Ursdnliki la oprovnlikl prostori» M87 South Lawttdals An, * Offics of Publication t M67 South LawndaU An. Téléphona, Rockwall 490« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Con» liato Jo 9&00 ŠTEV.—NUMBER «S ^mške motorne divizije dospele do Egej-K mo"a prekogrske Tracije. Angleški Ualci bombardiral» nemAa vojaška opori-¿7 v Bolgariji, vlada pa je pretrgala diplo-matične odnosa je z Ogrsko, London priznal ^SoTangleskih čet v Grčiji Faiistic-ne gtrnizije izolirane v juznozapadnem delu Abeiinije Uu iviCA 8. apr.—Italija | Časopisna agencija Reuters je jN, svila. f citirala nemški komunike, da so l«bil» dv# prut, _ . iUlijanski letalci bombardirali ivikodnem obrosju Jadran- yažne vojake objekte v južnem t porja, >a glul »om dospe- delu Jugoslavije. Metali so bom-fočilo it Belgrada. TI «ta be na Split, pristaniščno mesto, v Albaniji in Zader ob Kotor in mesta v Hercegovini, ^mlcam obrežju. Obo me- Slična poročila je objavila itali-»*llM , ... . v janska uradna časopisna agen- ,u9o.lovansklh rokah. N ^^ lisi io pustili velike saloge materiala v Zadru po Letalski minister poroča, da so roji angleških bombnikov po-'' novno bombardirali letališča, vo- ®N. ŠVICA, 8. apr.—Nem- jaška skladišča in druge objekte ■atome ln oklopne dlvlslje na francoskem obrežju. Bombe, .P.U do E«.J.koga morja katere «o ^ so povzročile %L Tracijo. Poročil. l,Nromno škodo mno" omenjajo, da Jo Grčija od-mkssdjo Tracijo in for- go požarov. Berlin« 7. apr.—Tu poročajo, IU novo bojno črto ob reki <*™emške bombe padale na . , . industrijska središča na Skot-■L ato milj zapadno. skem, letališča in pomorske ba- 0E, GRČIJA, 8. apr.—Tu ze v južnozapadni Angliji. Vr-bjo. da to Grki poklali voli- hovno poveljstvo omenja, da so Urilo nemških vojakov v bili štirje angleški bombniki sesa bajonete, ki se Je vršlls streljeni danes zjutraj po napa-•Oiju Rhodopekoga gorovja, du na Brest. Nadaljnja vest pra-tudi več nemških voja-1 vi, da so nemške podmornice po-ao a« spustili na tla s pa- topile štiri angleške parnike v kgubili pa to dve trdnjavi, bližini Firth of Fortha. •DON, 8. apr.—Angleški Kairo, Egipt 7. apr.—Italijan i ao metali bombe na nem- ska armada okrog 70,000 mož, ki oporišča v Bolgariji je pobegnila iz Addis Ababe, ls v Sofiji. Tarča bom- glavnega mesta Abesinije, ki je Inaja U sraka so bilo tudi zdaj v angleških rokah, in iz koncentracijo. drugih krajev, se nahaja v pa- iglttka vlada Je pretrgala I sti* " katere najbrže ne bo natične odnoiaje s Ogrsko, «motala. Domačini pod povelja snico nacljske Nemčije in stvom bivšega kralja Selazija so Učno Italije. Angleški po- včeraj zasedli mesto Debra Mar-" v Budimpešti Je bil po- kos- ki leži 120 milj severoza-i domov. padno od Addis Ababe. «•kington, D. C., 7. apr.— Več fašističnih garnizij je izo-ivni tajnik Cordell Hull je liranih v južnozapadnem delu viral poslaniški urad v Bel- Abesinije, kamor zdaj prodirajo u.da mora biti vedno odprt, južnoafriške čete. Znamenja ka-«m pa je obvestil poslanika žejo, da bodo morale kapitulira B. Laneja, da želi, da rati. ' državnega departmenta J c08^e «f N. da član nn«ian«tw.IProti pristan tščnemu mestu Massaua, Eritreja, ki leži ob Rdečem morju. Prodiranje se je pričelo po okupaciji Asmare élan poslaništva % posle v Belgradu in oskrbo ameriških dr- Mv v Jugoslaviji. Ti so fejivili. da še niso bili in- Ulavne8a mesta Eritreje, ■toni. ali je jugoslovanska zapustila Belgrad ali ga H ^ Mpustiu, kljub temu Borba za industrijsko Prtment odredil potrebne\demokraciio se bo * a «lučaj, če se bo vlada» ° ' talla i2 Belgrads. Ganjeno je bilo, da s« I New York» aPr- John C jugoslovanskih tovornih Phillips, predsednik svetov unij * nahaja v ameriških CIO v PennsylvaniJi, je napo-I Tl morda mobilizi- vedal nadaljnje stavke v Indus-»a transportiranje ameri- trijah. Dejal je, da so se delav F orf"ja in bojnega materi- d odločili za nadaljevanje bor F plavijo. be za ohranitev industrijske de- 7. apr.—Navzočnosti mokracije in izboljšanje svoje armade in boj- «a P0^*. SUvk ne bi bilo, J^1 v Grčiji je bila danes 60 W mogočne korporacije ™ Oznanjena. To tvorijo ki kuieJ° °«rornne Profit« na ra" «vatraUke in novoze- čun narodnc obrambe, vodile ¡7* ^ ki so bile poslane! kampanje, katere cilj je uniče- ko se Je pokazala|nie delavskih organizacij.! STmd\b,,do Nemci udrli t»" Ju«f«»avijo. Mini- feb ' ' povedal, I Kanada pospeši *Tadnio ladi' \ da tnJ*)l/Jena' *> w Ria- OtUwa, Kanada, 5. apr. -Kmoj armada šteje I Harvey R. MacMillan je bil ime-H novan za direktorja odbora, ka- noira/njo obrambo I t*rtmu J« Wla poverjena nalo-|^ , ,"rriv,n Je v svojem P pospešitve gradnje bojnih la-Itom , 0tlW)*h«mu komen- dli in parnikov Imenovanje je ^ napove vojne Ju- naznanil C. D. Howe, minister Kar se je Ua municijo. LeUlski minister f»»ravo akordnega dela. Kompanlja pravi, da je za podaljšanje delovnega ttxlna, da pospeši produkcijo, ki je bils u-stavljena zaradi več tednov tre jajoče stavke. Ona ima mnogo naročil, katera je treba isvrlU ti. »' _ , Načrt proti stavkam sprejet Austin, Tex., 5. apr. — Senatna zbornica je soglasno sprejele zakonski načrt, ki označuje ne silja v teku stavk za kaznjiv prestopek. Vsaka osebs, ki sku ša preprečiti komu vstop v tovarno ali delavnico, v kateri je oklicana stavka, je podvržene kopr kazni od enega do dveh 4tt ho«« pora. Načrt, ki Je bil že prel sprejet v nižji zbornici in poite ne zakon, ko ga governer podpi še, prepoveduje tudi zbiranje ljudi v bližni prostorov, kjer je v teku delevski konflikt. Domače vesti Oblaki * Chicago.—Frances Martinšek z Mllwaukeeja, Wis., je 7. spri-a obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. • Vesti U Mlnneeote Eveleth, Ntinn.—Dne 31. marca je tu umrla Uršula Okorn, stara 80 let in doma it Kranjske gore na Gorenjskem. V Evelethu je bivala 36 let in zapušča može, pet sinov in hčer. Bils je članice, SNPJ. \ Profesorji odgovorili Hutchinsu Obsodba apela za mir Chicago. 7, apr. — Pet profesorjev člkaške univerze, ki so za pomoč Veliki Britaniji, čeprav bi te lahko potisnila Ameriko v vojno, je odgovorilo dr. Robertu M. Hutchinsu, predsedniku te univerze, ker je nedavno v svojem govoru pQ radiu apeliral za mir. V odgovoru naglašajo, da Je bil Hutchlns zapeljan in da igra vlogo v prilog Hitlerju. Predsedniku so odgovorili profesorji Jerome G. Kerwin, Ber-nedotte E. Schmttt, Richard P. McKeon, Paul H. Douglas in William H. Spencer. Hutchlns js v svojem govoru poudarjal, da bo Amerika itgubile demokracijo, če bo Šle v vojno. Profesorji v svojem odgovoru pravijo, "de vprašanj® ni voj ne eli mir, temvsč svobode eli sužnost. Združene države morejo nuditi vso pomoč Veliki Bri Uniji in njenim xeveanikom, a koprav bi te pomenile vojno, če ohmntW svojo Jo." Tobin odvzel čarter uniji New York, 5. apr. — Daniel J. Tobin, predsednik mednarodne bratovščine voznikov (ADF) je odvzel čarter tukajšnji krajevni uniji, ker se je uprla zahtevi, ds mora odstaviti svojegs predsed-nlnka Hylmana Singerje, rake-tlrja in bivšega kaznjsnca. Tobin je dejal, da je storil U korak, ker so člani unije ignorirali njegov poziv. COST »F LIVING tiH t E. M «Kila >n da se Kolumbije in od akcijo." j ske. Um do Ala- Izboljšanje mezdnega zakona Fleminjt predložil poročilo kongresu Wsahlngiett D. C.. 7. apr. -Philip B. Fleming, administrs tor zakona minimalno mezd« in maksimslnege delovnika, j« svojem poročilu kongresu pou daril, da so se dohodki delevcev v industrijah, ki plačujejo nizke m«zd«, povečali za $100,000,000 v enem letu. On je tudi priporočal Izboljšanj« tega zakona. Fleming omenja tn«d drugim da j« odpor proti tqpmr zakonu s strsni delodajalcev prenehal odkar ga j« federalno vrhovno sodišče proglasilo zs ustavnega To se opaža v Izboljšanju odno-šajev med delavci ln dolodejelcl Fleming Je naglaall potrebo kooperacije z ozirom na izvajanj« programa narodne obrambe. Na pake, izvršen« v prvi sv«tovn vojni, ko je šla Amarlka v kon fllkt, s« ne smejo ponoviti. Francozi pozdravljajo ameriškega diplomata Marselllcs, Frsncljs, 7. spr. — Več tisoč ljudi se je zbralo pr«d hotelom La Canabler«, v katerem se je nastanil smeriškl poslanik Willi«m D. Leahy po pri hodu v to mesto. Množics vzklikala, dokler se poslanik ni prikazal na balkonu. Leahy Je zahvalil ljudem ln dejal, da ! je veoel, ker s« mudi tu. Polici ja Ji potem razgnala množico I . ..ti V j,- |.Mo vršil dinis v Mllwiukiiju. "Ako bo ritificlrin, se bodo stivkirji jutri vrnili ni dilo," ji dejil.^ Max W. Babb, predsednik kompenlje, Je tudi lzjevll, de bodo tovarni jutri obnovili obrit. Sporisum določi pogajanja glidi «višanji nyisd in de ni sme bt^l iti v ki ili Izpora v dobi veljavnosti pogodbe. T» more biti obnovljene vseko leto, unije in kompanlja pa moriti obvMtl-tl druga drugo 30 dni vnaprej, toda obrat na sms biti ustivljin. N«w York. 7. ipr.