeza kot Idop svoje žrtve. Nikamor se ni mogel ganiti brez nje, zmerom jo je imel na vratu; niti v obednico , ni marala iti brez njega. Janez je bil hudo potrpežljiva duša. zato je mirno prenašal ti-ranstvo mlade vdove, do katere pa vzlic temu ni več občutil tistega nsgnjenja, ki se je vzbudilo v njem v iParizu, ko mu je razodela svoj vdovski stan. Vsak osel se enkrat naveliča tež-kegs bremena. Nekega večers se je precej dolgo zamudil na dvorišču hotela Atlantic ter se pozno v noč pomenkoval z lepotico Iz Sarajeva, kateri so njeni ljubeznivi rojski zsradi njenega ponosnega zadržanja naklonili pridevek "oficir". Ko Je zjutraj prišel na dvorišče ter se napotil proti obednicl, je opazil pred vrati Msrijo, ki gs je čakala kot navadno; toda tega jutra je bila neobičajno hladna ln skoro osorna. Po končanem zajutreku pa ga je vzels v roke: "Kje ste pa bili snoči?" "Na dvorišču, do polnoči," je pojasnil Janez. "S kom? Sami?" "Z ono Sarajevčanko sem se pogovarjal," je ravnodušno priznal Janez, ki so se mu začele odpirati oči. "Vem . . " je ušlo Mariji in to neprostovoljno priznanje, da je Igrala vlogo zalezoval-ca, Ji je pognalo kri v lica. "Ne maram, da bi ss družili s to ftensko!" Janez je presenečen zsžvHfcgal. Kaj takega pa še ne t Ta ga pa jemlje v roke, kakor da je že njegova žena! Hmmt In on jI niti spomnil nI dotlej kaj o ljubezni ali podobno, ona pa te prodaja nekakšno ljubosumnost. Tako Je prigoda začela presedati tudi potrpežljivemu Janezu ln ker je bilo to zadnjega dne čakanje, se je morala Marija zateči k drugačni taktiki, da obdrži Janeza pri sebi. Ko sta popoldne stopila v neko gostilno na koza-rec vina in ju je na moč uljudni ln diskretni Francoz peljal v posebno sobico, ker je pač menil, da Je to, kar mlada človeka želita, se je Marija obesila presenečcmu Janezu na vrat ter gs žarko poljubila. Janez Je strepetal kot ustreljena ptička . . . Kaj bi vam ie dalje našteval vse neprlllke, ki jih je imel Janez na vožnji preko Atlantika! Dovolj bo, če povem, da mu Je lepa Marija pokvarila vse radosti morske vožnje in ds je že drugI dan zibanja na valovih atlantskega morja trdno sklenil ter se povrh še prldušll, če bo kdaj ksm potoval, da se bo vsaki sopotnici Izognil kar najbolj mogoče na daleč. Vroči poljubi, ki jih Je bil deležen vse dni svojega poto- vanja po morju, niso tega sklepa prav nič omajali. Težave so bile namreč večje kakor sladkosti. In če kdo hoče poslušati Janezov nasvet, naj ae nikar na potu ne aeznanja z ženskami — namreč če želi prijetno potovati. Življenje na brodu je Janezu ugajalo. Morska bolezen se ga je ognila. Sopotniki Jože, Jovo in Črnogorca so fcill prijazni in zabavni; čas mu je brzo potekal v njihovi družbi. V nekaj dneh so si bili »Uri znanci ter ai marsikaj zaupali. Eno je postalo Janezu Ukoj jasno: da vsi sUvijo velike nade v bodočnost v novi domovini. Jože je menil, da si bo prihranil nekaj tisočakov, nakar se bo vrnil domov, poplačal dolgove ter se zopet posvetil domu in domačim. Doma so ga čakali žena in troje otrok. Jovo se ni mislil vrniti v rodno Dalmacijo, razen če bi jo kdaj slučajno posetil. On bo osUl v Kanadi, si Um posUvll