la praznikov Iasued dally except Saturdays. Sundays and Holidays - - ------------ ^ ^ ^. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I Urodnllkl in upravniikl prostori: 1007 South Lawndalo Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndalo Ave. Telephone, Rockwell 4904 LETO—YEAR XL ftsi lleta le ItOO ygg-g .TffiggjPiS IS^cJtÄ S uLSTuS. CHICAGO t3. ILL. PONDELJEK. 10. MAJA (MAY 101. 1048 Subscription SS.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER OS ' Äceeptanoo far maÜlag at special sato of postage provided far In section 11 OS, Act of Oct a, 1017, authorised oñ June 4, 1011. Razgovori v Washington!! za odvrnitev stavke železničarjev brezplodni Steel man se sestal z reprezentanti bratovščin in kompanij. Justični tajnik Clark izjavil, da Truman lahko zaseže železnice Waehingt on. D. C.. 8. maja. — Razgovori v Beli hiši niso pro-ducirali formule za odvrnitev stavke železničarjev prihodnji torek. Voditelji treh bratovščin in r reprezentanti železniških kompanij so imeli tri konference z Johnom R. Steelmanom, delavskim svetovalcem predsednika Trumana. Izjavili' «o, da so bili razgovori splošnega značaja irt da Steelman ni predložil nobenega načrta za odvrnitev preteče stavke. Steelman je svetoval kompa- situaciji nV splošno, nijam, naj člani pogajalnega odbora ponovho pridejo v Belo hišo. Po zaključenju druge konference z voditelji bratovščin je W. T. Faricy, predsednik Zveze železniških kompanij, obiskal Steelmana. Širijo se govorice, da bo Truman sugeriral odložitev oklica stavke za 20 dni kot zadnje sredstvo. Voditelji bratovščin so izjavili, da vprašanje odložitve stavke ni bilo predmet diskuzij v Beli hiši. Charles G. Ross, Trumanov tajnik, je dejal, da so bili razgovori raziskovalnega značaja in da se bo Steelman ponovno sestal z reprezentanti bratovščin in kompanij in jih skušal pridobiti za izravnavo konflikta. Konference v Beli hiši udeležili Alvanley Johnston, predsednik bratovščine strojevodij; David B. Robertson, predsednik bratovščine kurjačev, in Arthur J. Glover, predsednik bratovščine kretničarjev. Vsi so izjavili, da Steelman ni predložil konkretnih sugestij in ne razkril, ali ima vlada kompromisni načrt za izravnavo konflikta. Slika je bila črna po prvi konferenci. Johnston je*re-kel, da so voditelji bratovščin razpravljali s Steelmanom le o Pred konferenco v Beli hiši je federalni justični tajnik Clark dejal pred časnikarji, da je informiral" Trumana, da ima še legalno oblast do zasege želez nic. On se je skliceval na nedavno odločitev federalnega vrhovnega sodišča, da je Amerika v tehničnem smislu še v vojni. so se delavska divizija ~ progresivne stratike Ernest De Maio izbran za predsednika Chicago.—Seymour Siporin je naznanil formiranje delavske divizije progresivne stranke. Tvorijo jo reprezentanti unij Ameriške delavske federacije, Kongresa industrijskih organizacij in neodvisnih unij v Illinoisu. Divizijo je organiziralo tisoč delavskih delegatov, ki so se udeležili konvencije progresivne stranke v Chicagu. Podpirala bo kampanjo za izvolitev Henryja A. Wallacea za predsednika Združenih držav in njegov program miru in prosperitete. Delavski program progresivne stranke zahteva med drugim: Minimalno plačo dolar na uro. Ohranitev delovnega tedna 40 ur. Raztegnitev programa pravične uposlitve na vse delavce. Preklic Taft-Hartleyevega protidelavskega zakona. Vzpostsvitev kontrole cen, da se ustavi inflacija. Končanje diskriminacij in neenakopravnosti v najemanju delavcev. Podpiranje unij v prizadevanjih Va izboljšanje delovnih pogojev. ^ Za predsednika delavake divizije je bil izbran Ernest De Maio, podpredsednik unije United Electrical, Radio & Machine Workers CIO, za tajnika pa Sevmour Siporin. Drugi odborniki divizije so Hilliard Ellin. Carl Johnson. Charles I wson, Paul Gardner, Thomas Blanche in Ralph Turngr. Steelman je vprašal reprezen-tante železniških kompanij, ali so se odločili za revizijo svojega stališča in pripravljeni za kon-cesije^ da bi tri bratovščine u-maknile pretnjo glede oklica stavke. Odgovorili so, da so sprejeli priporočila posebnega Trumanovega odbora, ki je študiral konflikt. Odbor je priporočal zvišanje plače železničarjem za 15 in pol centa na uro. Bratovščine so* zapretile z o-klicem stavke, ko so kompanije odbile zahtevo glede zvišanja plače za 30 odstotkov in revizijo 25 delavnih pravil in regulacij. Stavka, če konflikt ne bo Izravnan, se bo pričela v torek zjutraj. Člani bratovščin so že dobili zadevne instrukcije. Voditelji bratovščin so prej izjavili, da so se potrpežljivo pogajali z železniškimi kompanijami od 7. oktobra lanskega leta in upoštevali vse določbe železniškega zakona. Naglasili so, da so zahteve za zvišanje plače ir-pravičene, ker se dvigajo žlv-ljenski stroški. Kuba zasegla komunistično postajo Havana, Kuba, 8. maja. — Vlada je zaaegla komunistično ra-diopostajo. Izjavila je, da je to storila iz razloga javne varnosti in zaščite. Domače vesti Nova grobova v Pennl Carnegie, Pa.—Dne 28. aprila je po daljšem bolehanjv umrla Josephine Ferme, rojena Bašelj, stara 68 let, doma iz fare Čem-Šenik pri Izlaku. Tukaj zapušča sina Matta. Bila je članica društva 166 SN P J v Prestu in ženskega kluba v Moon Runu. Clearfield, Pa.—Dne 30. aprila je umrl John Jakobe at., doma iz Dobrovca pri St. Jerneju, Dolenjsko, v Ameriki 30 let. Za-' pušča ženo, pet sinov, dve poročeni hčeri in dva brata. Ubil pri delu Avella, Pa. — Dne 3. maja je bil ubit pri delu Louis Mlekush, ki je delal v 25 milj oddaljenem premogovniku pri "Coverdalu. Star je bil blizu 49 let, doma iz, kala pri Bovcu, v Ameriki 27 let, član društva 292 SNPJ. Tukaj zapušča ženo in dva sinova, v West Virginiji več sorodnikov, v starem kraju pa tri brate in sestro. Društvo izreka prizadetim globoko sožalje. Nov grob v Chicagu Chicago. — Umrl je John Cer-nich, star 75 let, doma z Dolenjskega. Žena mu je umrla pred več leti. Zapušča štiri sinove in dve hčeri. Ia Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrl Petee VeHkonjn, star 49< let, doma iz Gorice, član društva Carniola Tent. Zapušča poročeno hčer ln sina. — Po kratki bolezni je v bolnišnici u-mrl Anthony Mezget, star 37 let, rojen v bližnji Ashtabull. Mac D ou gall sprejel