—Dr. John , R. Stiel min, dlriktor sprsvnega odbora fsdirilnigi diUvskifi departmenta, je posegel v konflikt med rudsrsko unijo UMWA in operatorji, ki se n« mor«Jo zediniti glede sklenitve pogodbe, ki nsj bi nsdomastila ono, katari viljivnost Ji potikli 1, aprila, Pr«dlog, da s« skl«n« nova pogodbs za prihodnji dva leti, Je naletel na odpor pri opi-ratorjih iz južnih držav. IsjiviU so, ds ni sprsjimljiv u grupo v celoti in nimignill, ds gi bodo odklonili. Rizkol mod opsritor-ji ovirs pogajanja. Obrat ni polju m«hkega premogi počlvi od 1, aprila. V New Yorku se vrše Üidi pogajanja m«d roprezentsnti Jeklarske unije CIO in UnlUd States Btool Corp, Bijoči j« bilo naznanjeno, da so se reprozon-tafttl obeh grup zedinlli, da j«-klarne te korporacije obratujejo naprej do 18. aprili v smislu provizij »tsre pogodbe. S tem j« bila stavka, ki j« imela biti oklicana jutri opolnoči, odvrnj«na. Pogajanja glede sklenitve nov« pogodbe «o bila danes obnovljena. V tovarnah korporecij« U. B. Steel dela okrog 281,000 delavcev. Dotrolt, Mich.. 7. apr,—Uradniki Ford Motor Co. so Izjavili, da je stavka, katero ji oklicili avtna unija CIO in kateri ji ustivili obrat v vseh tovarnah te kompanije, posledica komunistične zarote. Cilj U j« oviran«« Izvajanja obrambnega programi. Obdolžttev sta izrekla Harry H Bennett, načelnik Fordo- Ind us tri Jaka diktatura. si ogleda parnik Ameriškega y# prlv>tnif policije, in I. A. Ci- IffMegi križi Kxmouth. - Angleška ladja rešila mornarje 'Neka ksnadaka luke, 7. apr — Angleška bojna ladja j« Izkrcala n častnikov In članov posadke tovornega parniki, katerega Je nemška podmornica potopila v bližini irskega obrežja. Mornarji so povedali, da so trije člani posadke utonili, ko a« J« par j nik potopil. pizzl, odvetnik kompaniji. James F l)*w«y, fed«ralni posredovalec, j« izrazil upinji, da bo danes dosežen sporazum med unijo in komponljo. Ni konferenci bo unija predložili svoj« zahteve, ki uključuj«Jo zvišanje mezde, priznanje ln odpravo Fordove privatne policij«. Magnet Ford je že večkrat Isjsvil, da Je za pogs Vnji z delnvri, toda pod pisal ne bo pogodb« s nobeno unijo. f» t prssnflwf •Obst, ^ ¿tenko« w n* vraiajo. ftoBopUl literarne vaabln* (trtto*. povcau. dram«. pa*ml IUI.» m vroajo pMiIJatelju I« v «luAaJu. t» te priložil (KAtnSto. AJurttrtnj nte «a rifi»L MniitrlH« M iMat»l> nrinr u4 artiriaa •ill M ta ratura«*. OUmv m.mr^u. «Mil m atortea, *l*ra, will M mtorte4 to Mto «air wkm M aaW-aSOraaato aa4 J'KOSVETA MITA* S» Uwatote 4«. MSMSSS OS TMS KEDISATEO : PROSVETA )JJIK«»««W«W*<"Wfrfffl'l'ri'r.......... «M Dfttii* « «*la»ate M P"-" doba popolne enote v avtomobilski industriji, če je kje docela zaokrožen Industrijski imperij na svetu, Je to Fordov v imperij. V njegov imperij je uključeno absolutno vse od surovin do izvršenega produkta. To je fizična stran Fordovega imperija. Prav tako tipična je ekonomska/ politična in sociains stran Fordovega imperija. Henry Ford je tipičen industrijski in gospodarski anarhist, ki ne priznava nobene druge ekonomske in socialne organizacije razen svoj« in nobene vlade in zakonoy razen svojih. Ker hoče biti docela neodvisen od drugih kapitalistov, nima nobene zveze z Wall streetom in njegove delnice niso notlrane na borzi, na drugi strani pa hoče biti docela neodvisen od delavskih organizacij, zato je že od začetka v konfliktu z zakoni novega deala, ki zahtevajo kolektivno pogajanje med delodajalci in delavci Ns ta način Ford neprenehoma Izziva spopad ne samo z organiziranimi delavci, temveč tudi z oblastmi. Ce se Fordov imperij lahko imenuje višek uspehu v individualni privatni ekonomiji, je v političnem in socialnem oziru silno škodljiv, ker odklanja odgovornost napram družbi in hoče imeti kontrolo nad svojimi delavci ne samo v tovarni, marveč tudi nad njihovim privatnim življenjem zunaj tovarne. V najboljšem slučaju je Ford dobrohoten tiran nad sto-tlaoč delavskimi družinami, kar je v ostrem konfliktu z vsakim principom demokracije. Po svojem značaju bi Ford najprej spadal v absolutistično Rusijo 19. stoletja, dočim je v ameriški demokratični republiki 20. stoletja kakor antična kamižola med modernim krojem. No-torično dejstvo Je, da Ford zaničuje demokracijo v vseh ozlrlh in po svoji notoriČni filozofiji spada med nacije In fašiste — seveda s pridržkom. da bo4on "flrar" in nihče drugi. Stavko v Fordovih tovarnah je izzval Ford sam Ker simpatizira s Hitlerjem — od katerega je prejel častno odlikovanje za svoje antl-semitske aktivnosti — in ker odprto sovraži demokracij«>. j< morda nalašč provociral stavko baš zdaj, koao v njegovih tovarnah na vrsti naročila za armado. Boj za priznanje delavske unije v- Fordovem imperiju je obenem boj za civilne avobod-ščine in socialno pravičnost za stoiisoč ljudi* kar je v tem momentu večjega pomena kot' pa kakšne pridobitve na plačah ali skrajšanju delovnega čaaa. Federalna vlada, katera izpoveduje načelo socialne pravičnosti do neke meje, bi morala izkoriatiti položaj in storiti Vse, kar je v njeni moči, da se čim prej zruši Fordov neaticialni in anarhistični sistem, ki je edinstven v Ameriki. Višek nacijsketa blufanja. Nacijski tisk v Nemčiji že teden dni bljuje gnojnico na Jugoslavijo Te vrste ploha Iz Berlina ae Je izlila na Češko, predno jo Je Hitler duMraja pobasalL kasneje pa na Poljsko, pred-lESe Adolf začel "bUUkrlegati" z njo. Ampak z današnjo besmtvljo nad Jugoslavijo hočejo naciji prekositi sami M»be in dosegli so točko. na kateri že presedajo svojim peto-koloncem v Jug<*laviji sami Vest Iz Ljubljane se glaai. da je tamkaj Walter Lieber, vodja nemške manjšine na Slovenskem, po radiu opozoril svoje rojake v tretjem rajhu. naj nehajo z lažno ki še presegajo vse meje Nemct v Jugoslaviji ¿4 ve v najlepšem miru ln nihče jth ne i nadleguje ali preganja. Je izjavil Lieber Ce je bhifarska narijska propaganda kdaj držala za nit. ne drži danes niti za las Tako je le prozorna, da JI niti načeti ne verjamejo več! Glasovi iz naselbin Volna In druga politika v Pro- 'čitateljev. Tudi se ne strinjamo sveti Cleveland. Z a d n j e čase se precej piše, kdo zarsema pravilno stališče: ali glavni urednik Prosvete br. Molek, ki zagovarja predsednika Rooscvelta in admi-nistrscijski načrt za pomoč Angliji in njenim zaveznicam, ali pomožni urednik Anton Garden, ki piše, da se ne strinja z admi-nistracijsko politiko, ker smatra, da vodi v vojno. Že vse zadnje leto sem opazoval mnenje med našimi naročniki Prosvete in Proletarca, pa tudi med drugimi naiimi ljudmi, katere srečujem in obiskujem dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem kot zastopnik teh listov. Iz vseh teh obiskov in pogovorov sem dognal, da se velika večina, približno 80%, strinja z gl. urednikom Molkom in predsednikom Rooseveltom in približno 20% s Tonetom Gardnom, Pri tem upoštevam vse argumente. Skoraj sem gotov, da bosta tako potrdila tudi ostala dva glavna zastopnika, namreč Anton Zornik in Anton Cvetan. Upam tudi, da bo skoro vsakdo verjel takim ljudem, ki so vedno med ljudstvom in poznajo tako zvano "javno mnenja." 1 Med ljudmi sem dognal tudi to, da je mnogo naših rojakov, toda ne večina—okrog 35%, ki so sa to, da nastopi Amerika tudi z armado proti armadam diktatorjev, ako bo potrebno. Nadalje s«m dognal, da se velika večina naših ljudi strinja z Jugoslovani, oziroma Srbi, ki so se uprli nasilniku Hitlerju in nje? govemu nacijskcmu osišču. In vsi ti imajo po mojem mnenju prav. Vsi dobro vemo, ds imajo Jugoslovani prav težko oetališče, pa vendar je bolje, da se se postavili v t ran; in ako stoje pred propadom, je bolje, da propadejo častno kot pa nečastno. V prvem primeru se ojunačijo zavezniki—Anglija, Grčija, Turčija, Amerika in lahko se zdrami is svoje hinavske nevtralnosti tudi Stalin in Rusija. In tako nastane vas drugačna svetovna situacija. Kdor verjame, da je današnja svetovna vojna povsem kapitalistična ln buržvazna, kot je bila na primer zadnja in vse druge pred njo, tak Človek se ne poglobi globoko. Najbolje rečeno, s takimi ljudmi je nekaj narobe. Tako mora biti narobe tudi z onimi, ki pravijo, da Amerika *e sme pomagati Angliji, ker je buržvszna in naj se jo uniči. Ja, je buržvazna z aristokracijo in lordi vred, ne pa angleško ljudstvo, to Je delavci in kmetje. In ako zmagajo slednji, upamo, da bodo obračunali z lordi in aristokracijo. Menda ti ljudje mislijo, naj Amerika čaka, da bo fašizem vse premugal, potem pu naj pride še sem in naj še nam natrosi nekaj Hitlerjeve "svobode". Ja, s taki-tl»i ljudmi je gotovo nekaj na-*>be. Kar se tiče druge domače ali svetovne politike, da bi se morala popolnoma odpraviti iz dnevnika Prosvete, to pa ne gre. To Je sploh nemogoče, nekoristno in Škodljivo. S tem nsčrtom se jaz ne strinjam in sem skoraj prepričan, da se ne strinja tudi velika večina Prosvetinih s takimi sitnarijami in prepiri, kot so zadnje čase v Prosveti. Kot jaz vidim, je vzrok temu K to, ker gl. urednik piše in trdi to, kar4em prej omenil, pornož-ni urednik pa nasprotno. Bolje bi bilo, da bi se v tem nekako "uglihala" in sporazumela, ker na ta način čudno izgleda in tudi nič ne koristi. Prosim, med ljudi pojdite malo več in boste videli in slišali ter spoznali, da imamo jaz ln drugi glavni zastopniki prav, ker slišimo ljudsko plat zvona. S tem ne mislim nikogar žaliti. Anton Jankovich, 147, zastopnik. Roosevelt ln biblija Milvraukee, Wia. — Svetujem onim dopisnikom Prosvete, ki se toliko spotikajo nad br. Gardnom zaradi njegovih čjankov, naj počakajo, da bo enkrat konec tega vojnega dirindaja in šele potem bomo lahko sodili, kdo je v pravem. V 62. št. Prosvete piše br. Frank Tolminc, da Roodsvelt ne bo vprašal Gardna, kaj bo predlagal kongresu. Tudi br. Tolmin-ca ne bo vprašal. Citam, da je Roosevelt dovolil naročilo pet milijonov biblij za ameriško armado in mornarico. Te biblije bodo gotovo stale lep denar, ne verjamem pa, da je Roosevelt vprašal koga, predno je to dovolil. Kdo ima največ koristi od biblije, bodo svobodomiselni či-tatelji lahko vedeli. Br. Tolminc pravi, da že 25 let čita Prosveto, meni se pa vidi, da se ni dosti naučil iz nje. Fr. Juvan. 