lastni dom ter se lepo oženil. Lepo. Črnogorca nisU imela nikakih določenih načrtov. Mogoče ostarieU v Kanadi, če jima bo ugajalo; v nasprotnem slučaju se vrneU v krš-no Crnogoro, seveda s polnimi vrečami denarja, potem bosU pa iivela brezskrbno življenje Amerikiucev ter se posmehovala nevoščljivim sosedom. Janez je bil skromen; upal je, da se mu bo posrečilo s trdim delom prislužiti toliko, da se bo lahko vrnil, si kupil nekaj zemlje ter posUvll skromno hišico. Kolikim se bodo U upanja izpolnila?-- Ko je Janez peti dan vožnje pogledal na zemljevid Atlantika v družabni dvorani ter opazil, da se je bucika na zemljevidu že zelo približala kanadski obali, ga je obšlo čudno neprijetno občutje, ki si ga nI znal razložiti. AlPse je morda že začel zavedati, da ga čaka v deželi preko morja mnogo trpljenja, neprilik in težav, da ta dežela ne bo uresničila njegovega upanjs, ki ga je nosil s seboj? V Kanadi 1 Hladne septemberske noči so naši potniki uzrli luči pomorskega mesU Halifaxa. Polnoč se Je bližala, ko je ladja počasi priplula v zunanje prisUnišče. Janez je sUl na krovu in hladni veter, ki Je rezal preko zaliva, se Je za rezal tudi v njegovo dwfy>. Janeza je čudno zeblo. Kanada! Kij imaš dobrega za izseljence, ki jih je boj za obsUnek pognal z rodne grude v tvoje naročje? V dalji so mlgoUle tisočere luči mesU Hali-faxa, toda odgovora niso prinesle, niti toplega pozdrava. Na mrzlem nočnem nebu so trepe-tale zvezde ln Janezu se je zazdelo, da njih sij nI Uko mehak ln topel kakor sij zvezd na domačem nebu; Uko mrzlo, se mu je zdelo, sljejo ln mežikajo Zemljanom. Dolgo Je sUl Janez na krovu in strmel mrzlo-slnje nebo in v morje, v katerem se je odbijala hladna svetloba obrežnih svetilnikov ter ugibal, kakšna bodočnost ga čaka v novem svetu. Zjutraj so se izkrcali. Pregled potnih listov, izpraševanje vesti itd. Natd pod kanadsko zasUvo: Odslej veljajo za vas zakoni domini-Jona Kanade! Nato zopet na vlak ln dalje. (Dalj* prihodnjič.) Iz Amerike y sovjetsko Rusijo in nazq Piše Martin Judnič, Waukegan, 111. I Odhod U Amerike Zadnjih pet let ae mnogo piše o sovjetski Rusiji, njenem razvoju, njeni petletki In sploh o njeni industrializaciji. Tudi mene je Rusija zanimale. Kriza, ki js prlšls leta 1U20 v Ameriki in kasneje po vsem kapiUlistlčnem svetu, Je vrgla delavski razred v silno brezposelnost In pomanjkanje. Po vseh deželsh Je Us dve leti velike beda med delavci, medtem pa smo še laniko zimo čiUli. da edino v Rusiji delsjo s polno paro. zaslužek je primeroma dober in eksistenca je zagotovljena vsakemu delsvcu. ki hoče delati. Vsakdo, ki dela, je preskrbljen sa sUrost in če je slu čsjno brez dels. Mnogo delavcev Je te odšlo Iz Amerike v Rusijo, da si Um urede bodoče življenje, ampak večins teh je bila razočana In vrnili so se nazaj. Drugi so se prilagodili tamošnjim razmeram ln oaUll v Rusiji. Med temi je bilo mnogo Uklh. ki bi se radi vrnili v Ameriko, a nimajo sredstev. Tudi Jaz sem šel v Rusijo s namenom, da bom Um delal. CtUl aem v listih, da v Rusiji potrebujejo čevljarjev. U Wau kegana ao kar v grupah odhajali; nekateri ao kar hiše in pohištvo prodali za amešno nizko ceno. Tudi