nominacijo Kandidat za senatorja na listi progresivne «tränke Chicago» 8. maja. — Curtis D. MacDougall, profesor iurnaliz-ma na univerzi Northweatern, je naznanil sprejetje nominacije kot kandidat za zveznega se natorja na listi progresivne stranke v Illinoisu. Kandidat za predsednika Združenih držav na tej listi je Henry A. Wallace, kandidat za podpredsednika pa senator G len H. Taylor. William Miller, državni direktor progresivne atranke, je naznanil, da se bo pričela prihodnji teden intenzivna kampanja zbiranja podpisov na peticije za MacDougalla in druge kandidate. Kandidat za govemerja države Illinois Je Grant W. Oakes predsednik unije Farm Equip ment Workers CIO. kandidat za podgovernerja pa Harry Diehi iz Gibson Cltyja., Drugi kandidati eo bili nomi-nirani na konvenciji progresivne stranke v Chicagu 10. aprila MacDougall je dejal, da je sprejel nominacijo kljub opoziciji s strani uradnikov univerze Dostavil je, da je vprašal upravo univerze za dopust, da bo lahke, vodil kampanjo. Leta 1944 jr bil MacDougall kandidat z« kongresnika na Usti demokratske stranke v Evanstonu, kjer je sedež univerze Northwestern. "Vodil bom kampanjo v duhu dobrega sosedstva i med Ameriko in drugimi državiml," je rekel MacDougall. "Sem za odprto diplomacijo in zgupam organizaciji Združenih narodov, kukvnico. dve sestri in štiri brate. — V bolnišnici Mt. Sinai se zopet nahaja John Brodnik iz Euclida. — Pri družini Stanley Hace so se oglasile rojenice in pustile hčerko. — Poročila sta se Marie Hočevar in Frank J. Brodnik, kakor tudi Antoinette M. Jerman in Joseph Zabukovec. Kandidat za državnega pravdni ka na njeni listi je mestni sodnik Samuel Heller, kandidat za i načelnika meatnega sodišča pa . Pearl M. Hart. Vojaški pakt med Holandijo in Belgijo Wassnaar, Holbndija. 8. maja. Uradno naznanilo pravi, da so bila pogajanja med Holandijo in Belgijo glede sklenitve vojaškega pakta zaključene. Pakt bo podpisan prihodnjj teden v tem mestu. ameriški predlog za mir v palestini ni dobil odziva Glasovanje o stavki v Kanadi Ottawa, Kanada. S maja. — Voditelji železniških bratovščin po obvestili kompanije in delavski department, da Je bilo odrejeno glasovanje o oklicu stavke Bratovščine imajo 125.000 Banov. Kompanije eo Odbile za' htevo za zvišanje plače za 35 centov na'hro * Laka Succeaa. N. Y« 8. maja.— Nov ameriški predlog za končanje bitk med Židi in Arabci, mir v Palestini in da Velika Britanija podaljša avojo vlado ni dobil odziva. Britski mandat v Palestini bo zaključen 15. maja. Amerika je sugerirala repre-zentantom Židov in Arabcev pri Združenih narodih, naj ae izrečejo za sklenitev premirja, ki naj bi ae raztegnilo na vao Palestino, kakor tudi deaetdnevno suspendiranje zasedanja generalne akupščine in diskuzij o Palestini. Velika Britanija naj bi podaljšala mandat do 25. meja. Naznanilo pravi, da je Amerika predlagala, naj reprezen tanti žldov in Arabcev ter člani poeenbe komisije Združenih narodov za Palestino aranžirajo premirje Komisijo tvorijo predstavniki Amerike, Francije in Belgije Arabci in ildja ao zavrnili a-meriški predlog. Velika Brttanl- Vprava teleznic naznanila zviianje voznine Chicago, 8. maja. — Chicago Transit Authority je naznanila zvišanje voznine na cestni In nadulični železnici. Zvišanje je en cent na obeh železnicah Voznlna na cestni železnici bo enajst centov, na nadulični pa trinajst centov v torek ob 12:01 zjutraj, Uprava železnic Je izjavila, da se bodo dohodki pove čeli za $7,500,000 na leto in ds bodo krili deficit. Zvišanje voznine Je že tretje v trinajstih me seči h. Truman bo nominiran, nravi Farley Chlcago, 8. maja. — James A. Farley, bivši načelnik osrednjega odbora demokratske stranke, je na sestanku s časnikarji napovedal, da bo Truman nhmi nlran na konvenciji stranke v Philadelphljl ln izvoljen pri vo-lltvah v novembru Dejal je, da strinja z zunanjo politiko ad načrt za povečanje letalske sile sprejet Senat ignoriral opozicijo Trumanove administracije IZDELOVANJE RAKETNIH LETAL Pogajanja o mirovni pogodbi ustavljena Predsednik avstrij-ske vlade razočaran London. H. maju. — Pogajanja med namestniki zunanjih mi-nistrov štirih velesil — Rusije. Amerike, Velike Britanije ln Francije — o sklenitvi mirovne pogodbe za Avstrijo so bila suspendirana za nedoločen čas. Pričela so se v februarju. Suspendiranje je predlagal Samuel Reber, namestnik ameriškega državnega tajnika Marshalla. On je predsedoval seji. Reber je naznanil, da ne bo sklical nove seje, ker so se vsa dosedanja prizadevanja za dosego sporazuma o avstrijski mi rovnl pogodbi Izjalovila. Leopold Figi, predsednik avstrijske vlade, je rekel na Dunaju, "da je suspendiranje pogajanj razblinilo vsa naša upanja glede sklenitve mirovne pogodbe." Namestniki zunanjih ministrov Amerike, Velike Britanije ln Francije so odbili zahtevo ju goalOvanske vlade, da mora Ju-goalavlja dobiti slovensko Koroško ln vojno odškodnino $150,-000,000 od Avstrije. Zahtevo je podprl N. P. Kotklmov, namestnik ruskega zunanjega ministra Molotova, Washington, D. C.. 8. maja. — Načrt, da se letalska sila poveča na 70 grup, je bil sprejet v senatu *S74 proti dvema glasovoma. Senat je s sprejetjem načrta sankcioniral potrošnjo dodatne vsote $822,000,000 za nakupe novih letal. Vsota čez tri milijarde dolarjev bo potrošena za ojačanje letalske sile. * Načrt je bil sprejet kljub o-poziciji predsednika Trumana in obrambnega tajnika Forrestela. Oba sta pritiskale na kongree za sprejetje načrta vojaške kon-skrlpclje in vežbanja. Nafrt, da se letalska sila poveča na 70 grup, je bil prej sprejet v nlšjl zbornici z veliko večino. Kongresnik Allen, republikanec iz Illlnolaa in načelnik od* seka za pravila, je predlagal za-vrženje načrta vojaške kon-skripclje. Dejal je, da bodo armada, mornarica in letalska sila dobile dovolj prostovoljcev, ako bo kongres sankcioniral letno nagrado $500 vsakemu, ki ae prijavi za vojaško službo. V teku debate so senatorji kritizirali kavaanje mpd arma d«, Mornarico in milk* Dih Senator Lodge je obdolžil vojaške voditelje, da niso predlolill dejstev kongresu. Dejal je, da bi morali sami odločati o tehničnih vprašanjih. Priporočal je izdelovanje raketnih letal. "Upam, da zgodovinarji ne'ustrahovanju piketOV