584. Urednikova pripomba: Zakaj ne bi dopisnik svetoval tudi br. Gardnu, naj počaka konfa vojne ~ svojimi zaključki kako bo po vojni? Ce misli, da je njegov nasvet dober za druge dopisnike, bi moral biti dober tudi za našega kolonarja. (Frank je pred nekaj leti umrl v Kraynu, Pa., kjer j« bil tudi poštar.) Oba sta mi izročila članske knjižice od socialistične stranke—od kluba 27 J6Z—ds ju kot tajnik kluba 2 vpišem v našo postojanko. Oba sta bila dobra pevca—pela sta pri Zarji v Clevelandu. Bavdek je tudi precej dobro obvladal angleščino. Garden, kot 21-letni fant, je bil veselega značaja in se je hitro priljubil pri glenkovških rojakih. Kot poštenjaka so ga povsod radi sprejeli na hrano in stanovanje. Meni je rekel: "Jaz sem precej vnet za socialistično stranko in petje." "Potem bova pa dobra prijatelja," sem mu odgovoril. ; * Jaz sem fan^a precej občudoval. V prostem času je imel vedno kaj v roki, bodisi časopis ali knjigo in čital. Večkrat mi je rekel, da bi se rad naučil angleščine in je precej hrepenel po izobrazbi. Parkrat je šel iz Glen-coea v Cleveland in zopet prišel kmalu nazaj. Ko je prišla vojna, ga je vrgla precej s tira in večkrat je omenil, da bi šel najraje kam v šolo. "Kar pojdi," sem mu dejal. In res je šel V Dubuque, Iowa, in v enem letu se je precej privadil angleščini. Par let pozneje je šel v delavsko Šolo v Brookwood Labor College blizu New Yorka, kjer je bil vsega skupaj tri leta. Ker se je zelo zanimal za rudarsko unijo UMWA, se je iz Brook-wooda zopet vrnil v Glencoe. Toda rov Dolors, v katerem sva prej delala skupaj, je bil zaprt eo> Nekaj sem jih zazposodil, toda mi jih niso vrnili. Zdaj ne bodo zs drugam kot zs cleve-landskj muzej, kot tudi mqje knjige in slike—upam, da bodo po moji smrti dobili zanje mesto v slovenskem muzeju. ^ Včasih sem premišljeval, ako je Garden prečital vse te knjige, ki jih ima pri meni, in ako mu je le petina v glavi ostala, tedaj je že s tem dosegel precej visoko izobrazbo. Zato bi priporočal, da ne kritizirate glavnega urednika Molka, pa tudi ne pomožnega urednika Gardna, ker ne Veste, kaj delate; oba imata vsak s svojega stališča prav. Prečttajte članke dvakrat, trikrat. In danes je treba citati ali slišati obe strani, ker je na obeh straneh zanimive. Garden gleda v bodočnost in- piše, kaj bo po vojni. Vlada troši ogromne milijarde za vojne priprav« in za ¡x>moč Angliji in te milijarde se v veliki meri stekajo ameriškim kapitalistom. In tako lahko pridejo za delovno ljudstvo še hujši Časi kot s$ MBH Nace emborger. 176. ^TOREKj^o^ (od 1923 ni več obratoval in je •zakoniJ Pernati brezposelnost- l Nič ni hudsgs Plney Fork, O.—Ko zadnjo nedeljo v marcu sedim s prijateljem v gostilni pri čaši piva, me vpraša, če sem že čital Prosveto od zadnjega petka. Odgovorim mu, da še ne, ker bom šel jutri na pošto. On je član jednote in zvest naročnik Prosvete, pa tudi ve, kaj čita in presodi, kaj je dobro in kaj ne. Pravi mi: "V tisti številki Prosvete zopet napada nekdo Gardna, neki Tominc iz Rock Springsa, Wyo. Nace,' napiši kaj v Gardnov zagovor. Jaz se popolnoma strinjam z njim in sploh vsakdo, ki ima kaj izobrazbe, se mora strinjati. Take dopise kot je ta, je treba onemogočiti. Ce ne razumejo, kaj čitajo, tudi ni treba v javnosit tega kazati. Nace, Garden je tvoj prijatelj in boš ja kaj napisal v njegov zagovor. Kar pišeta Frank Tominc iz Rock Springsa in John Novak iz Philadelphie, je že od sile." tako je govoril moj prijatelj. Torej naj mi bo dovoljeno, da malo opišem, kaj je Tone Garden in kako sva se midva seznanila. Ako se komu suhoparno zdi, naj mi oprosti. Nekako pred 25 leti sta prišla iz Clevelanda v Glencoe, O., Anton Garden in Frank Bavdek ln dobile delo v premogorovu opuščen), kakor tudi ved drugih ^jam v tamkajšnji dolini, in ni tam mogel dobiti dela. Potem ga je dobil na Bartonu, kamor se je preselil, od tam pa je šel v Bridgeport, l^o je dobil delo v rovu Stanley. Ko je tudi ta rov prenehal z obratom, je šel v Cleveland, ker v drugih rovih, ki so še obratovali v vzhodnem Ohiu, je bilo že takrat težko dobiti delo. V Clevelandu je po* tem dobil delo v zadrugi. Ko je bil še v Glencoeu, so pri Proletarcu potrebovali upravnika in je enkrat prišel tja urednik Zaitz, da bi ga dobil za upravnika. Na vse načine ga je nagovarjal, toda ni nič opravil, ker Tone je bil takrat zaverovan pred vsem v rudarsko unijo, v kateri se je mislil udejstviti. Ampak radi prej opisanih razmer je bil potisnjen iz te industrije kakor tisoči in tisoči drugih. Jaz sem gi zmeraj nagovarjal, naj skuša priti v glavni urad SNPJ za pomočnika. Tisto tedensko kolono, katero piše v Prosveti, sem mu tudi jaz svetoval, to je naj piše članke pod svojim imenom. Da sta z Molkom v konfliktu glede taktike, ni nič novega niti posebnega. Nekateri mislijo, da vlada med njima strašna jeza, ampak jaz vsem tem povem, da so v veliki zmoti, ko se vtičejo vmes. Jaz vem, da Tone visoko ceni Molka, kot ga tudi jaz radi njegovih povesti, pesmi, dram in znanstvenih člankov, ki jfih je napisal. Tudi midva s Tonetom sva bila dostikrat v konfliktu glede taktike in sva tako debatirala, da naju so včasih sosedje mirili, naj bova tiho, ker je že pozno v noč. (Takega "pričkanja" in debate je bil enkrat deležen v Clevelandu tudi gl. podpredsednik Andrej Vidrich.) On je bil zmeraj bolj radikalen, jaz pa bolj zmeren. Sedaj se pa popolnoma strinjam z njim in sva si v taktiki enaka. Tone Garden ima pri meni shranjenih do pol tone knjig, ki trohne v kleti v zabojih, kar Jih nisem mogel dati v sobi na poli- "April fooi" — . Barton. O.—Prvi april se ne imenuje zastonj "April fool". Posebno premogarji to dobro občutimo. Vsaki dve leti nas doleti nekaj nezaželjenega. Pred dvema letoma so operatorji zaprli rove, češ da ne bodo prej obratovali, da bo pogodba podpisana. Pa so se ukanili, ker so sprevideli, da bi mi morali po m H Halle Selasije (levai, bivši skaeiaskl eaaar. a grupo vojakov m poglavarjev _ , Solaall« le obnovil bo) sa prestol, s katerega so ga pognali Italijani pred okupacijo Abeslnlje. no podporo. Ampak v tej okolici je Še nismo prejeli, čeprav je že dve leti. Letos so pa drugače pogrun-tali. Ko smo 31. marca priili iz premogorova, so bili že nabiti notisi: "Work April 2." Sedaj parna piščal kliče na delo vsako jutro, ne glede, če je pogodba podpisana ali ne. Sedaj bodo rekli, da smo v stavki in ne bo treba plačati brezposelnostne podpore. Ampak za nas je vseeno, ker je ne plačajo ne tako n« tako. Za nas j,e najbolj koristno, da si obdržimo unijo in se borimo za pošteno plačo. Naš klub Naprej 11 JSZ v Bridgeportu priredi prvomajsko proslavo 26. aprila, obenem bomo slavili 15-letnico kluba. Vrši se v dvorani na Boydsvillu. It Clevelanda od Zarje bo nastopil ženski kvartet, kar bo nekaj novega in zelo zanimivega — sploh je \o za naše kraje nekaj izrednega. Tudi bo fina Slmončičeva godba iz Clevel ida. Tudi postrežba bo dobra. Torej pridite na to proslavo 26. aprila zvečer na Boydsville. Joseph 8ko£|t, 562. Koncert detroUekega Naprej a Detroit. — Kot je bilo ž« po-ročano, priredi pevski zbor Naprej koncert z opereto "Kovačev študent" na velikonočno nedeljo, 13. aprila, v Slovenskem delavskemu domu na 437 S. Li vemois st. Začetek točno ob treh popoldne. Pevski zbor se zdaj vežba kar trikrat na teden, ker pevci in pevke želijo, da bo občinstvo veselo in zadovoljno. Ker je to tudi zadnja priredba v tej sezoni, je upanje, da nas občinstvo poseti v velikem številu. Programa ne bom opisaval, ker, kdor ljubi petje in igre, se bo gotovo udeležil, komur pa ni za take priredbe, se pa ne udeleži Je že tako, da smo različnega mišljenja. Pevski zbor Svoboda je zadnjo nedeljo v marcu priredil lepo spevoigro "Srce in denar". Igralci in pevci so v splošno dobro izvršili svoje vloge. Tudi udeležba je bila Velika in vse je bik) zadovoljno, staro in mlado. Do tega je seveda pripomogla Jankovicheva godba iz Clevelanda, ki je neprenehoma Igrala različne komade za stara in mlade. Ti fantje so res pohvale vredni. . Želeti je. da bo tudi v nedeljo lepa udeležba, ker take priredbe ne bo kmalu. Potem se bomo pa vaeelili v zeleni naravi pod hrasti in prepevali—"Lušno je res na deželi , . V imenu pevskega zbora še enkrat prosim občinstvo k veliki udeležbi, ker zbor je odvisen od vas vseh. Go-ipodinjski odaek SDD je nam obljubil vso pomoč, kar se tiče kuhinje in drugega dela v spodnjih prostorih Znsno vsm je. da so izvrstne kuhsrlce in so še (Dalje as S. «raai.) Kako je bito pred sto leti Zdaj ko vihra vojna okrog nas noaUi. ko je bilo na svetu L 1841. Poročevalk je bila seveda pred sto letj še v oovnV senzacij ni manjkalo tudi tedaj mnogo kasneje dosegle človeško 2 \ dandanes, v času radia. ' . V Ameriki je 1. 