,,l_mdshl lls." ko( toiažifelf. V svoji številki z dne 17. februarja t.l. piše ta list pod naslovom »Le več korajže in dobre volje« to-lec »Dandanes so ljudje kaj Cudni. Kamorkoli stopiš in se spustiš v pogovor s tem ali s tem .lovekom, ni.kjer ne slišiš druge besede kakor »o slabih časih«. »Živina nima cene« pravi prvi, »denarja ni«, tarna drugi. »Obleka je draga«, toži tretji. Tako gre naprej vse po vrsti, dokler ljudje vsi obupani ne umolknejo in sc he zamislijo kdovckam. Noben pameten flovek, ki ima odprte o.i in ušesa, ne bo trdil, da se nam vsem sknpaj — z malo izjemami morebiti — dobro godi: \rsak ima .svoje tožave. Ampak tako hudo, kakor ljudje tarnajo, pa zopet ni. Res imamo v deželi hudo brezposelnost, res je denarja malo in posli te.ejo sljromno — toda od lakotc pri nas Ijudje še vendar ne mrjo. Lc berite, kako je drugod, zlastl v velikih mestih, paLpste rekli: Ilvala Bogu, pri nas pa še ^ndar ni tako bvido! Mi vemo, da je bilo pred leti bolje. Toda od tega, kar jc za nami, od tega nima nihče ni_. Za pretoklostjo se jokati pomaga ravno toliko, kakor jokati se za mrličem — živ nc bo nikdar več! Zato pa se res ne izplača gledati nazaj, ampak. gjiejmo naprej, da bo vsaj bodo.nost boljša! Tako slabo pri nas še ni, da'bi bili na koncu svojih sil. Res je, mnogo-je propadlo; toda preostala nam jo šo vcdno zemlja, ki rodi, ostalc so nam.delavnc roke in brihtne glave in to je noprecenljiv kapital. -S tem kapitalom bomo morali začeti dolati magari znova in če bomo imeli pogum in nokaj dobrc voljc, pojdc naproj. Sanio s stokanjom ]ia no prido nihče nikamor!« Tolažba. ki jo »Kmetski Hst« sporoča nam kmotom, je torej ta: »Tako hudo, kakor Ijudjc tarnajo, pa zopct ni! lJri nas šo vendar ni tako hudo! Bo vsaj bodočnpst boljša! Samo s stokanjcm ne pride nihčc iiikamor!« Hvala lopa za tako tolažbo, ki je jako poconi in nič ne zaleze! Ako »Kmctski Hst« mcni, da s stokanjem ne pridemo nikamor, pa naj nam rajši pove, kako pridemo iz sedan.joga tožkoga gospodarskoga stanja.