bodo rekordlrali dejstva, da Sovjetska uni|a gleda Iz ozadja na Ameriko, ki .troši milijarde dolarjev za oboroževanje," je rekel Lodge. f'Amerika bo, kakor kaže, s svojim programom vojne pripravljenoati, zaklala gos, ki laže zlata jajca. Truman ln člani njegovega kabineta so nam pripovedovali, da bo Marshal- lov načrt ustavil pohod komu- ........... nizma in širjenja sovjetska p . «»■ vpliva v zapadnl Evropi, zdaj rranctja dobila pa naglašajo potrebo vojne pri- ameriiko pŠeniCO pravljalnostl." | P(|r,r B maja._pt,nlk "John Senator- Bridges, načelnik od- II. Quick" je pripeljal ameriško seka za aproprlaclje, je napove- pšenico v luko Bordeaux. To je dal, da bo Rusija imela atomsko prva pošiljatev pšenice,' dostav-bombo čez tri leta. On je pri- ijena Franciji, na podlagi Mar-tiskal na senatorje za sprejetje shallovega načrta. Parnlk Ja do-načrta, da se letalska sila pove spel v francosko luko Iz Galves-ča na 70 grup. tona, Tex, Predsednik Wallaceve-ga odbora umorjen Charleston, S. C,, 8, maja. — Robert New, predsednik odbora za izvolitev Henryja A. Walla-cea za predaedilka Združenih dršav in poalovnl agent mornar- unija» je bil umerjen v ku pretepa v uradu unije. Zabo del ga je z nožem Rudolph Sir rlo, katerega je policija aretl rala. Protest proti ao Ottawa, Kanada, 8 maja, Člani sveta strokovnih unij sprejeli resolucijo s protestom proti policijskemu ustrahovanju piketnv, Resolucija ostro obaoja policijski napad na pike-te v Cornwallu, Out, Policija Je napadla člane tesarske unije, ki so udeleženi v stavki. miniatracije in Trumanovo dok trino za zajezitev komunizma v Evropi in Aziji. ja pa je izjavila, da ne more iti preko odločitve parlamenta, da ae mandat zaključi 15, maja. Generalna skupščina je obdolžila Veliko Britanijo, da poene ma gesto Ponclje Pilata v Jeruzalemu, ki si je umil roke po obsodbi Kriata. Veliko Britanijo je pozvala, naj Imenuje nevtralnega komisarja pred zaključe-njem mandata in začasnega župana v Jeruzalemu, ki bi b*1 —— sprejemljiv za Žide in Arabca ' Napetost V jutni To so bila edina priporočila ar^i: „ zvečala akupščine Združenih narodov *or€/' •« »ovrt aia po devetdnevni debati o luna I Seoul, Koreja, B maja — Nv kih, da se Jeruzalem zaščiti petost v jutni Koreji ae je po pred možnim uničenjem Pred- večala pred volitvami, katere je log francoake delegacija, da odredila organizacija Združe skupšAns imenuje pooebno ko- nlh narodov kot prvi korak k misijo in jI poveri polidjeko ob- ustanovitvi neodvisne vlade Vo last za zaščito Jeruzalema, je lltve hočejo blokirati desničar bil zavržen j jI In levičarji. Južna Koreja } Ameriški delegat Franris B pod ameriško okupacijo Dve Se vre je dejal, da je Amerika voditelja daentčerjev sta obdol-pripravljena prevzeti evoj delež žila ameriško vojaško vlado ko-odgovomoeti za vzdrževanje . ruprije, To sta Kim Koo In miru in reda v Jeruzalemu. i Kimm Kiuslc amerika posreduje v sporu med iiberalq in monarhisti v grčui Alana, Grčija, 8 maja.—Ame-1 premestitve nekaterih minia-rika Je prevzela vlogo poeredo- trov. Vsi liberalni ministri so valke v sporu med liberalci In predložili resignacljo premierju monarhisti, ki Je povzroči vlad Bofullau Sofulia »n Caldarla aa no krizo. Piemler Temlatokles ne moreta redlniti glede preme Sofulls, vodja llberafhe strank*, je suspendiral parlament za en mceec, Krizo je aprožilo vpra-šanje premešanja kabineta Poročilo pravi, da eo aa člani vlade odločili za reaignaeijo. Dwight Griawold, načelnik a-merlške |>omožne misije v CirtH-JI. In reprezentant ameriškega poslaništva v Atenah, sta Imela razgovor s prernierjem flofull-som Pozneje sta konferlrala s Konstantinom Caldartaom, pod predsednlkotn vlade ln vodite-> j I jem nvmarhiatlčne atranke, e Sofulia le obdolžil Caldariaa da aa ne drži eklenjenega dogovora glede reorganizlranje ka btneta Vest pravi, da akuša Griawold izsiliti sklenitev dogovora glede šanje kabineta. Uradno poročilo pravi, da je bilo nadaljnjih trinajst gerllcev, med temi dve ženski, ustreljenih v Atenah fttevllo uatreljenrev ta teden je poskočilo na 165 F note monarhistlčne armade so v akciji proti gerilaktm silam v centralni in aevernl Grčiji, Konatantin Rendia, juatlčnl minister, je naznanil, da bo nadaljnjih 300 Grkov postavljenih ob zid in ustreljenih Usoda 2,-461 oaeb, ki ao bile obsojene na smrt, še n) odločena Vaa ao ar udeležila revolte I. 1044 proti takratni vladi, katere predaed nik je bil Georg* Pa|»andreou Revolto ao zatrta britake ln grška nvmarhiatlčne čete po več tednih ljutih bitk. avtna unija pretrgala mezdna pogajanja Odločila se je za oklic stavke proti korporaciji IZJAVA DIREKTOR. JA MATTHEWSA Detroll, Mlch.. 8. maja. — U-nija združenih avtnih delavcev CIO je pretrgala mezdna pogajanja a Chrysler Motor Corp. in nasnanlla, da je atavka 75,000 delavcev neizbežna. Okllcana J>o prihodnjo sredo, Korporacija ima tovarne v Detroitu ln drugih mestih. Stavka, ako bo okllcana, bo največja v avtnl induatrijl od one proti korporaciji General Motors 1, 1845-46, ki je trajala 113 dni, "Mezdna pogajanja ao prišla v brezupen zastoj," so h-Javili voditelji unije. Norman Matthews, direktor avtne unije, je v svoji izjavi zvrnil krivdo za zastoj v mezdnih pogajanjih na korporacijo. Obdolžil jo je žaljenja dostojnosti in dignitete delavcev, ker ee ja uprla zvišanju plače, čeprav grmadi ogromne profite. Prvotno Je unija zahtevala zvišanje plače za 30 centov na uro, korporacija pa je ponudila zvišanje za šest centov na uro. Ko Je unija to.zvišanje zavrgla, je korporacija umaknila ponudbo, nakar je sledil zaatoj v pogajanjih, Uradniki korporacija zagovarjajo svoje stališče. Izjavili ao, da >e je korporacija vedno pogajala z unijo v dobri volji In aaupanju. Naglaelli ao, da eo se nadaljovanje pogajanj. Sirijo se nepotrjena poročila, da bo unija revidirala tvoje stališče glede oklica stavke. Osnovana ao na možnosti stavke železničarjev, članov treh bratovščin, prihodnji torek, dan pred stavko avtnih delavcev proti Chryaler Motor Corp. Pričakuje se, da bo federalna vlada posegla v konflikt med avtno unijo ln korporaeljo In ga skušala Izravnati. Tožba proti klavni-škim kompanijam Poskus za končanje stavke obnovljen Chicago, 8. maja. — Unija klavniških delavcev CIO je