1841 mlad zdravnik tona» Horace Wels razmišljal, če res m 1 ga sredstva, ki bi lajšalo bolečine Dh ^ zob. Vdihaval jo sam za poizkus nlll?1^ 1 jenih par ter dognal, da ta narkoza n P* I* kasneje sta dva Američana, vi Morton in Charles Jackson izkoristila il narkozo v medicini v praktičnejši obliki Vsi listi to bili 1841 polni senzacmluh iznajdbi ameriškega majorja iz ¿enjJsk. Kinga, ki je konstruiral največji magnet Kdo ve danes še kaj o majorju Kingu in vem orjaškem magnetu? Kdo pa ne ^n. koze v kakršni koli obliki? Leta 1841 sklenjena pogodba med Tu Rusijo, Prusijo, Avstrijo, Francijo in A je še danes ključ do toliko spornega vm okrog Dardanell. Ožina je bila s tem na prehod vseh, neturških vojnih ladij Dne 2. novembra 1841 so doživeli And Afganistanu sicer obupen poraz: 8000 m dijskih čet in mnogo častnikov je padlo tev splošnega upora naroda. Angleži so bili oblast nad to bojevito deželo, ki je še do danes, vsaj formalno samostojno v težko prehodnih gorah med Rusijo in ško Indijo. Bog ve, kako bi se razvila zfl na kolonialne politike Angležev, če bi o tega poraza, in položaj Britancev na Bli vzhodu bi bil danes še vse bolj močan, je."' Friderik Liszt je končal 1841 v Nemčiji delo "Nacionalni sistern politične ekono Knjigo ni tedaj nihče pogledal, kaj šele In Vendar je bila nekak predhodnik goq stva v sedanjih avtoritarnih državah... Na otoku Helgolandu, ki je bil tedaj an Malta Severnega morja, je spesnil 1841 n poet Hoffman von Fallersleben nemško i no himno "Deutschland, Deutschland alles" ... Predsednika Zedinjenih držav je zade kap, mesec kasneje je umrl. Najznačf zanj je, da je danes njegovo ime, van prav tako malo znano, kakor ono njq naslednika, Johna Tyler j a. V Angliji je demisionirala vlada, na so prišli konservativci, pod vodstvom Rs Peela. Bolj v spominu so ostali značilni kusi zdravnika Braida, ki je v Manchert poredoma hipnotiziral svojega prijatelji govo Ženo in služkinjo, tako da so zaa globokem spancu. To ni bilo šarlatanstvi kor so menili tedaj, nego prvi uspeh hipno je zavzel* kasneje tudi v medicini važno 1 V Ameriki je vstal nov prerok, Jowph i ki je postavil v mestecu Ruvoo velik le To je bilo prvo svetišče mormoncev. ugleda so želi tedaj mormoni s svojo prop do v mnogoženstvu, toda v desetletjih so precej ob strani. Več uspehe je imel v Franciji Joseph katerega godalo je šlo po svetu in zajelo žice. Saksofon je še po sto letih prilji instrument zaljubljenih plesalcev. Tudi ško kladivo na parni pogon, ki ga je izumi francoski inženir Nashmith, je prineslo cat preobrat. Pravijo, da je bilo 1. 1841 "srečno let«" je tedaj seveda niso vedeli o tem. in» Stdtfo faserM H Angleški učenjaki so si pripravili pred kim obed iz stoletnih konserv. Te konsj hranil vojni muzej v Whitehirllu v Lo«» so veljale za najstarejše konserve na s« Znanstveniki! ki so se lotili teh kon*n bili lačni, temveč so hoteli samo razuW ko dolgo ohranijo konservirsna živ-iU redilno vrednost. Prva zgodovinska kos škatla je vsebovala koncentrirano juho sa in kosti. Takšne konserve je vzel i Cook na svoje potovanje okrog sveta. Čeprav konserva ni videti p«*bn0 ' — bila je namreč povsem siva - J« «■ vrsten okus. Analiza je pokazala. polna redilnlh snovi. Dve drugi kos» našli v trupu zapuščene ladje in it« «" I. 1824. Prva jo vaebovala pečeno «M ga je bila napolnjena s korenjem je imelo izvrsten okus in znsnstvena r je pokazala, da je bilo v tolšči pečenj toliko vitamina D, kolikor v sveži teletu» I Pred dvajsetimi^ (Iz Prosvete. 8. aprila 1«» Domače veafti. V Ringu. Ks«*_£' * letni Frank Cej is Postojne, clan w Delsvske veati. Tiskarska unija * j ku sprejela razsodišče zs «voj »p* Inoaamatvo. Krvave bitke mid H** lijanakimi fašisti so v teku v lstn Sov letaka Rvslja. VSSIIIlll* nadaljuj« debata o trgovini * ■ovice z starega boj jSloTCllij« SE VRSTIJO £) SODNIKI kJ:* j« danes pozno pop®l-^Ua veriga zvečine mladci iTkodasosevaakcasza-I vrata pred radovednim SJivom. V glavnem je pr - JTdo veljave paragraf, ki 6ci- juo imovino. v seriji teh bi bila morala pri-kot prva na vrsto trojica i* Lovske in kleparske stroke ki ob opravljanju svojega dela popravljanja strehe neke hiše I^dišču mesta—porabila usod-¡, priliko, da je lastnikom od-tli nekaj stvari. Lani v mar-io delali na strehi zaradi tat-k večkrat kaznovani klepatf-pomočnik Franc Papež, krov-pomočnik Ivan Nolan in kle-fiti vajenec, še mladoletni finček Iz podstrešne kamre rfvika Zalarja je izginil cel »j kovinskih predmetov pa sekaj boljših kovinskih stva-Fantje pa so se spravili tudi lastnino zavarovalnice Asi-pzioni Generali, kateri so po-i medeninaste plinske svetil-odnesli tudi velikega pozlače-orla iz cinkove zlitine, ne-Jiepnih svetilk in veliko čr-t ustavo. Prav tam je tudi dr. Bdimirju Volavšku izginil ku-ilnik in karnisa iz medenine, v prejšnjih časih so ko\^ predmeti šli dobro v dei ne bi šli danes! Fantje so ekakor bili v tatvini orienti-ni po "konjunkturi"! 'apež, ki je bil kolovodja, je priznal in je prejel precej 0 nagrado v obliki 1 leta in mesecev robi je, proti Nolanu bilo postopanje izločeno, ker trenutno bolan, vajenČka »neka so s primernim pou-om poslali na enoletno pre-kušnjo pod nadzorstvom v obodi. Kakor bi bil v najpritnejši mibi v nabavnem razgovoru, nastopil komaj polnoletni kro-i pomočnik Franc PoženeL «tojno oblečen je z živahnimi atomi takorekoč "kramljal" s Ifdiednikom senata. France je »cer že nekajkrat pod klju-n zaradi tatvin, pa je kazalo, današnjih škripcev ni preveč no vzel. Škode sicer res ni wil velike. Ukradel je bil že-aicarsko kapo, listnica brez »rja, 10 robcev, zlato veriži-z obeskom in zlato zapestni-«n dva stotaka. Na fantu pa j«videlo, da so vsi ti poskusi Bi prav za prav poklicna smola bil več škode napravil, če le prav naletel. Kakor se pokazalo, Je tista ukradena *T že rekel, da jo je »Jbrz v pijanosti ukradel, da pa 7 ni sključeno, če mu je ni » kar na glavo posadil, ko je « za mizo zaspal — služila za ¡J* je nekemu dekletu, o-katerega se je »mukal, Javljal z« postaja načelnika. 1 ni n^jer, toda nava-^ >mel pripeljati se t vsem 2JI pred stanovanje v av ^»bilu jn z veliko gesto naro-■kvoičku, naj Zjutraj spet ^Ponj Stanovalcem pa je ; i a Je prUk'' z bolgaiekim E*1 P" P*W>. Tatvine je v mestnih stanovanjih, je pnsmukal ^ a> Kakor je pred- ■**nsta razlagal, tudi ti-^ ^ huda, ne resna, da J**« dekletu in dvema vo-vmMTlM n<*<* v podeželski go-► Cikli' revolverjm Ker mrn^Lki JO je naPrav11' gb ^ '*a -ma za seboj ' jih je potem v veseli druščini do kraja zabil.1 Tudi Adaibert ima za seboj nekaj preteklosti, toda od svoje kriminalne neprimer-—Pred no hujšo življenjsko. Še nedo-leten je vstopil v rov kot rudar, v času zmanjšanega obrata je bH med odpuščenimi z obljubo, da bo jeseni tudi zanj kaj dela. Medtem pa je doma spoznal, da ga revna oče in mati s kopico drugih nepreskrbljenih otrok ne moreta preživljati. Vdrl je v tovarniško blagajno, denar, ki ga je tam našel, je tudi kakor zdaj IKMestnikov denar, zabil s tovariši jo, prijeli pa ao ga naglo, saj je v vlomljeni blagajni pustil pravo potrdilo, da je on pobral denar. Kazen, ki jo je za to dobil, so mu pogojno odpustili, toda fant se je medtem pregrešil nad posestnikovim denarjem. Na vprašanje, zakaj, je odgovoril, da mu je neki njegov bivši gospodar svetoval, naj se udinja pri tem posestniku, ker je bogat. Rekel mu je še, naj kar predujem vzame in naj se zglasi, ko bo imel kaj denarja, da se bodo malo poveselili. Fant je povedal še to, da ga je skušnjava premotila. Potem pa, ko je ukradeni denar takorekoč v veter pognal, ga je ob61o kesanje. Pisal je materi in bratu, sporočil je, da mu ni več živeti in da se bo zato u-strelil, a brata je poleg tega še rotil, naj posluša dobre materine nasvete"in naj ji ne napravi takšnih skrbi kakor jih ji je on. Tedaj se fant 8icer ni ustrelil, ampak je prišel še k materi, pozdravil jo je in poljubil, nato pa je zbežal za hlev, kjer se je resnično obesil. Iz težke nezavesti, ki< jo je pfeležal v bolnišnici, se je potem zbudil v sodnih zaporih. Za zločinstvo tatvine so ga sodniki obsodili spričo vseh olajševalnih okolnosti, toda zaradi velike škode na 10 mesecev strogega zapora, odslužiti pa bo moral tudi še 5 mesecev pogojno odpuščene stare kazni za prvi tatvino. Fant se je udal v usodo in je kazen sprejeli brige m se niti ne potrudi, da bi dala izkopati odvodne jarke, kaj šele, da bi odstranila s ulic sneg! Vsi hodniki, za katerih čiščenje" bi morala skrbeti občina, so polni vode in snega in to na Jezerski cesti, nasproti gimnazije in na Jelenovem klancu. Povsem zanemarjen je tudi hodnik od Savskega mostu do kolodvora, na katerem je zaradi neočiščeno-sti stalo v snegu toliko vode, da so se ljudje do gležnjev vdirali v brozgo in zajemali v čevlje vodo. Kako neprijetno je ljudem, ki morajo na vlak in hodijo potem z mokroto v čevljih v Ljubljano in drugam, to si lahko pač vsak zamisli. Večkrat smo že o-pazili mestnega delavca, ko je zjutraj že navsezgodaj čistil pločnik pred hotelom "Evropo", ki je zasebna last. Mestne ulice in hodniki pa so v takem stanju, da se ljudje naravnost zgražajo. Radovedni smo tudi, zakaj so bili pločniki na Savskem mostu očiščeni samo do polovice proti cestnemu robu, 06tali del pa je ostal neočiščen. Tako se je nabralo na pločniku polno vode, in bi bilo bolje, da še prve polovice ne bi očistili. Vsa voda, ki je včeraj pritekla po Jelenovem klancu, se je nabrala pred Savskim mostom, tako da dostop na pločnik sploh ni bil mogoč. Gospod župan je svoj čaa razmišljal o avtomobilski cesti na Smarjetno goro, toda mu svetujemo, da se prvo po-jriga za mestne