jaz aem prodal avo-jo čevljarsko delavnico In hajd Inturlat korporacfll v Chicagu, da poizvem vae podrobnosti. Vprašam jih, če uposlljo v Rusiji ljudi, ki pridejo tja kot turisti. Odgovori mi i. da. Izpolnim prošnjo. Llstlns je Imela mnogo vprašanj: Ime ln priimek. koliko aem aUr, kje sem bil rojen, aem ameriški državljan. v kakšni atrokl sem Izučen itd. Na vaa vprašanja aem pravilno odgovoril. LiaUk za Rualjo kupim za drugi razred. Stane deaet dolarjev dnevno za dva tedna bivanja v Rusiji. Vizo ml pa dajo za 30 dni. Za ceno $10 dnevno je uključena votnja iz meaU v mesto, hrana, prenočišče v hotelu In aploh vse. kar Je treba človeku za življenje. Vštet je tudi vodnik ali tolmač. Nihče nI vedel, da odpotujem. DrUI sem Ujno. Ne vem pa, kako so ljudje Izvedeli in kmalu je vae vpilo: "Judnič gre v Rualjo!" Soclallatlčnl klub št. 45 in moji aomlšljenlkl ter prtjate'jl ao ml priredili poslovilni večer. Vrstili ao ae govon n .1 Neka'* rl so poudarjali, da je moja pot v Rualjo "važna misija", da sem nekak "neoflclelnl poslanec slovenskih delavcev v Ameriki" ln druge Uke naivnosti. (Sodrug JoŠko Oven ml je pa v Chicagu ob mojem povratku dejal, da bi bil lahko ostal doma!) Dne 18. aprila 1032 poberem svoja šila in kopiU in odpotujem. Najprej se uaUvim pri avojl sestri v Bresslerju pri Harrlsburgu, Pa., katero sem videl prvič po tridesetih letih. Potem grem v New York in at ga ogledam, kolikor ae je dalo pogledati v osmih dneh. Dne 5. maja odrinem a parnikom "Bremen" proti Evropi. Izkrcamo se v Bremenu v Nemčiji. Tam aem bil en dan. 8kupina. a katero sem potoval, ao bili sami Judje. V Ameriki ao imeli avoje trgovine, ker jim pa buainess ni več nesel, so prodali in šil na ogled v Rusijo. Skoro vsi ao bili rojeni v Rusiji. 8 seboj so vlekli veliko blaga za svojce. Is Bremena nas odpeljejo v Berlin. Tam smo usUli dva dni; čakali smo na parnik, ki nas odvede is Stettlna po Baltiškem morju v Helslngfors na Finskem. V Berlinu si ogledamo v skupini vse znamenitosti, o katerih smo menili, da so kaj vredne Posebno dobro smo si ogledali palače, v katerih je nekoč l»l\sl kajzer Strmeli HUP nad tolikim boga«t\om, ki je še tamkaj nakopičeno. 1'onekod nam je kar sapo vzelo, ko amo gledali razkošje, ki je Um še nedoUknjeno. • V Nemčiji ae veliko politizira. Kam pridemo. Um razprav-jajo o politični in ekonomaki situaciji dežele. Za vsako stvar, jo kupiš, plačaš davek. Ampak ljudje ao čedno oblečeni in udi hranjeni niso baš najslabše. Mesto je jako čisto. Kar se tiče snage, je med Berlinom in Chicagom velikanska razlika. Iz Berlina amo šli v Stettin ob Baltiškem morju in dne 14. ma-a se ukrcamo na majhno, toda prijazno ladjo. Okoli 200 oseb nas je bilo na ladji, ki je plula dva dni in dve noči do glavnega finskega mesta Helsingforsa. Potovanje po Baltiškem morju je bilo prijetno in postrežba na parniku prvovrstna. Dne 16. maja pozno popoldne doapemo v Helsingfors. Na parniku nam pregledajo potne liste in vsakega vprašajo, ali gre v Rusijo samo na ogled ali iskat dela. Vaak odgovor zapišejo. Se danes ne vem, zakaj so to hoteli vedeti. Jaz sem rekel, da grem na obisk. V luki Helsingforsa pregledajo