vložila t oš bo pri federalnem dleti iktnem sodišču proti štirim velikim klavnlškim kompanijam Te so Armour L Co., Swift & Co., Wilson At Co. ln Cudahy Packing Co. Unija zahteva odškodnino od kompanij. Obtožila jih ja krte nja provizij pogodbe glede starostnih pravic, plačevanja bolezenske podpore in počitnic, do katerih ao delavci upravičeni, Kompanije so kršile starostne pravice delavcev, ko ao jim naslovile pisma, da bodo izgubili te piavice, ako se ne bodo vrnili na delo. Vlada je obnovila poekus za končanje stavke klavniških delavcev, ki traja ža osem tednov. Člani federalnega posredovalnega odbora ao doajiell v Chica go iz Washington* Sklicali so konfeienco lepre/entantov unije In kompanij. V odboru so Frank Walah, Thomaa J. Cle-land in Gilbert McCutcheon Anglija odloiila razgovore z Rusijo „ l>»ndon, S. maja—Vlada premier ja AttUeja je odložila raz-I govore z Rusijo glade sklenitve . novega trgovinskega pakte Kot i a/log ae omenja ameriška opo-Izicija pioti sklenitvi pakta PONDELJEK, 10. MAJA 1948 in priznati moram, da poročilo, ki sta ga podala, je bilo vestno, pošteno in samostojno, zato priporočam vsem, da posetite to predavanje v sredo, 12. maja, v Slovenskem narodnem domu n«f St. Clair ave. Loula Kaferle. Pridite na sejo kluba progresivne stranke Chicago, IlL-rV pondeljek 17. maja, ob osmin zvečer se bo vršila seja kluba progresivne stranke 22 warde v ljudski šoli na naslovu: 2948 S. Homan ave., soba št. 3. Vii tiati, ki ste pod-pisali članske karte progreoiv-ne stranke in živite v 22 wardi, ste prošeni, da se udeležite soje. Na tej seji se bo volil stalni odbor kluba, kakor tudi kampanjski odbor za jesenske volitve. Pred nami je veliko dola, če hočemo, da bosta izvoljena Wallace in Taylor in drugi kan-didatje progresivne stranke. Na to sejo ste vabljeni tudi drugi, ki niste še člani progresivne stranke. Sprejeti boste na tej seji. Progresivna stranka potrebuje vas in vi potrebujete njo. Naj bo ta stranka iz ljudstva in za ljudstvo. Ne pa tako, kakor je pri starih dveh strankah, da na vrhu odločajo, kdo bo kandidat v javne urade, splošno ljudstvo pa nima druge prilike, kakor voliti za "slona" ali pa "osla." Torej ni čuda, da vlada danes taka vojna histerija. Če ste za mir in blagostanje splošnega ljudstva, potem je va* ša dolžnost, da se pridružite progresivni stranki in po svoji moči pomagajte, da bo ta stranka prišla zmagovita pri jesenskih volitvah. Na svidenje! Za odbor: Loule Zor ko. Premoga*Ji se vraftajo na delo. Ta slika Je bila sneta v blišlnl Pittsburgh». ter zelo vljuden. Ne verjamem, da je zapustil kakšnega sovražnika, ysaj poltenega Človeka ne. jCdor g» je poznal, ga je imel tudi rad. Med nami &o ostal v spominu še dolgo Čaaa. Družini izrekam globoko soialjo. Dno 17. aprila pß je umrla Helena Pabjan, stara 72 let in čtaniea drtiltva Od boja do zmage 337 SNPJ. Njen mož Mihael je umrl prod 14. leti. Tukaj jo Živela 40 let. Zaputta tri hčere; iary OTCeefe v Clevelandu, He-no Florijan in Anno Saoko, živeči v Chicagu, ter sina Mihaela in brata Franka Schimatza, živeča v La Sallu. Mary O'Keofe sem poznal le v Elyjy, Minn. Z njenim prvim možem sva si bila dobra prijatelja. On je Že dolgo mrtev. Po 35 letih pa sva oe z Mary zopet oestala v pogrebnem Zavodu. Nekako presenetljivo In ginljivo je bilo, da po tolikih letih zopet srečaš staro znanko. Tokrat smo bili še mladi, danes oa smo stari—velikanska sprememba v vseh ozirlh. Vesel sem J ill toga sestanka, kajti imela va ei mnogo povedati še o do- {odkih iz Ely ja in. pa pozneje, o smo potovali vsak po svojih Sotih in iskali srečo. Tudi tej nižini iskrcho sožalje! • V East Molinl sta pa 17. aprila obhajala 25-letnlco zakonskega življenja Ignacij in Jennie Rose-tich. Sorodniki in prijatelji so jima napravili nekaj zabave. Udeležili so so je tudi iz La Sal-la, Peruja in De Pueja. Ignacij in njegova žena sta naprednega prepričanja in mnogo žrtvujeta ža narodno stvar. Za SANS sta Že darovala $100. Želim jima še mnogo let, da bi jih preživela v ¿reči in zadovoljstvu. Frank MartlnJak. Deseta obletnica »Ameriškega slovanskega kongresa v zap. Penni Piiiaburgh, Pa. — V nedeljo, 13. junija, se bo Vršila proslava 10-letnice Ameriškega slovanskega'kongresa v zapadni Penni s konferenco v hotelu Fort Pittu. Na konferenco vabimo, vse slovanske organizacije, cerkve, klube in posameznike. Organizacije naj izvolijo dva ali več delegatov za to važno konferenco. Udeležite se te konference v imenu svetovnega miru. Podpirajte Ameriški slovanski kongres moralno in finančno. Registracijska vstopnina je $2 za organizacije, za pošameznike pa $1. Ameriški slovanski kongres v zapadni Penni ima svoj radio-program in mesečnik. Pošljite denar na naslov: 1003 Berger Building, Pittsburgh (19), S pota i Po polletnem zdravljenju je zapustil bolnišnico St. Mary v Duluthu dolgoletni član SNPJ In poznani brivec Matija Rus. Te vrstice pišem na dan 1. maja, torej je minilo 55 let, odkar sem pričel prvič delati v Železnem rudniku v Elyju. Iz tega mesta sem prejel več pisem, v katerih mi rojaki Želijo še na mnoga leta. "Pisal mi Je tudi rojak Fr. Sever, s katerim sva bila tedaj tovariša v rudniku. Oba sva bila mlada in polna nad, danes pa sva polna rev-mattzma. Bolezen je plačilo za najino delo . , . Matija Pogorele. George S. Wuchlnlch, eks. tajnik. Poizvedovanje Rdečega križa Chicago—Sorodniki iz Jugoslavije bt radi Izvedeli za Johna Wenerja in Fronca Zickarja, ki sta svoj čas živela v Chicagu. Ako bi kdo vedel zanju, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu. 529 South Wabash eve, Chicago 5. 