ulice in pločni-ce. Saj ne zahtevamo, da jih takoj modernizirate, samo očistijo naj jih mestni delavci, da bodo ljudje vsaj mogli hoditi po njih brez nevsirnosti za zdravje n revmo v nogah. Upajmo, da bo to zaleglo, sicer bomo pa drugič še postregli s takimi in slič-nimi sličicami, ki so mestu samo v sramoto. GORENJSKA V SNEGU IN VODI Kranj, 23. jan. Po snegu, ki smo ga dobili pretekli teden, pač nihče ni misli, da bo tako hitro sledil dež. Zanesljivo smo vsi pričakovali, da bo snegu sledilo ponovno stopnjevanje mraza. Toda zgodilo se je drugače. Sneg se še ni dodobra vsedel in že je pričelo deževati. V sredo je ves dan lilo, da je bilo veselje. Posledice niso izostale. Preko noči so se pričeli trgati na strmih pobočjih plazovi, ki so zasipali pota in ceste. Tako so plazovi zasuli cesto, ki vodi iz Kranja v Besnico, nadalje kolovozno pot na Javor-niku pod Sv. Joštom. Z višin je voda vdrla v doline ter poplavi la travnike in polja. Dež je sicer pobral mnogo snega, toda ostalo ga je še vedno skoraj četrt metra, kar je povzročilo veliko brozgo, katere se zlepa ne bomo znebili. Cestišča so polna vode in snega, da je pro-met močno otežkočen. Ista slika se nudi iudi v središču Kranja Vse ulice z Mestnim trgom vred so preplavljene z vodo in snegom. Vprašamo samo, zakaj ima mestna občina "tako Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t. Areni) zmeraj prvovrstno . proattegle. Tako bodo tudi na velikonočno nedeljo. Nekaj govore tudi o pirhih, ampak to je njih tajnost. Še nekaj: Člani društva SNPJ v Toledu, O., prirede plesno zabavo v soboto zvečer, 19. aprila, v prid svoje blagajne. In ker nas oni obiščejo pri vsaki večji priredbi, je naša dolžnost, da jim tudi mi enkrat vrnemo. 2e precej rojakov se je prijavilo in mislim, da nas bo cel regiment, vi bratje v Toledu pa bodite dobro pripravljeni. Mislim, da ae pred odhodom zberemo pri SDD, toda o tem se boifio bolj natanko pogovorili na našem koncertu v nedeljo. Ko to pišem, je izbruhnila velika stavka pri Fordu, v tovarni River Rouge. Priloženo vam pošiljam tudi $6 za naročnino Prosvete. John Barlch. 518. Avtna korporacija zgradi veliko tovarno Chicago, 7. apr. — Divizija Buick korporacije General Motors je naznanila konstrukcijo velike tovarne za letalske motorje v Melrose Parku, čikaškem predmestju. Zadevni načrti so bili že odobreni in kontrakt oddan VaHey Structural Steel Co, Tovarna bo postavljena ob Manheim rd. In North ave. Produci rala bo 500 letalskih motorjev na mesec in v tovarni bo delalo 10,000 delavcev. Sirija dobila novo vlado Vichy, Francija, 7. apr. — Trgovine v Beirutu in drugih si rijskih mestih, katere so oblasti zaprle po izbruhu generalne stavke zadnji teden, so bile včeraj otvorjene, ko je nova vlada prišla na krmilo. Tej načeluje Khaled Azem. General Henzi Dentz, vrhovni komissr Sirije, nsd katero ima Francija mendat, je prej sprejel reslgnacijo pre-mierja Emila Eddeja in zunanjega ministra Abdalayja Hu ma. Petainova vlada prevzela kontrolo nad plovbo Vichy, Francija, 7 apr. — Na podlagi določb pravkar uveljev-1 j enega dekreta je Petainova vlada prevzela kontrolo nad plovbo in parobrodnimi družbami, ki so apelirale za finančno pomoč. Dekret daje vladi pravico pregleda knjig in dostopa do vseh informscij, nanašajoče malo 1 se ns pogodbe in material. O delu« plesu In obletnici , Eaai Moline. III.—Tukaj se prav dobro imamo. Delamo vaak dan, moški v tovarni, žene pa doma. Zdaj, ko se bliža pomlad,' bo treba pa še zunaj malo pospraviti. Pri nas smo'solato že vsejali, danes jo pa dež aaliva in mjalim, da bo lepo rasla. Tukaj v East Molinu bomo imeli ples za naše društvo. To bo v soboto zvečer, 12. aprila. Kot se sliši, so naši člani pridno na delu, da vse lepo pripravijo. Tudi slišimo, da je že dosti vstopnic prodanih. Le tako na prej, pa bomo kaj dobrega naredili za društvo in jednoto. Zdaj smo spet dobili enega novega člana v odrasli in tri v mla dinski oddelek. Ampak bratje in sestre, malo bolje bi se mora* li zanimati za društvene seje, saj so samo enkrat na mesec. In tistikrat je tudi vaša dolžnost, da pridete. Čim več je članov na seji, tem več se lahko dobrega stori za društvo in jednoto Se par vrstic v blag spomin moji materi Ani Booher, ki je umrla 17.' aprila 1940. Dolgo ja to leto, odkar je utihnil njen glas, odkar se je od nas poslovila za vedno. Zelo jo pogrešamo in nam bo vedno ostala v spominu. Mary Prosen, 286. Is dešele grenkega pelina 1 Bock Springs, Wyo.—Danes je prvi april, rudarski praznik Prebiram Prosveto in vidim dopis br. Tominca, ki se je spravi nad br. Gardna. Frank, čemu se razburjaš nad tem, kar Gar den piše? Saj on ne piše nič takega, kar bi bilo proti Ameri ki/ Ako pa se ne navdušuje za Anglijo in včasih tudi kaj kritičnega pove na njen račun, pa vsi lahko vzamemo za dobro in tudi ni vse za za vržen je. Vsakdo, ki čita časopise in kaj drugega, lahko ve, koliko svobode ln neodvisnosti daje Anglija svojim kolonijam, kot na primer Indijcem in drugim kolonijam v Afriki in Aziji. Ve tudi, kako je pred 40 leti pošl Ijala svobodo Burom v obliki pušk in kanonov. Tudi vsi vemo, ds je pred desetimi leti enostavno "pozabila" na plačeva nje dolga Ameriki, ni pa tega pozabila mala Finska. Enostsv no ji je zmanjkalo dolarjev *ki hit ^ U 3 'locinstva tat- »zrzrkproti V 5 me»«*v strožje,, '' . r*nc se je le zado- hZ udov"»jen. kova kot I* £ 1 '"'it tz Za- lvit J***" reč pred iodnl- mm Obtožen je I ustniku, pri a hlapca le ne- i, tiso**», ki! "r If 1 r77w»«i i* M.,*, i» odplačevanje dolga Ameriki, ker jih je menda rabila, da je poroa-j ala Hitlerju, da sc je oborožil. ! idaj pa žanje, kar je sejala, le škoda, da mora največ trpljenja prenašati angleško preprosto judstvo za grehe vladajočega razreda. Anglija bi imela več simpatij Ameriki, če bi ne imela toliko grehov nad aabo in če bi bila ukazala vsaj dobro voljo pri plačevanju vojnega dolga Ameriki ln Anglija se šteje med bogate dežele. Ne miaii, Frank, da jaz Gardna zagovarjam, ker se zna sam postaviti, če je treba, in tudi to vem, da br. Molek in br. Garden nista tam doma, kjer cepci rastejo., Jaz želim še več takih člaiUcov kot jih ona pišeta. de nekaj, Frank. Zdaj je postni čas, in ko boš grehe pripeljal v Rock Springs, glej, da boi šel liologlav mimo cerkve. Gospod so namreč sila žalostni, ko hodimo moški pokriti mimo nje ampak ženske so lahko tudi v cerkvi pokrite in so torej bolj svobodne. Pred 40 leti smo bili pri izpraševanju za spovedne listke, pa vpraša gospod nekega fanta: "Ti, ki si najbolj poreden, aH bi mi povedal, kaj je največja žiahta?" Fant se odreže: "Oče in mati, ki skupaj spita." Takoj e dobil listek. Ko so v Hudsonu, Wyo„ imeli pogreb, je duhovnik rekel: "To e dobro in lepo, sko ie človek Han kakega društva. Ce bolnika zapuste vsi znanci in prijatelji, ga društvo ne bo zapusti-o za čaaa bolezni in smrti, ako Je prej držal svojih dolžnosti do društva in jednote." Kaj takega se v naši cerkvi ne sliši. Danes so povedali, da ne bo rudarskega štrajka. Math Le» skovec in Frank G rum sta Šla v Salt Lake City, Utah, iskat si zdravja. Da bi se srečna in zdrava vrnila nazaj. Blaž Pusto-vrh je pa tukaj v bolnišnici za rakom na želodcu. Vsi tukaj imenovani so člani društva 10 SNPJ. J. Pinter, 10. T homo* zahteva glaeovemje o vojni New York, 7. apr. — Social! stični' vodja Norman Thomas se je izrekel zs kampanjo v podpi ran ju splošnega glasovanja t vsakem vprašanju glede napovedi vojne ali bojevalne soudelež be v konfliktu. On Je govori ns zborovsnju orgsnizscije Keep America Out of War na dan 24-letnice vstopa Amerike v prve svetovno vojno. "Oni, kateri bodo nosili ogromne stroške svetovne borbe, morajo dobiti priliko, da po svobodni dlskuziji glasujejo o vojnsh, v katerih naj bi se borili," Je rekel Thomas. On ae je tudi izrekel proti temu, ds bi ameriške bojne ladje spremljale parnike, ki vozijo o-rožje ln bojni material v angleške luke. Tri tiste let Albanije Vojna jned Grčijo in Italijo, ki je prinesla doslej toliko presenečenj, je v svetovni javnosti poživila tudi zanimanje za enega najstarejših balkanskih narodov, za Albance. Zgodovinarji smatrajo Albance za neposredne potomce Ilirov, ki so v starem veku naseljevali tudi ves zapadni del Balkana in ki so pripadali veliki indoevrop-ski narodni skupini. Rimljani so si mnogo prizadevali, da debelo spravijo pod svojo obilst, in so po veliki, uspešni vojni proti i-lirski kraljici Tevti leta m. pr. Kr. deželo v resnici podjarmili. Zaradi pretežno goratega snača-ja Albanije pa je zasedanje zelo počasi napredovalo in je bilo zaključeno šele za cesarja Avgusta, kakšnih 250 let pozneje. V teku zgodovine so imeli Albanijo vsi mogoči tuji gospodarji v rokah. Za časa preseljevanja narodov so jo za nekaj čaaa zavzeli Vzhodni Gotje, za njimi ao prir Šli Bizantinci. Za njihove vladavine so se naši alovanski predniki naselili na periferiji dežele, ki pa je še zmerom oatala pod bizantinsko oblastjo. V 11. stoletju so del Albanije zasedli Normani, ki pa ao ostali v deželi samo nekaj let. Pozneje so Srbi, Benečani ia epirski deapotje tekmovali med seboj sa nadoblast, nato pa ao si deželo razdelili Bolgari, Bizantinci in Anžuvinci. V letih 1343*48 je Albanijo oavojil Dušan Silni ki je poleg nje za-vzol tudi Macedonijo pa Tesali-jo in Epir in se dal v Skoplju o-klicati za