le ono prtljago, ki jo vzamemo s seboj v hotel. So zelo površni pri tem poslu. Tam smo bili kakih lest ur. V tem času si ogledamo mesto. Na ulicah je veliko ljudstva. Bil je nekak šen narodni praznik. Finci ln njihove šege se mi ne dopadejo. Helslngfors ni napravil name nobenega vtisa. Sli smo na vrt, kjer je igrala vojaška godba. Posedemo okoli mize, ne vemo pa, kako bi poklicali pijačo. Nihče v naši skupini ne razume finskega jezika. Tedaj se spomnim, kako sem nekoč slKal od Fincev v Wauke-ganu, kako pravijo pivu. Po-mlgnem naUkarici in rečem: "OluU". Ona še nekaj vpraša, a ne vem kaj; najbrž je hotela vedeti, koliko vrčkov. Pokažem^ ji pet prstov. Pivo smo dobili, a ni se razlikovalo od ameriškega "near beera". Ko je bilo treba plačati, so bile nove neprili-ke. Finskega denarja nismo Imeli in položili smo ameriški dolar na mizo. Natakarica sumljivo ogleduje bankovec, nato pokliče drugo naUkarico in obe privedeta plačilnega natakarja ki je govoril nemško — in zadeva je bila hitro rešena v za dovoljstvo vseh. II. V Leningradu Finsko smo zapustili 16. ma ja o polnoči. Trinajst ur smo se vozili do ruske meje in se usU-vill v Beloostrovu ob meji. Ko smo obstali« so nam pregledali prtljago. Takoj sem o-pazil, du so sovjetski uradniki zelo naUnčni. Vse so prebrskali in količkaj sumljivega potnika slečejo do nagega. Meni so vzeli pisalni stroj, sedem parov podplatov in neke druge malenkosti. Rekli so mi, da pisalnega stroja ne potrebujem, Če aem čevljar! Sicer pa dobim vse nazaj, ako ostanem Sovjetski uniji ali ko zapustim deželo. Ako imaš več ko devet parov nogavic, te vpraša, kaj kaniš tolikimi nogavicami. Jaz sem mu povedal, da se dvakrat na dan preobujem. . Pri pregleda vanju bugaže so pa vedno zraven GPU (Ujni policisti), ki vse ostro opazujejo. Vprašajo te, koliko imaš denarja in vestno zapišejo vsoto in popišejo prsUne ln vse druge vrednosti, ki jih imaš pri sebi. Fotografski aparat je treba o-meniti, drugade imaš sitnosti pri odhodu. Fotografij ne smeš snemati, kjer bi hotel; neizdelanih filmov sploh ne smeš vzeti iz Rusije. Vse pregledajo ln slike, za katere niso dali dovoljenja, enosUvno zaplenijo. Svileno blago je prepovedano ln vsak kos U poberejo. Zlasti so strogi, če potuje moški aam pa nese *vllene ženske stvari, ali če ženska, ki je sama, ima svileno blago sa moške. Darovi za svojce niso dovoljeni. V Beloostrevu smo zmenjsli denar. Za dolar aeftt dobil en rubelj in 91 kopejlt u Takoj na moj I je Rusija naredila name slab vtis. SUnica je zbiU iz desk in tla so posuta s sipo. Vse naokoli je umazano in razširja smrad Vzlic temu sem skušal ohraniti dobro voljo. Mislil sem, da tu je pač Uko, toda v Leningradu bo vae drugače. Ko so bile vae ceremonij«?, jp aitnoati končane, zaaedemo vlak in se peljemo proti Leningradu. Dan je bil lep. Vsi smo pri oknu in gledamo, kaj se godi zunaj. Ljudje delajo na polju in popravljajo železnico. Pozdravljamo delavce in mahamo z robci skozi okna vlaka, toda — nihče se ne zmeni za nas. Nobenega veselega obraza ne vidim. Neka ženska nam je odmahnila z gesto jeze, kakor da bi hoteia reči: Idite vragu na roge!" Bili amo nekam