111., telefon Wabash 7850, Extension 397 Rdeči krti. 1848—in sto let pozneje VU 1LIJA CHECKS UHO (Nadaljevanje in konec.) Kaj so dobili Evropci od Sirica $ama? Krdelo ekspertov, mape z načrti in miloščinami—"prijateljski pohod". "Hartler-Komite" obeta Francozom 130,000 ton pšenice mesečno, krma ameriške živine pa terja 350,000 ton pšenice. Uncle Sam je odločil: pšenico ameriškim kravam/ koruzo pa nemirnim Evropcem. Francozom so svetovali, naj ne sejejo žita, marveč naj se ukvarjajo z vrtnarstvom:' manitobski farmarji ne trpe nobene konkurence. Ho-landci in Danci naj opuste la-djegradnišfvo: Američani morajo prodati svoje polomljene in stare ladje. Skratka, milostni gospod ima "načrte", Evropci pa dobe na varuhoVp rohnenje kos koruznega kruha (in čedne milijarde dolarjev! Ured.) Američani so pokazali, da znajo mnogo hitreje jemati kakor dajati. Komaj so se člani kongresa seznanili s "Trumanovo doktrino", že je bila Grčija v žepu Yankeejev. Povem kar naravnost: to je zelo globok žep, v njem je dovolj prostora za Bavarsko, za Porurje, za guinejsko rudo in za maroški svinec. Lahko bi se našel v njem tudi prostorček za italijansko neodvis^ nost in za francosko suverenost, Angleški list News Chronicle se je na svoje čitatelje obrnil z vprašanjem: Ali. je povezana ameriška "pomoč" z ameriško knuto? Dve tretjini Angležev sta se izrekli ¿a odklonitev "pomoči". Politike imperializma pa ne odločajo ti ljudje. Zaskrbljenost stiska Angležem srca. Pojavila se je beseda "kriza" in la-boriti so vzeli v roke celo učbenik, ki se imenuje "abecednik krize". Ljudje se spominjajo strašnitvjet depresije in pravijo: "Takrat je bilo v trgovinah mnogo blaga, ml pa nismo imeli denarja. Zdaj imarrfb mnogo denarja, trgovine pa so prazne." Življenje delavcev in nameščencev je vedno teže. Klavrno gre-jo Dickensovi kamini in božični purani se zde, da so relikvije iz viktorijanske dobe. Funt Sterling je že zdavnaj kapituliral pred dolarjem in„ Angleži se vprašujejo: Ali se bodo ameriški oderuhi dolgo ceremonili s svojimi obubožanimi sorodniki. Ali ne bo doletela ponosnih Britancev, če že ne usoda Grkov, pa vsaj usoda Francozov? In kako se počutijo Francozi? Cene naraščajo iz dneva v dan. Celo vožnja s pariško podzemno železnico postaja velik izdatek. Obrok—20 dkg kruha. Rudarji dobivajo namesto mleka solze povzročujoče pline. Američani kupujejo rudnike in anti-kvitete ter vsiljujejo svoj red. Po BIum-Byrnesovem sporazumu so zaprli skoraj vse filmske ateljeje—Francozi morajo gledati hollywoodske odpadke in francoski filmski igralci in delavci filmske industrije gladuje-jo. Deželo upravljajo sleparji, jezuiti in renegati. Vsak pošten Francoz jezno vprašuje: Kaj so napravili ti podli, požrešni in be dasti ljudje iz cvetoče Francije? Uničili so to, kar je bilo ostalo celo po vojaškem porazu,, po La-valu in po štirih letih okupacije. Iz velesile so napravili evropske Filipine. Zadostuje, da v Wash ingtonu kdo kihne in že zapove gospod Moch "pali!", že piše gospod Bidault noto in že vihti gospod Mauriac kadilnico. Ti gospodje zelo radodarno sejejo veter in zato naj se ne čudijo, da dozoreva v srcih francoskega ljudstva hud vihar. Trije milijoni nezaposlenih, besnenje obujenih fašistov, streli, bombe, pobijanje na trgih po mestih, razkošje špekulantov, beda ljudstva—vse to so prinesli ameriški "dobrotniki" Italiji. In kakor pred sto leti. italijanski narod zopet brani svojo neod visnost. „ Mar razmišljajo tisti Amerl čani, ki so zmožni misliti o usodi tistih dežel, ki so prišle kremplje Wall Streeta? Ali ae /vprašujejo, zakaj je življenje v Franciji ali v Italiji Iz dneve v dan teže? Zakaj je beda vedno večja, zakaj narašča nezaposlenost in zakaj ae preliva po uli cah mest kri? Od povprečnega Američana ne pričakujemo nobenega posebno globokega zna njo, vendar pa bi lahko nekateri izmed njih razumeli, da ni nu ključ je, da zatiralci v Grčiji ikalpirajo ljudi, v aneedni Alba ni j i pa grade prvo železnico, da ni naključje, da Je postal* mo-gdtna, I«»geta Francija drugovrstna sila. zaostala Jugoslavija pa ae je izprememla v nepred no, močno in notranje prekalje- no državo, ki jo poslušajo celo domišljavi Anglosasi! Naglo se obnavlja opustošena Poljska. Naglo zopet razcveta Češkoslovaška, ki so jo Nemel pregazlll. V tistih deželah, kjer ne pašujejo ameriški "dobrotniki", žive ljudje svoje lastno življenje in se ne zmenijo za to, ker hoče leva noga Strica Sama drugačno svetovno gospostvo. Tem ljudem manjka še marsikaj, zavedajo pa se svojih pravic in vedo, čemu sade drevesa in za koga grade hiše. Neki |meriški radijski komentator je "javno"priznal, da gleda Amerika z zavistjo na Moskvo. Kaj vzbuja njeno zavist? Ne govorim o pastorkih Amerike—Črncih, o kmetih v 'južnih državah,'o nezaposlenih, govorim o ljudeh, ki se jim godi bolje. Kdo ne ve, da so med vojno obogateli (he vztrajam na tem, da bi ugotovil, s čigavim trpljenjem in s čigavo krvjo). Čeprav imajo taki Američani mnogo avtomobilov, hladilnikov, gramofonov in vseh drugih .več ali manj potrebnih stvari, nimajo enega: vere v bodočnost. Radi si ustavili čas, ker vedo, da je boljše že minilo. Mi smo začeli z najtežjim: naša dežela je bila bogata z vnemo, talentom, z naravnimi bogastvi, s sanjami, ki so dremale v srcih ljudstva. In bila je siromašna, opustošena po krvoločnih carjih, po degeneriranem plemstvu, po gnilem in neizobraženem meščanstvu, po požrešnih in predrznih tujcih, Ko so se Nemci bahali s svojimi udobnimi in čednimi hišami, io so zidali v Ameriki prve nebotičnike, ko so jedli francoski kmetje ragu, smo imeli še zakajene izbe, iz ličja spletene sandale in kruh s plevami. Začeli smo čisto od začetka. In ko smo čutili, kako je postajalo življenje lepše, ko je zorelo sadje na drevju, ki so ga posadili pionirji socializma, nas je napadel močan in krvoločen sovražnik. Tri eta smo se branili sami, branili smo svojo neodvisnost in svobodo sveta. Zdaj hočem misliti na tista leta, na tiste tragične večere, ko so naše žene in matere čakale s pismi z bojišča v drhtečih rokah, misliti na pekel topov in mino-metov, na leščerbo v okopih, na žareče rakete. Preden so oznanili kremljski zvonovi novo leto enainštirideseto, nam je Mihail Ivanovič Kalinin povedal, da je Sovjetska armada osvobodila Kalugo ... Se ena zima—Stalin-grad in še ena, in končno zadnja — pred osvojitvijo Nemčije T. Koliko krvi, solz, vztrajnosti, koliko junaštev, ki so ostala neznana celo bližnjim, koliko poguma v borbi in koliko Junaštva žensk, ki so delale po tovarnah, sejale, žele, žensk, ki so pokazale, kaj zmore žensko srce, če gori v njem ogenj ljubezni, tiste ljubezni do bližnjega in do domače grude! Takrst so živeli Ame ričani lahko in brezskrbno, živeli so bolje kakor pred Vojno in pripravljali so se na triumfal ni pohod skozi Nemčijo. Ame ričani niso poznali naših lačnih in mrzlih zim, naših pogorišč in razvalin, naših