carja Srbov ln Grkov. Za njegove vlade je samo del albanske obale ostal Anžuvlncem. Najslavnejši del albanske zgodovine pa spada v dobo bojev s Turki, ki so se začeifieta 1391. Benečani so spretno izkoriščali zadrego ogroženega naroda in so si po vrsti osvojili Drač in Ska-der, od juga in vzhoda pa so u« spešno prodirali Turki, ki so l. 1417 zavzeli Vajono. Turška o-blast pa sa nad narodom, ki spada med najbolj svobodoljubne na svetu, nikakor ni mogla uveljaviti in je imela neprestano o-pravita s upori, v katerih so Albanci pokazali izredno mero požrtvovalnosti ln heroisma. Ti u pori so dosegli vrhunec, ko se jim je leta 1443. postavil slavni Skan derbeg na. čelo. Skundcrbeg ae je v resnici ptesl Jurij Kastrio« ta in je bil sin albanskega plemiča iz Lješa. Ko je bil še maj hen, ao ga Turki vzeli kot talca s seboj, a ker je bil izredno ta lentiran, sp gs pohamedanili ln ga hoteli vzgojiti v janlčarskegs odličnika ter so mu vzdeli ime Sksnderbeg (knez Aleksander). Bil je neluij Čass visok uradnik, a ko so Madžari začeli Turke u-spešno potiskati nazaj čez Bal kan, je pobegnil v svojo domovi no in svoje rojske pozval na bor bo za svobodo, Njegova upbrna zmage, potolkel je sultana Mu« rata, ki je z ogromno vojska 100,-000 mož vdrl v Albanijo, in ga prisilil k umiku, ko je oblegal Krojo. Njegove zmage pa so bile na žalost samo začaane, zakaj leta 1479 je Albanija postala za daljšo dobo turška provinca. Po tistem so se mnogi rojaki iz severnih pokrajin izselili, po večini v Italijo, prebivalstvo nekaterih predelov pa je pristopilo k mohamedanski veri in stopilo v turško vojske. Upori pa so se nadaljevali skozi vsa naslednja stoletja. Turška oblast med narodom ni mogla pognati korenin. Bres uspeha je ostal tudi svečani obisk sultana Mohameda V. leta 1911 Dne 28. novembra 1912 se je Albanija proglasila za neodvisno, homatijam pa tudi poalej ni bilo kraja. Dežela jo doživela še vse mogoče avanture — naj prikličemo v spomin samo zgodbico s princem Wiedom, ki je v deželi "vladal" od marca do septembra 1914 pa zasedbo severne Albanije od januarja 1916 do oktobra 1918 po av-Ntro-ograklh četah, ki so prišle "delat red" — a ko so se viharji polegli, ji je antanta v avgustu 1921 začrtala meje, ki jih je imela leta 1913, s Arglrokastrom in Korčo vred, ki so ju bili za nekaj časa saaedll Grki. Dežela pa vendar nI moglu priti do notipnjega miru, zaman so bili vsi poskusi monsignora Fana Nolija, ki jo skušal najti več saslombe pri zapadnih demokracijah in je hotel uveljaviti deželi sodobnejši politični red, izjalovili so se podvigi kralja Zo-gua. Za veliko noč lanskega lena so v deželo začele korakati i-talijanske čete a mir, ki so ga nosile Albsncem, je bil kratkega veka. Kako še bo Igra, v kateri je na nevtralno Albanijo padel morda najtežji ydelež, končala, bomo videli Šele, ko bo diplomacija sa seleno mizo sklepala račun. Cikaiki Jugoslovani napovedali zmago Chieago, 7. apr. — Jugoslavija bo triumfiraia pod vodstvom mladega kralja Petra v vojni z oaiščem. Ta napoved je bila izrečena v zvezi s proslavami, katere so se vršile v srbski prsvo-»lavni cerkvi na 1906 Schiller. Verniki so molili za kralja pri službi, ki sta jo opravljals škof Dlnislje in rev. Peter O. Stijačič, župnik srbske cerkve. Te se je udeležil tudi Pero I. Ca brit, Jugoslovanski generalni konzul v Chicagu, ki je dejal, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci zedinjtmi v odporu proti napadalcu. i Argentinski senat na-stopi proti predsedniku ■ Buenos Alres, Argentins, 7. apr. — V senatu se Je pričelo gibanje proti predaedniku H M. Ortizu, da se gs odstrsni iz urs-da. ^redaednik ne more zaradi bolezni opravljati svoje službe Podpredsednik Remon H Častil-lo gs nadomešča že od zadnjega juMja. Prelom med Anglijo iti Francijo blisu? (Nadaljevanje e L stran!) i sljo. "Pravi ln edini vnrok nemške agresije je to, ker je Nemčija pritiskala na Jugoslavijo, naj /.svrže svojo politiko nevtralnosti, katero je osvojila ob aaČetku vojne," pravi lajava "Jugoala-vljs je bila napadena brez vsake provokadje, ker Je ostsla zvests svojim trsdicljam in zgodovini in se odloČila za obrambo svoje teritorijalne Integralnosti, neodvisnosti in narodne čaatl. Jugoslavija ni 'storila ničesar proti Nemčiji, a je kljub temu postala Žrtev agresiji." Frsncoska vlada j a ukazala tisku, ds se mors vzdržati komentarjev o nemško-jugoslovanskl vojni ln da mora biti strogo nev-trslen. Časopisi ne smejo objaviti ničesar, kar bi lahko provo- armadica je šla od zmage do ciralo Nemčijo ali pa Rusijo. MAJSKI GLAS ja revija« ki )o ladaja PROLETAREC aprila vsako leto. ^ IMA NAD 10 STRANI RAZPRAV. ČLANKOV. PQVEST! IN RAZNEGA DRUGEGA GRADIVA. * TISKA JO TISKARNA SNPJ. * Posa masna številka elaae 2lc * Za večja naročila popust. Stevkarli člani Jeklarske ualie CIO. aa etevfcevnl etrall CeL R#thUhem Steal Co. Dobre le m "Rezika, kako ste mogli vreči v nebirelnik pismo, ko ste vendar videli, da le nI bilo naslova na ovoju?" "Veste, g'sipe, mislils sem. da zato niste napisali naslova, da. ne bi jaz vedela, komu pišete"! f Društvom In klubom priporočamo, na) to revijo naroča In le širijo need Dudetvo. Naročila epveleme PROLETAREC MOI SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO. ILL. POLOM HffHtf EMILE ZOLA (Se nedelj oje.) "Gospod poročnik," je neki zusv razložil Ro-chasu, "našli smo te pruske umazanjake tu, ko .. so ravno plenili vse, kar jim je prišlo pod prste. A vidite, izplačali smo jih . . . Samo da « se mrhe vračajo, deset proti enemu; delo ne bo lahko." Tri druga trupla pruskih Vojakov so ležala iztegnjena na terasi. Ko je Henrijeta to pot sre-po motrila mrliče, očividno v misli na svojegs moža, ki je tudi spsl tam doli, obrezobličen, v krvi in prahu, je udarila krogla mimo njene glave v drevo za njenim hrbtom. Jean je planil naprej. "Ne, ostanite tu . .. Hitro, hitro, skrijte se v hišo!" Odkar jo je zopet srečal, tako izpremenjeno, tako prepadeno od gorja, jo je gledal s srcem, krčečim se od sočutja, spominjaje se takšne, kakršna se mu je prikazala sinoči, s smehljajem dobre gospodinje na obrazu. Najprej ni našel besede zanjo; niti vedel ni, če ga zopet spozna. Rad bi se bil žrtvoval zanjo ter ji vrnil mir in veselje. "Počakajte nas v hiii ... Kakor hitro pride nevarnost, če najdemo pot, da se boste mogli rešiti tja gor. t - Ona pa je ravnodušno zamahnila v- "Počemu?" Toda tudi njen brat jo je silil in morala je iti po stopnicah navzgor; za hip je ostala v veži, odkoder je imela prost razgled po drevoredu. Odsihdob je gledsla boj. Za enim prvih topolov sta stsla Maurice in Jean. Stoletna debla so s svojim orjaškim obsegom izlahka zakrivals po dvoje mož. Nekoliko dslje proč se je bil Gsude pridružil poročniku Rochasu, ki je vztrajal pri tem« da obdrži zastsvo sam, ker je ni imel komu zaupati; naslonil jo je bil poleg sebe na drevo ln je streljal. Sicer pa je Imelo vsako deblo svojegs možs za seboj. Zuavi, lovci in vojaki mornariške pehote so se skrivsli tu in iztegovsli glave samo od strela do strela. V nasprotnem gozdičku se je morslo število Prusov neprestano množiti, kajti ogenj Je prihajal čimdalje živahnejši. Nikogar ni bilo videti, kvečjemu si tuintam zapazil nagli profil človeka, ki je skočil od drevesa do drevesa. Neks vila z zelenimi naoknicami je bila tudi za-aedena od strelcev, katerih streli so prssketali izza napol odprtih oken v pritličju. Bilo je o-krog četrte ure, grom topov je bil pojenjal in Je polagoma prehajal v molčanje; v tej odročni luknji, odkoder se nI videla bela zastava, ra-zobešena na stolpu, pa so venomer streljali drug drugega kakor zaradi osebnegs prepira. Do temne noči so bili vzlic premirju še vedno kotički, kjer se je boj z zagrizenostjo nadaljeval, in slišalo se je, kako traja prestrelka v predmestju Fond de Olvonne in po petitpontskih vrtovih. Dolgo so se ns ts način z enega konca doline do drugega obsipsll s kroglami. Od čssa do Časa se je zgrudil vojsk s prestreljenimi prsi, ker se je po neprevidnosti Izpostsvll. V drevoredu so šteli troje novih mrtvefcev. Ranjenec, ki je ležal iztegnjen na obrazu, Je strašno grgral, ne da bi kdo mislil na to, da ga obrne in mu olajša smrtni boj. . Ko Je Jean obrnil oči navzgor, je nenadoma zagledal Henrljeto, ki je bila mirno prišla nazaj, položila reveža na hrbet in mu podložila teleč-njak zs blazino. Stekel je k njej in jo burno odvedel za drevo, kjer se je skrivsl z Mauri-' cem. "Ali hočete, da vas ustrele?" "Gotovo ne , . . Ssr$o strah me je tsko same v veti. Rajša bi ostala zunaj." ___FIOSVITI —aBs=== = t kor je pa mogoče, da so mislili . f- L_ m mm mm m i popoldan, ko bodo zopet ROMAN !Z VOJNE L. 187071 (modrovati pri krčmarju Bolte- žarju in se malce preveč zagle-___ . . .dati v kozarec. Pa pustimo Preložil VLADIMIR LEVSTIK L.J MJ predo|gih hlač ne mo- remo pustiti kar tako v nemar. ■"Križ božji so se začudili ma- Tako je ostala z njima. Dala sta jI sesti k svojim nogsm in se nasloniti k drevesu, dočim ta sama še dalje streljala s poslednjimi naboji na desno in na levo; navdajalo jih je tako besno ogorčenje, da ni bilo več sledu po trud- Iti županja, raje malo več kot premalo, "mar ne veš, da je danes nedelja in da«je to dan po- Dovršeno ljubimkanje Josip Debeljak Lav os lav je šel na oddih.. Kam, je prav za prav stranskegs pomena. Kajti naj bi si