jubljatisKjs)
Štev. 12.
Leposloven in znanstvei\ listT
V Ljubljani i. decembra 1889.
Leto IX.
Bolnikova molitev.
X^a goro tone solnce moje, ^T^ Ob meni plove mrak teman, Ime" zahvaljam, Stvarnik, Tvoje, Morda je bil poslednji dan!
Utrujeno oko ozira Poslednjič se v Tvoj živi svet, Mladost se davna mi odpira, Pozabljen  čas se vzbuja spet . . .
Brezkončni Bog,  Ti meni piti V življenji dal si mnogo slast, Dal tudi mnogo bol užiti, Za vse, za vse Ti bodi čast!
Kak<5 sred trepeče moje, Kakovo moč ima spomin: Pomlajam se, veselo poje Pred mano deček raz planin.
A žal, ta svet mi jemlje vero, V sred mi lije bridek strup, Zatira čustvo mnogotero, A ti, Gospod, krepiš moj up!
Kak6 od tod bi pač ločiti Vesel se mogel in miran! Ne, ne, takd ne morem iti, Prebridek je slovdsa dati!
Slovdsa dan ? Res,  dan slovdsa,
Ti kličeš me, to vdm trpin,
S seboj ne bodem vzel ničesa,
S seboj naj vzamem vsaj — spomin !
Spomin na zlate dnove svoje, A ne spomina  na bridkost, Spomina ne na dušne boje, Spomin na mirno le radost!
Pred mano zopet solnčni griči, Ves svet jedino svetel raj, Nad mano lehnokrili ptiči, Vse živo, Idpo kot nekdaj!
Zdaj stopam v svet, okd zavzeto Z njegovim krasom se poji, Za vse, kar le"po, drago, sveto, Sred mladostno mi gori.
Kar meni svet je zlega storil, Pozabljeno je v uri tej, Kar jaz komu"  —  Ti veš,  pokoril, Kesal sem se dov61j doslej!
Gospod,  Ti kličeš, in Očeta Poslušam  Te in grem od tod, V višave solnčne grem iz svdta, Ves Tvoj, jedino Tvoj, Gospod! -
A. Funtek.
45