grobov. Ameri čani niso ničesar vedeli: Človek ne more razumeti junaštva ljudstva, tudi če je bral brzojavke vseh teb "unitedov" in "associa-tedov" Na tisoče knjig lahko napišejo in dokazujejo, da so zmagali njihovo zakasnelo izkrcanje, tijiho-va tehnika, njihove mesne konzerve, njihovi senatorji in njihovi dolarji. Mi predobro vemo, kdo je zmagal. V slehernem človeku, pa čeprav je ie sivolas, je nekaj otročjega. Mi smo hoteli, naj bi se po zmagi nenadoma vse spremenilo, kakor ar pravljici. Življenje pa ni nobena pravljica. Desetega maja smo videli razvaline^na-šah mest, razdejane ulice, poqo-šene obleke, gube na obrazih naših dragih. Naše ljudstvo pa je veliko zato, ker ni zapadlo zmedi, ker ni začelo tarnati, marveč je krepko prijelo za delo. Čakala nas je še ena preizkušnja, suša v letu šestinštiridesetem, jasno nebo, ki je stiskalo srce. Dela pa nismo opustili. Leto je bilo hudo, toda prav v tistem letu smo ustvarili toliko izrednega, da se je končalo dobro. Zadostuje, če se spomnimo tu dejanja Leningrada, ki je pokazal po čudežu obrambe čudež obnove, Bel kruh na mizi, čaj s sladkorjem, novi čevlji—vse ¿o je bilo plačano z napornim idelom; in ponosni smo lahko, da nam je zdaj odleglo: to smo zaslužili. Nihče nam ni pomagal, hoteli so nas ovirati pri delu z grožnjami, obrekovanjem in sovražnim razpoloženjem. Rešili smo se sami, kakor smo se rešili tudi med vojno. Imamo plan, Stalinov plan, plan ljildstva, ki ni pisan po tujem diktatu. Nikomur nismo predali svoje duše, nikomur obljubili oporišč, koncesij in klečeplaztva. Anglosasi imajo radi izrek> "Moja hiša — moja trdnjava". Naj tudi vedo, da je naša, sovjetska hiša—naša trdnjava, ki je ne more nihče zavzeti. Zavidajo nam lahko ne samo, ker smo preprečili morebitno inflacijo, medtem ko se duše dežele, kjer vlada kapital, pod težko odejo razvrednotenega papirnatega denarja. Zavidajo nam lahko tudi zato, ker smo mi, ki smo zaradi vojne največ trpeli, prej kakor vsi drugi odpravili sistem živilskih nakaznic; in ne samo zato, temveč tudi, ker smo dežela, v kateri zdaj cene ne naraščajo, marveč padajo. Zavidajo nam lahko tudi zato, ker se pri nas nihče ne boji bankrota, krize ali nezaposlenosti. Z vojno groze in se je hkrati boje. Mi se drugih ne bojimo, težko pa je tudi zastrašiti nas. V vojno ne verujemo, ker verujemo v vest narodov, v človeka, v napredek. Mi vemo, da gledajo milijoni Američanov s studom na ameriške časopise, polne obrekovanja in sovražnih besed. Mi vemo, da Evropa ni gospod Bidault in tudi ne gospod De Gasperi. Ameriški tolovaji nam lahko zavidajo tudi zato, ker nismo sami, ker so z nami vsi narodi sveta. Kdo pa je z oderuhi, z ljubitelji človeškega mesa, z ljudmi atomske miselnosti? Samo zakrknjeni pisuni in zakrknjeni morilci. Socializem je v Rusiji zmagal. To, kar se je porodilo pred sto leti v zavesti prvih komunistov, Je postala zvezda vodnica velikega naroda. Sovjetsko ljudstvo ni ubranilo samo najboljših tradicij evropske kulture pred fašistično podivjanostjo. Sovjetsko ljudstvo je vrnilo evropskim narodom vero v napredek, pravičnost in bratstvo. Leta 1848 je vihrala rdeča zastava nad peščico pariških proletarcev, zdaj vihra nad najmočnejšo državo sveta. 'Danes gleda Evropa upanjem na nas: mi branimo njeno preteklost in njeno bodoč nost,—(Ljudtka pravica) Ta slika Je bila sneta v Ljubljani ln kale pmoiteo. ki pred ivočnikt na Juatlčnl palači posluša potek sodne obravnave proti vekunaki In kontrarevoluclonarnl Bltencev! skupini. darski svet in izvršni svet, kakor tudi gospodarja Biconije— generala v civilu sit Macredy in minister ldcock. V Frankfurtu je samo eno veliko gredi lišče, na katerem je zaposlenih več tisoč delavcev, namreč gradili Šče velikanskega letališča. Prav med našim bivanjem v Frankfurtu so bile v Biaoniji burne stavke jjladujočlh. Zato smo se zelo čudili, ko sta nam Macredy In ldcock rekla, da se je po njunem mnenju prehrana v Biconiji v zadnjem letu /boljšala. SIcer pa tega t ničemer nista mogla dokazati. Bolj od krito izjavo smo slišali iz ust načelnika vojaške administracije dežele Hessen dr. Niimena, s ka terim smo govorili drugi dan \ njegovi rezidenci — letoviškem mestecu Wiesbadnu. Kakor vemo, ko ob združitvi angleške in ameriške cone obljubljali, da se bo prehrana zboljšala. Zdaj pa smo slišali takole modrovanje: ameriške oblasti ne morejo prevzeti odgovornosti za nastali položaj, kajti zbiranje in razdeljevanje živil spada v kompetenco nemških organov. * Kaj mislijo pr»mogarjl o drakenlčnl denarni kasni, s katero Je ivesnt sodnik Goldeborongk sopet udaril UMW In Lewlea. Jo ras vidno s te slike dve majnarjev is ptileburške okolice. v mestih b1c0nue B. Tartakovakl (DOPISNIKOVI ZAPISKI) 1. Frankfurt n-M , V Frankfurt n/M smo prispeli pozno ponoči, široke ulice so bile temne in prazne. Mrko so molčala zverižena ogrodju hiš. Tu pa tam so žalostno prezebale v medli migljajoči svetlobi osamljene ženske postave v pričakovanju ameriških vojakov. Ko smo zapustili mračno puščobo kolodvorskega trga, smo se znašli pred žarečim vhodom v šestnad-stropni press-camp—tako imenujejo Američani hotele, kjer stanujejo novinarji. V press-campu je bilo vse po starem, kakor pred poldrugim letom, od neogibnega cvrtja do pestrih revij v časopisnem kiosku. Znova smo začutili specifično atmosfero "Amerike v Evropi". Toda pokazalo se je, d a je pomanjkanje sprememb samo navidezno. To smo opazili predvsem na odnosu do nas, sovjetskih novinarjev. V press-campu je visela navadno v čast našega prihoda kraj ameriške tudi sovjetska zastava. Zdaj "le niso mogli najti". Pod zunanjim plaščem vljudnosti postavne načel-nice press eampa miss Nicolson smo jasno začutili hladen odnos. Niti zdravlce niti cocktaill niso mogli zbrisati sledov razbrzdane protisovjetske propagande, ki jo izvažajo iz Združenih držav Amerike v Biconijo. Na vsem svojem potovanju nismo videli skoraj nobenega izmed tistih, bolj ali maVij napredno razpoloženih ameriških novinarjev ali sodelavcev administracije, ki smo jih poznali s prejšnjih potovanj. Oči vidno njihov "način mišljenja" ni bil "dovolj ameriški". Lani nam Je eden izmed takih novinarjev, ki je zavzemal v administraciji važen položaj, rekel: "Ne morete si misliti, kako