bil izbral to ali drugo obalo, to ali drugo letovišče, povsod bi se bil pe- TOREK, 8. čitka in da je vsako delo v ne- . deljo hud greh, saj so gospod j U*1 z wtimi dobrlml nameni m Čuvstvo nezavednosti jih je I župnik povedali to pri pridigi že sklepi; da po možnosti izkoristi nosti in strahu, obhajalo, ravnala sta zgolj mehanično, kakor z izpraznjeno glavo, ln sta bila izgubila sleherni nagon sebeohrane. "Glej no, Maurice", je dejala Henrijeta pena-doma, "ali ta mrtvec tu pred nami ni vojak pruske garde?" Nekaj hipov že je motrila enega izmed mrli-čev, ki jih je bil pustii neprijatelj, čokat« ga fanta z močnimi brki, ležečega na boku v pesku terase. Pikelhavba s počenim jermenom se je bila zatrkljala nekaj korakov dalje. Mrlič je imel v resnici gardno uniformo na sebi: tem-noeive hlače, modro suknjo z belimi našitki in plašč v svitku preko prsi. "Zagotavljam te, da je garda Poznem jo toliko in tolikokrat." Naj karisv°j dopust. Hotel je udobno napne ušesa pri pridigi, so me-! stanovati, imeti dobro hrano, ve-nili še naprej, če ne bodo po-i*«"" s* v lepi naravi in - ne vedeli gospod duhovni zopet kaj navsezadnje — priti do kakega takšnega. Pa, da naj si obleče. prijetnega ljubinkovanja. zopet stare «hlače. Ce so bile Sedaj je bil na cilju. Vse se prejšnjo nedeljo še dobre, čemu M« razvijalo v njegovo popolno ne bi bile še danes, so rekli o- zadovoljstvo, in kar je še man-ni, pri tem pa niso niti malo po- kalo, ljubimkovanje, se bo goto-mislili, čemu so vendar v hiši vo tudi na*la Da pa bo dovjrše-nove hlače no v Pravem smislu besede, za Kratkomalo: mati župana *> to je že hotel poskrbeti, ker je obrnili svojemu dičnemu možu imel v tem dovoll izkustev, hrbet, in on si ni upal ziniti ni- Kmalu se je pojavila tudi ta ti besedice, kajti predobro je važna» dobro znana in vendar vedel, kaj vse bi se lahko Zgo-lvedno nova Mbava na vidiku. Oče župan in nove hlače Mauko Oolar So se spomnili oča župan v Butalah. da jim je treba novih hlač, kajti raztrganih Jim nikakor ne kaže več nositi. Raztrganih* O. čemu naj pa nosijo tako zadevo s luknjami ln podobnimi prikaznimi! Ne, tisočkrst ne! Takoj so naročili mojškro Ur-žo, ki Je opravljala tudi moške poale. v hišo. kajti v Butalah nI-So imeli nobenega krojača — Imeli so ga pa je že zdavnaj u-mrl in m zapuktil /a seboj nobenega moškega potomca — kar se /a Butale vsekakor ne spodobi V sosedno vas pa tudi niso hoteli Iti očs Slrfuc, da si ne bi tam mislili, da takih |m«Iov ne zmorejo doms Torej, mojftkra Uria je prišla in kmalu Je bilo vse opravljeno. Uria je bistra babura. kar naenkrat *<> bile zapisane vse mero, tu in tarn raje dušo k telesu po težkem poslu. Teden se Je ravno nagibal h koncu, ko so bile nove hlače že v hiši. Oča župan so jih premerili od nog do glave — ne, tako ae ne more reči, ker hlače nimajo niti enega niti drugega — pač pa so pregledali, če jih ni upl-lila Urša za kak gumb in če so vsi na pravem mestu, kajti s takimi sicer majhnimi zadevica-mi je lahko včasih velik križ, posebno, če jih hipoma zmanjka in — ne, kar sami pomislite, kako more postati človeku neprijetno, če mu zdrknejo kar tako od sebe. to se pravi, če jih zmanjka tam, kjer hI morali biti. ne, to ne gre, posebno pri butalskem županu ne. Pa so bili vsi gumbi na pravem mestu, o, Uria se razume na take poale, lahko se čelo reče, da vsaj tako, kot kak mestni Akric. Zopet je morala piti mojikra prežgano tekočino in grdo bi bilo, če bi rekli« da ji ni teknilo, kar ae da. i > Tudi račun je bil poravnan; oca /open niso škrtec ali kaj po-dobnega; rekli ao celo. da ao po- po .liki, ki Jo imam doma In potem fotogra- ~ ™ » « ^teril^ Previdnost, Bjt ¿AeU fija, ki nam jo je poslal bratranec Guenter .. » ^ 'ce bl u«ovarJal materI zu L^ v njeg0V0J ¿¡gno Mdo_ rZr'tin!in ZJLtU § ■\°jimfmirnim °bra" Pa so se spomnili v tej zagati voljnost, ga je pri tretjem zajtr V* *> mftveca, še preden ste ji mogla u- |na gvojo hče7k(J KunigundoO, |ku na hotelski terasi posadiU čemu pa ima človek hčerko! In Prav nasproti gospodični Mari. ubogati jih mora. kajti četrta Mara Je bila ljubka mUda bri božja zapoved je huda. Toda ti- «etka in Lavoslav je zaslutil za sta zapoved o nedelji je bila še «»strtim, temnim pogledom nje-hujša in oča župan so stali s pre- nih *rnih 061 vroč temperament dolgimi hlačami zopet sami sre- Sklenil je, da bo zavzel nekaj ča-di sobe. sa samo opazovalno stališče, pre- "Pa dekla Parbara?" jim pla- den bo poskusil kako zbližanje ne v glavo. Tudi U je moral* — Mogoče kake četrt ure. Za pred svojega gospodarja, toda iai nemalo se je ponašal s tem, tudi sedaj je bilo kakor zakleto; da Je dober poznavalec ženske-U babura se ni niti malo zme- 8P°Ia 8 Posebno ostrim po-nila za županovo zapoved, kajti ¿ledom gospod župnik so več in kar po- M,ada dama Pri «osedni mizi, vedo oni, je kot pribito, da je. ki Je imeU čaJ» maal°. med in Cisto obupano so se odpravili ¡P**™ Pred seboj, je bila zara-oča na polje premišljat o ža- di le«a Predmet pozornih razi-lostni usodi, ki jih je danes uda- skovanj. Oči so kazale tempe-rila tako neizrečeno neusmilje- rament, usta — tako se je zdelo n0t — niso bile poljubom preveč Toda mati županja so si med Protivna, lepo oblikovana bradi-tem kar na lepem premislili in ca i« Spričevala trdno voljo in si dejali, da to vendar ne bo tek Lavoslav bi bil prisegel na to, da hud greh, če odrežejo malce hla- N® gospodična kakor on voljna če svojemu vrlemu možu, saj uživati dopust v vsakem pogle-ljubi Bog gotovo ne gleda na I duJz\rV™-vsako malenkost. Poleg tega pa Tudi Mara Je dvignila glavi-lahko zmolijo v cerkvi očenašek 80 ,n nalančno motrila mladega več in zadeva bo poravnana. [«ospoda, ki je sedel v smeri nje-Kakor so mislili, tako so tudi nih sledov. Lavoslav je pri storili. Človek ne bi zmolil niti tem "gotov ti, da iz temnih oči očenaša, ko je bilo delo oprav- n* «d®*** samo strast, temveč ljeno. tudi razumnost. Tudi to last- Tudi hčerko Kunigundo je za- n08t ^ ^^ v 8V0J P«d- Pograbila ista misel in ni preteklo tovo Je bil° to zel° razumno daniti dva hipa, ko je odletelo od | kl®> kl starodavne predsodke hlač zopet toliko in toliko. Seve- že davno vrgl0 čez krov. To da se ni Kunigundi niti malo r8e soglašalo z njegovimi nasanjalo, da so opravili ta posel že mati. • I Namenil se je, da prikliče ka- In dekla Barbara? O, tudi to ko malc naključje, ki naj bi ga je spreletels želja, da bl ustre- seznanilo z mlado dama gla svojemu gospodarju. Pa se je I Toda Mara ga Je prehitela zgodilo; bože moj, da je vzela tu- SS^fEtt WMS Pr3 li0b.ra dV' P?n.U.c po tleh. I poAklUIi v^it £ pXi „1 tako razvnel, da so se ti umaknili nazaj v gozdiček.1 ; J • "Dobro se držite, otroci, ne odjenjajte! . . .1 iuVrM Mi ^ ^ °d" I kar* nekajJ ji podleglo,1 ko^je bil j poskušajte? štejemo, kar ¡^^ ta težak posel pri kraju. Ko je bila maša pri kraju, sa (Dalje prihodnjič) I Ko so se naveličali oča župan vsi dedci kakor obsedeni tekli med njivami jadikovati sami domov in vlekli za seboj svoje braniti. Sklonila se je bila, da čita številko njegovega polka. "Četrti!" je vzkliknila. "Ah, števila bi bila." In vrnila se je, med točo krogel, ki so ji žvižgale mimo ušes. Zdaj je niti Maurice niti Jean niste mogla preprositi, da" bi ostala mirno za svojo zaščito. Pomikala se je semintja, pomolevala glavo naprej in hotela vzllc vsemu gledati proti gozdičku, neprestano navdana z eno ssmo mislijo. O-nadva ste venomer streljala in jo pehala s kolenom nazaj, kadar se je preveč izpostavljala. Prusl so se očividner pričali čutiti dovolj številne in pripravljene za napad, kajti zdaj so se pokazali kakor zajezena reka in so udrli izza dreves; trpeli so strašne izgube, kajti vsaka francoska krogla je zadela in položila svojega moža. "Glejte," je dejal Jean, "nemara je vaš bratranec tisti častnik, ki ravno prihaja iz onele hiše z zelenimi naoknicami tam tiasproti." Zares se je tem pokozal stotnik; bilo ga je poznati po zlatem ovratniku njegove suknje in po zlatem orlu, ki je v poševnih žarkih solnca žarel na njegovi čeladi kakor ogenj. Brez naramnic, sabljo v roki, je z rezkim glasom kričal neko povelje; in razdalja je bila teko majhna, komaj dvesto metrov, da si lahko čisto jasno rszločil njegovo tenko rsst in njegov rožnati, nežni obrez z majhnimi plavimi brčkami. Henrijeta ga je pomerila z ostrim pogledom, ne .ds bi se zavzela. "Prav dobro gs spoznam." Z gesto blazne besnosti ga je vzel Maurice na muho. "Bratranec ... Ah, strela božja! ^aj plača on za Weissa!" Toda Henrijeta je drhte pristavila in odbila puško, da je šla krogla v zrak. "Ne, ne! Ne med sorodniki, ne med ljudmi, ki se poznajo! ... To je strašno!" Zdaj je bila zopet ženska; med silnim Hitenjem se je zgrudila za drevo. Groza jo je bila obvladala; navdajala sts jo le še strsh ln bolest. Lahna sapica, ki se je dvignila, je bila v hipu nameščena za pi-smonošo, pismo, katerega je gospodična pravkar prejela od staršev, je smela pomesti z mize — in Mara je že pazila, da ji ga ni bilo treba zadnji trenutek u-jeti. Tako je Lavoslav samo ob tiebl umevno skočil za pismom m ¡¿a s poklonom izročil mladi dami. Bil je sijajno razpoložen. Zaupal je v previdnost, da se bo vse razvijalo v določeno smer. — Tako je upala tudi Mara. 1\i di ona je imela o dopustu trdne nazore in tudi ona je hrepenela po dovršeni ljubezni. ->. o * ' Lavoslav je seveda skrbel za to, da svojo tritedensko izvoljen-ko čim preje seznani z lastnimi nazori o dovršeni ljubezni. ". . . in kar je glavno: obojestranska svoboda. Kadar gresta oba narazen — slovo brez solza. Nikakih vezi za vse življenje. In predvsem nobenih sumničenj in nikakega ljubosumja ... Treba je življenje pravilno uživati . ne povpraševati, kaj je bilo včeraj in kaj bo jutri . . ." Lavoslav je bil navdušen, ko je dražestna Mara spremljala vsako njegovo globokoumno modrost s pritrditvami: "samo ob sebi umevno", "jasno", "to je tudi moje mnenje", "imate čisto prav". Ni se spomnil na nobeno dekle, ki bi se takim nazorom ne upiralo in jih pobijalo. Seveda brez uspeha. Njegovi nazori so bili pregloboko ukoreninjeni. • iLavoslavov dopust se je bližal koncu. Ce bi napravil bilanco o teh treh tednih, bi bila Izpadla povsem ugodno. Kajti nedvomno je bila Mara najdraže-stnejše bitje, kar jih je kdaj spoznal med svojimi počitnicami. Srečna Mara, ki je še lahko o-stala! Pisarna, v kateri je bila zaposlena kot tajnica, je ostala še nekaj časa zaprte. • Lavoslav je spremljal Maro na zadnjem skupnem sprehodu. Bil je poletni večer, ki je nekoliko shladil podnevno vročino. Opojni vonji rož so plavali po ozračju in murni so čričali po travnikih. . apeh "Mara, kaj ne. ti hn* mislila name?" ,0 ^ ^ vprU.1. Ni U plr** dinopri Mar, se TeT** svojih besed m cenzuri svoj, J ne izmuznile besede j/, bi mogle nastan kake 10* zi; Toda nasproti njej ^ ij ki pomisleki odveč, ii^j zori so se doslej vedno inJ z njegovimi ^ To paježe davno poj lo mu je bolestno in t«!:1 srcu in ni mm ^ o. bo Mara zagotovi^ zelo jo boli to slovo. Todi| slo je drugače. ' "Mislim, da bom sedai v<* v družbi z doktorjem ¿3 je odgovorila, "škoda da^ odpelješ! Pa saj to sva ve! že od vsega početka." Lavoslav je planil pokona "Kaj boš? Kaj pr,5 že naslednika zame? in , doktorja Gabra, tega idiot/ da idiot ali ne, ti ne smeš a ti tukaj sama niti eno uro' kakor ne bom trpel, da boj okrog ljubimkovala z drugu, Ves besen je tekal sem ia pred klopjo, na kateri je Mara. 1 'Toda L*n*>, kaj ti je? « že pozabil?. Kadar gresta i narazen, slovo brez sola, predvsem nobenih sumnicari nikakega ljubosumja, samo ne! Ne povpraševati, kij jt lo včeraj in kaj bo jutri.. ; "Mara, prosim te, nehajl kimi lahkomiselnimi govori! 1 zumno dekle, kot ti! Kdo p je učil takih neumnosti? Ia meni take stvari poveš v obi Kaj ne veš, da te ljubim?" "Po pravilih dovršenega ] bimkovanja. Torej — zdrai vuj!" ~ 8LOVENSKA NABODNA PODPORNA JEDNOTA «daja svojo fabUkacIJ« ti fa pa Ust Proovcta sa korliU, Ur prtn agitacijo svojih druftter is ¿Imts propagando svojih idsj. Nfc pa ao sa propafsado drugih pdps organisacij. Vsaka arfsslssdja oNčaJae svoje glasilo. Tortj «it rUbl dopisi ta natnanlla dragih | peraUt organisacij la ajlh drsita ao ao poilljajr Usta Procrats. O, ko bi imela vsaj malo soli v kratkohlačnika, in rekel bi, da glavi, bi morala videti, da so ne ravno prijazno, hlače že zdavnaj prekratke. Se Toda zgodba o kratkih hlačah toplo ji je postalo pri duši in | še ni pri kraju, res da ne. Kar iupan so dejali, da,pri njih ni treba skopariti niti za pol vatla blaga Prav tako so dejali in še ob mizo so udarili, da bl bolj držalo II koncu je mojškra. izpila še ^ __________ kozarček prežganega, da bi bile'»o vendar nekaT. kar hla<* prej Rotove in pa — vsak ko* Že kar si rad priveže s to ali ono m prikazali v novem oblačilu, ln če 8 seboj, so se vrnili domov, kajti babure, da so jim krila frfotala dobro premislimo, moramo pri- tudi zvon s farne cerkve je va- kakor perutnice preplašenim go-znati, da je bilo oču županu že bil vernike k maši. sem. Sicer so kolovratili dedci zdaj neprijetno, kajti vsakemu O, to so se začudili oča Stefuc, kaj radi po Butalah, kjer so se odgovarjati, kje so kupili blago, ko so stopili v izbo in zagledali di vili drug drugemu in svoji pa-kje gumbe, kdo jih je sešil in še na mizi odrezane hlače. Seveda meti. A danes? Moj Bog! in še. Poleg tega pa lahko mi- ni bil° prerekanja pri kraju; vse- Doma pa so morale vzeti vse ne človeka dobra volja in bati m°g°*e so si povedali; za spre- ženske v roke škarje ln tiste zase Je, da lahko zarohnl, kar pač niembo so letale po sobi še razne poved o nedelji jim ni segla niti ni bil lep vzgled, posebno Še za stvari, ne toliko Iz prijaznoati, malo do srca. Skrc, škrc in pri-župana ne. > (kakor, no, saj ni težko uganiti tajeno šepetanje se je slišalo Pa ie prišla nedelia vaa na zča župan s ko-1 2rl-e| rožiček na glavi, aH bl mogel misliti kaj dobrega. pa je zacurljala kri iz nosa. Tu in tem se je prismodUo še Toda pomagati se ni dalo več, koeilo. Pa kaj zato! In kmalu so škarje ao opravile svoje, in če se zopet zgrnili vsi dedci po Bu- pra\e premislimo, ni bil temu talah in lahko se reče, da ni bilo že oblačiti, kajti do sedaj še nil"^ ^ ¿n 90 U.videlt tudl med n^imi niti enega, ki bi nosil bilo pod soncem žud^ za ki štefUC Ko 80 P" kar uko ^ *e dolge hlače. M«o pod soncem ¿upana, za ka-, r.dovedno.ti obltku to ne kar! O mati županja, o Kunigunda preveč oškrcano zadevo, ao vsi in Barbara, kaj ste vendar na-domači kar zastrmeli v očo žu- pravile is sicer vrlih in pamet-pana ln ae čudom čudili In Pe- nih možakarjev. Popoldan ae je kil. da se podajo prekratke hla- pa trlo ljudi pri krčmarju Bol-če stofucu kar preveč, pa če -.te/ar ju. Seveda ni bilo modro-prav ao aiUle po bedreslh kocine vanja ne konca ne kraja. Poleg lepo na dan. tega pa so vsi Butelčani moške Seveda so se oča iupan poite- ga spola stegovsli svoje krške, no začudili, ker so po pravici kar se je dalo. da bi j s vsi vi-menlll. da ga bodo babure zmer- deli. da nI med njimi niti enega jale najmanj s maškaro. če ne s I ki bi nosil še dolge hlsče čem hujšim. Ko pa ao videli, ds O, pa je bil še eden, in to mež-^ _ . gre «area. so dejali, da Je najbr- nar. Kakor oee so planili vrni na. trm obrobi, .kot ^ p.č spodobi, že sam ljubi Bof hotel tako. In denj In g. spodili Hov kaU m^kl,'"'I ^ d' bt " ° ^ ^ pre- garjeve SvcT^ tr^r^dT n rekli so š« ~ oča župan po pričali, so Jo mahnili kar v cer- boj, eo dejali. ^^ tudi malce navihani - da Je le kcv s kratkimi hlačami, kajti' Se danes nosilo bot^.lri m^ HKf, s malo več kot premalo, kajti oča ravnanl računi boljši kot ne vem kaj1 Prav so Imeli, in to si naj zapišejo /a ušesa vsi oni, ki mi- •lijo, da ni tako! l-ahko rečem, da ao oča Stefuc koma) pričakovali nedelje; kdo je tudi ne bt. saj nove hlače ni TISKARNAjS.N.P.J I v tiskarska obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veselice ln shode, vtslinlce. časnika, knjl koledarje, letake Itd. v slovenskem* hrvatskem, slovsiktm. češkem* angleškem Jeslku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JIJ»J.I TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Ceno smerne, unljsko dolo pm n Pišite pe informacijo na naslovi SNPJ PRINTERY 2617-59 S. LAWNDALE AVENUE - > CHICAGO. ILLDW . TEL. ROCKWELL 4004 cinaml, so s* takoj vrgli v nove' hlače. Pa joj! Predolge so bile, skoraj za cel laket ao silile pod podplate. Urša res ni sko-parila * mero. Takih pa ne kaže oblačiti, kajti do sedaj bilo pod eoncem župana, i_____ terlm bi se vlekle hlače in čemu bi ae moralo zgoditi to prav v Butalah.- Tudi podvihatl ae ni dala ta preklicana zadeva; vaš-čani so hudobni in prav nič ne bi bilo čudno, če bi porekli, da so Jih kupili od kakšnega pritepe-nega tata, ki Jih Je sunil Bog ve kje in jih sedaj obesil oču Stefucu Takoj Je morala mati županja k njemu, češ. da naj jih od-reže za toliko in toliko in Jih po-tem obrobi, .kot NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklep« II. rodne konvonelfe ae lahko naroči na list Prosvotok prišteje eden. dva, trt štiri alt pet članov Is one društao k oal asf»' nini. List Prosvota stane aa vso enake, sa člane ali netlano M * * ono letno naročnino. Ker pe «lani še plačajo pri Mosmeatu IIJHJ tednik, so Jim to prišteje k naročata! Torej sedaj al vsroks. rsj _ uiaja ■ naroenuu. loroj ■» ---- " l da Je list predrag sa člane SNPJ. Uot Psosveta Jo vo*a lagala« a ruiinl nekdo. Id M sed «tal list vsah daa. gotovo Je v vsaki drušini »..w. H w T„Tr ----- Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti ¿1* SNPJ, sli fe ti preseli proč od družine in bo zahteval ssm svoj 1* tednik, bode moral tisti ¿lan Iz dotične družine, kl je tako «kup» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni«vu in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tef* » stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naročnin-Cona listu Prosveta Jot Chlcaffo jo ** Za Zdruš. drša vo ln Kanado I0J0 Za Ctooro ta 1 tednik ta.------4J0 1 tednik ta » tednika ta.-------------MO I tednika ta 3 tednike In__________2.40 S tednlko ta 4 tednlko In.______________ 1.10 4 tednlko ta 5 tednikov ta.____________ aH S a.io 191 1Ü Za Evropo Je Ispolnite spodnji kupon, prilošlte potroboo vsoto doosrjs Monoy Order v pismu ta si naročite Psosveta. Ust ki Jo vola PROSVETA. SNPJ. 1007 So. Lawndale Ave. Chicago. IlL PrUošono pošUJi 1) Ime_________ Raalov ____________ naročnino aa list Prosveto vsoto 0 ___________________ČL društvs Ustavita tednik ta ga pripišite k asojl članov mojo druàlno: t).......^ Čl én litra a------- S) ČL dni ¿tro il.----* si ČL drv litra IL----- ») I ČL din ištvs IL......—— ■ \ Drša va Rov naročnik