poparjeni. Pozdravili smo ruske delavce, a oni nas sprejemajo s prezirom. Ženske na železniški progi so vihtele težke krampe. Pogled na te delavke je bil mučen. To je delo za močne možake. . Ko smo prispeli na postajo v Leningradu, so nas že čalcali u-radniki InturisU. Nalože nas v avtomobile in odpeljejo v hotel Oktober. V hotelu nas porazdele. Trije smo nasUnjeni v eni sobi. Vsak ima svojo posteljo. Se dovolj snažno. Na stranišču je banja, voda pa je umazana; kopa ti se ne moremo. Mila in brisače tudi ni. Nobenega papirja na stranišču.' Pritožimo se, da ni mila in brisač. Odgovorili so nam, da moramo pač sami imeti vse take reči, če jih toliko pogrešamo! Zakaj pa plačujemo po deset dolarjev na dan? — vprašamo. Odgovora na to vprašanje ni bilo. Drugi dan smo dobili vodnico in tolmačico, okrog 30 let staro Judovko. Govori še prilično dobro angleško, ali ker preveč kadi cigarete, se ji zadira glas kot piščalka in neprijetno zveni na ušesa. Ona se zaveda tega in se sama nase jezi, pravi pa, da si ne more pomagati. Dva dni sem bil v Leningradu. Prvi dan nas Judovka pelje v sUre trdnjavske ječe Petro-pavlovsk, kjer so za časa carja zapirali politične zločince. Celice so majhne in temne. Ječa je zidana iz kamna. Tla v celicah so kamniU ali iz stlačene prsti. Zrak je moker in sploh vse poslopje je vlažno; po stenah se vidi vlaga. Železne postelje so prikovane k tlom in ob posteljah so majhne železne mizice, na katere so jetnikom postavljali borno hrano: kos kruha z vodo. Jetniki so v celi cah opravljali telesno potrebo. Umivali se niso nikdar. V vratih je majhna luknja, skozi katero je bil jetnik vedno opazovan. Ječa je danes prazna in kažejo jo turistom. (Dalj* prihodnjič.) SOBOTA, 17. septemu: A. Ma&evanje Zdravnik: "Nerv sicer I oznost vak* soproge je sicer precej h|T vendar pa ni niti najmanj J Tone Piškot se je spri s sv(K ,varna. Sto let lahko dožhp '' jim prijateljem v gostilni. Dejal mu ni ničesar, pa je šel naslednjega jutra, ko je bil prijatelj v pisarni, k njegovi gospodinji, s kaUro se je dolgo zelo prijazno razgovarjal o vsakovrstnih povsem brezpomembnih stvareh. Prihodnjega dne je Tone Piškot poslal svojemu tovarišu dopisnico, na kateri je bilo napisano tole: "Dragi prijatelj! Včeraj sem bil pri Tebi, pa te žal nisem dobil doma. Ne vem, zakaj si mi pripovedoval, da je tvoja gospodinja Uko odurna in vsiljiva. Jaz sem govoril dolgo časa z njo, pa sem spozal, da je prav prijetna in nikakor ne umazana ženska, kakor si mi govoril o nji." • "Gospod doktor, ali se še spominjate? Ko sem bfl lani pri vas radi revme, ste mi priporočili, naj se varujeih pred mokroto." "Seveda; ali vam je pomagalo?" '^Pomagalo je; prišel sem vas samo vprašat, ali se zdaj lahko že okopljem?" O Pred sodiščem — Lahko se poslužite zakona in kot sin ne morate pričati proti očetu. — Hvalabogu, da mi ni treba povedati, da je moj oče to storil. "Na kaj pač spominja ta moderna glasba?" • "Na naša vežna vrata, ki jih še vedno nisi namazal " e "Vaši fantje so pa dosti denarja zaštudirali . . ." "Res je; a edini, ki je pri tem bolj pameten posUl, sem jaz!" ož (obupan): "In jaz?t j" dnik: "Članek ni slab. u tak