se je v tem letu tu vse spremenilo. Držim se tu doslovno na nitki." Čez dva meseca je bil z vsemi svojimi sodelavci odstranjen. Ulice glavnega mesta Blconije so polne ameriških vojakov, Povsod vidiš hotele za ameriške vojake in oficirje, restavracije, spremenjene v oficirske menMi ali nočne klube, ameriške kine-matografe, transparente v angleščini, ki ti povedo, kje so neštete ameriške uatanove. Samo razvaline te pač spominjajo, da si v Nemčiji. Frankfurt n/M si je pridobil žalostno slavo središča črne borze v zapadni Nemčiji. Na vsakem koraku naletiš na majhne skupine ljudi, ki z nečim trgujejo. Malo je takih, v katerih bi ne opazil zelene cepice ameriškega vojaka. Dolge vrste še vedno stoje pred menjalnico, U> legalno črno borzo, kjer lahko dobiš za nekaj zavojčkov najce nejših ameriških cigaret pribor iz bavarskega porcelana. Po številu pndiivalcev je zdaj Frankfurt ri M (/.a Munchenoni) drugo največje mesto v ameri ški coni. Ima 450.000 prebival cev, približno 100^000 manj ka kot pred vojno. Ker pa je sko raj 70' I stanovanj porušenih, so stanovanjske razmere v mestu zelo slabe l^ni, po ustanovitvi goapodei skega sveta, se je mnogo pisalo ln govorilo o načrtih obnovitve nih del, o načrtih i/giaditve in pieureditve Frankfurta kot bo dočega glavnega mesta zapadne Nemčije. Toda n«kjer nismo opa/.ill omembe vrednih del zve/i z obnovo meni a, Rte, v sieriiM-u na KchllUrjevem trgu, se je pojavilo na novo pobe I j« rut večnadstropno posbipje. jasno začrtano na ozedju mračnih razvalin okrog rijoira V letn poslopju imata svoje prostore nadomestni fierlatnont in nedo mestne vlad* liivniuje: goepo- "Vmešavati se v posle teh organov", je rekel Nümen smeje, bi pomenilo kršiti demokratična načela." 2. Stuttgart V Stuttgartu isto pereče vprašanje: pjehranbena kriza. Predstavnik ameriške vojaške administracije v deželi Würt temberg-Baden je ponosno izjavil: "Mi smo v boljšem položaju, kakor ostale dežele. Natn se je posrečilo dvigniti dejanske obroke na 1450 kalorij (norma za Uu-oniji znaša 1550 kalorij). Toda kot nalašč na dan našega prihoda v Stuttgartu je bil tam vsemestni sestanek članov proizvodnih svetov, na katerem ao obravnavali vprašanje prehrane. Zjutraj smo brali v listu "Stuttgarter N Nachrichten" o tem sestanku sledeče poročilo: "Če si je med tem štiri ure trajajočim sestankom kdor koli —bodisi glavni referent Wilhelm Klcinknect ali voditelj meat-nega združenja sindikatov llans Stctter ali minister za prehrano ali celo eden izmed članov pro izvodilih svetov—drznil pozivati k redu, potrpežljivosti ali k razsodnosti, so se mu posmehovati, ga izžvižgali in mu onemogočili govoriti.*" Sestanek je ostro obsodil o-portunistlčno stališče krajevnih sindikalnih voditeljev ln sprejel nakljub njim sklep u razglasitvi enodnevne protestne stavke v tvezi s prehranbeno krizo, V pogovoru s voditelji sindikatov smo zaman skušali rvede-ti kaj o njihovi,praktični dejavnosti na področju zboljšanja položaja delovnega ljudstva. Mimogrede rečeno je bil ta pogovor menda edini naš sestanek z nemškimi javnimi delavri, ka terega se niso udeležili ameri Iki oficirji. Po tem smo ugani Ii, du se Jim je zdela kontrola nepotrebna, ker so bili naši ao-besedniki z njihovega stališča povsem zanesljivi ljudje. Iz njihovih ust nismo slišali konec koncev ničesar razen slu vospevov nu naslov umerlšklh oblasti, Zares desničarski sod aldemokrstl, ki zsvzemajo velik del Vodilnih položajev v slndl katih Blconije, uveljavljalo politiko svojih gospodarjev ne Iz strahu, marveč po svoji vesti. Ti ljudje dobesedno klečeplazijo pred Američani, # Med pogovorom z württem- Kako se izvaja denaci-fikacija v Avstrij\ Dunaj — (Tanjug.) — "Oester-rctchiachc Zeitung" objavlja v članku pod naslovom "Statistike, ki nszkrinkavajo" podatke is uradnega pregleda delovanja av« strijskih sodišč za denaclflkati-jo od prieelka njihove dejavnosti. Proti nacističnim zločincem v Avstriji je bilo vloženih 108,-283 prijav. Toda v «4,634 primerih je bil postopek "ustavljen", "odložen", "umaknjen- ali pa "prekinjen". To pomeni, da se dejansko proti 66'4 fašistov sploh ni pričela obravnava. Vloženih je bilo le 26,079 tožb,, t. i. I3ft vseh primerov. Izrečenih je bilo 10,821 razaodb, 3121 obtožencev je bilo oproščenih, 7700 pa obsojenih, 7^60 nacističnih zločincev je bilo obsojenih le na kazni do 5 let zapora. Mnogo obsojencev so izpustili takoj na svobodo, ker so jim upoštevali preiskovalni zapor. V takšnem1 ravnanju prednjači sodišče v Innsbrucku. Med 18,000 prijav->ni Ijenih primerov je bilo vloženih le 585 tožb. Obsojenih je bilo le 382 nacistov, 320 na kasni do 5 let zapora, To pomeni, da fe bilo ud 10,000 naclatičnlh zločincev kaznovanih samo okros 13'.. be liki m i sindikalisti se je pripetil tale incident. Nekdo tsmed nas se je zanimal s* strankarsko pripadnost nsših so besednikov. To Je povzročilo med njimi zbeganoat. Jeli so nam pojasnjevati, da ao sindikati "nad-strankarska" organizacija, toda naravnost na naše vprašanje niso odgovorili. Pozneje ae je pokazalo, da so bili po posebnem naročilu povabljeni na pogovor z nami samo Izrazito reakcionarno razpoloženi desničarski socialdemokrati. Noben nlpredtn sindikalni funkcionar, kaj šele komunist, se ni smel udaletitl pogovora. (Konec prihodnji*.) Prispevajte v obrambni sklad! Val Sarevl sa obrambe Enakopravnosti, Proeveto ln Preletav-«a saj ae peMUtle m »aalevi Jobs Pollock. 14461 Lakeland BUd„ Euelid N. Okle. Br. Pelleck Je blagajnik obrambna-ga aklada. n cUvj r0nv«11 ol tU« Clfl^ACiO je fiuj|>o|»ulerriej4e kon venčno mesto vse^u sveta. Nud 800 konvencij je privedlo seboj val 900,000 kon venčnih vlzitoijev v Chkago let no—zadnjih 15 let in več, Vaake trS «hI petih teh konvencij so trgovskega ali kupčijskega znaiaja in atraktivni kupci piiliajajo sem iz vseh krajev tukajšnjega naioda ln iz tujine Nobeno diugo moslo ne v/dr žuje tako velike koncentracije, toliko važnih trgovinskih stikov, tet naiav-UM« ,,, „ ta« m, OMCA* UIUWÄ M* M *•*»*!« IIBIITOSIAt INfOtMAflON OlfAKIMCNT ue to** »«..s— toM* Csms* ». Me»**«* I f i - 149 to** t»«.'»— tos* (a>H* » ssmm »to« usas* COMMONWEALTH EDISON COMPANY PONDELJEK, 10. MAJA 1948 «OVKLB ANTON INGOLIČ "Kako misliš, Jovo?" vpraša z zadržanim dihom. "Tako, kakor je napravil Arsenije a spodnje-ga konca vaai in kakor Jih je že polovica iz Petrovega sela: odšli bomo v gore, da varujemo vas ln avojo zemljo. Pravijo, da bodo Arnavti dobili pol Kosovega polja. Če se ne postavimo v bran, bodo planili po nas, čim potegnejo mejo in bo jaano, da tudi naša vaa pripada italijanski Albaniji in ne Srbiji." Jovo pripoveduje še dalje o nečem, česar Mi-lojka ne more prav razumeti. Pet mesecev ga ni videla, fiele dopoldne tega dne je prišel, objel njo in otroke in se že izgubil na vas; opoldne je prišel na obed, spet ljubkoval nekaj časa otroke in nji», odšel in glej, zdaj pred večer se je vrnil in govori trdo, hladno. V zadnjih petih mesecih je nekoliko shujšal, v lica je postal ožji, bolj moški, celo glas mu je zamolkel. Vsaka kretnja, vsaka beseda, vsak pogled razodeva njegovo moškost. "Jovo, pet mesecev sam bila sama, pa me hočeš spet zapustiti?" Tedaj- se je Jovo okrenil k njej. Prvič po svoji vrnitvi Ji je pogledal naravnost v oči. In glej, njegove roke so izpustile puško na mizo, oči so se vžgale v posabnem ognju, v trde poteze njegovega lica je dahnila prijetna mehkoba. Dvignil se je. O, kako velik in mo£an je postali Približal se Ji Je, vzel otroka s prsi in ga položil v zibel, se vrnil k njej in ji segel v bela nedrja. . "Milojka!" / Milojka si je šla s hladno roko preko čela in spet je videla, kako se spuščajo pred oknom z neba težke snežinke. Zagledala je bolnega sinčka in obe deklici, ki sta še vedno čakali na odgovor. "Od tistega časa so minila skoraj tri leta," je slednjič spregovorila. "Ne, mama," jo je popravila Rada, "še včeraj al rekla, da Je bilo v nedeljo točno mesec dni, kar smo morali zapustiti avoj dom." "Da, v nedeljo Je minilo mesec dni, kar se potepamo po svetu, a naša nesreča se Je v resnici začela pred trami lati." - Mlada žena je preletela ta poslednja tri leta. Večen nemir ln strah za moža, ki se je vsak teden odpravljal, vsak mesec je znova vzel puško v roke, toda Milojki se je vselej posrečilo, da ga je zadržala. Zadržala ga je s svojim smehom, s svojim vročim pogledom, toda čutila je, kako se bolj in bolj vleče tja, kjer so se borili njegovi tovariši, čutila je, kako ga bolj in bolj bolijo ponižanja, ki jih je moral požreti od novih oblasti in oblastnikov, zato je tudi njen pogled moral biti bolj vroč, smeh bolj privlačen. Zaradi svoja nosečnosti je zadnji čas strahotna spoznavala, kako njenu moč slabi, poleg tega pa so se prav tedaj odigravali v vasi in okolici veliki dogodki Po italijanski okupaciji ao albanski fašisti postali edini gospodarji. Takoj ao začeli izganjati srbske naseljence. Tudi v njihovo vaa so prišli in si ogledovali posamezna poaeatva. (Dalja prihodnjič.) (lVaialjeraaJe) Obe deklici sta še v«ino viseli na oknu in strmeli skozenj. Ljubica je imela od Ihraza plave roke, Rada ae je od časa do časa trdneje ogrnila v črno volneno ruto, vendar se nista zmenili za mraz v sobi. Preveč zanimivo je bilo, kar se Je dogajalo zunaj pred oknom. Snežinke ao padale sporedno druga ob drugi, le če je zapihal veter, so se bele proge ukrivile, včasi celo pretrgale. Drevesa, ki so zaradi jugovine prejšnji dan počrnela, so se spet belila in veje -so se začele uptfgibati kakor pod bogatimi plodovi. "Mama, ali pri nas doma tudi sneži?" je Ljubica nenadoma zaklicala in odhitela k materi. "Kdaj se vrnemo domov?" je vprašala vfoče. "Zakaj še čakamo? Saj tu nas nima nihče rad. Tu nimamo svoje Hiše," je zaklicala Ljubica. Deklici sta vpraševali še dalja, Milojka ju ni Slišala. Sedela je na kupu slame, ki ga je zjutraj zgrnila v kot, da sts imeli deklici več prostora za igranje, in gledala skozi okno. Tudi snega ni videla. Kako lepo je bilo Um, kjer so bile tudi tisti čas Milojkine misli in tudi misli obeh deklic! Ljubica Je videla prostrano dvorišče pred hišo, psičks Bat«, mačko Mico, ovce z ovnom, kozo in kokoši z obema petelinoma, videla je otroke, s katerimi se je igrala, da ji ni bilo dolgčas, kakor tu v tej ozki, mračni in hladni sobici. Rada je v mislih tekala po vrtu za hišo, nabirala pozno Jesensko pvetje, spet odhitela na cesto, kamor so kmalu prišli Lilijana. Branko in Milana, potem so tekali, kričali in se igrali. Milojka je videla lepo, skoraj novo hišo: pred njo se širi urejeno dvorišče, za njo lep vrt. V hiši sta dve sobi z lesenim podom in kuhinja s štedilnikom. Pohištvo je novo, tudi posoda v kuhinji je nova. Goapodinja prevzema veselje, ko stopi v čisto, prijetno dehtečo hišo, pregleda sobe in stopi k štedilniku ter pristavi lonček kave. Kako prijetno ji je šele, ko ae pokaže na >vratih postaven mlad gospodar. Visok je, da ae mora skloniti, kt> stopi ^ kuhinjo, glas ima poln, doneč, ko pokliče ženo,' Njegov obraz je resen, možat, ko sede za mizo in pripoveduje o dogodkih na vasi in v svetu. "Milojka, naši so položili orožje. A vojne s tem še ni konec. Arnavtski fašisti so že začeli rop«ti po vaseh. Tega ne moremo dopustiti, branili bomo zemljo, ki smo jo dobiU. Tudi jaz pojdem med borce." In mož stopi k puški, ki visi na steni, jo sname in ogleduje z bleščečimi očmi. Kukšen junak! Milojka bi ga gledala ure in ure. Če ne bi bil dan In se Rada ne bi igrala pod oknom, bi skočila k njemu, se z vso močjo oklenila njegovih širokih ramen in ga poljubila na usta in potem bi odšla oba v Sobo. Toda še nekaj ji brani, da se ne gane z mesta, Kako je dejal? Da bo zdaj, ko se je po petih mesecih vrnil, spet vzel puško in odšel od nje, čeprav gu nihče ne kliče v vojsko? "PROSVETA" MIT S. LAWMDALE AVE. Chicago 23, 111__________________—10... Vaša naročnina na "Prosveto" Je potekla z dnem.---- sil itaau)a)o as mms la istss* asslevu. V nsbsasai sluisju as val bal I tsdalkav Pajaaailai—Vsslsj kskor hitro kstari teh ¿lsnov. ki ao prtJUtt, > preneha biti član 8NPJ, ali čs se preseli pro* od družin* in bo zahteval ssm svoj list tednik, bod« mor si tisti člsn Is dotičns družine, ki )e tsko skupno nsročens ns dnevnik Prosveto, to tskoj nsznsnltl uprSvnlitvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako tegs n* štora, tedsj mor« uprsvnlltvo snllstl datum ss to vsoto naročniku sli ps ustsviU dnevnik. PftOSVTTA. SNPJ. MIT A. Lswadal* Asa. CMss#s M. IIHasts Priloiano po4lfli AAV^isiftS IS ttlt «—«m, «——