Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Leto IX. Štev. 17. Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po 6tiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. septembra 1908. "i''“sm Vsebina : Sklep mlekarske šole na Vrhniki. Srbsko zadružništvo na Hrvaškem in Ogrskem. Samopomoč proti pomanjkanju krme. Važno za vinogradnike in sadjerejce. Kakšen pomen imajo pri nas gozdi in kako naj ž njimi gospodarimo? Korist umetnih gnojil. Kronika Zadružne zveze. Zadružni pregled.. Gospodarske drobtine. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati. Sklep mlekarske šole na Vrhniki. Mlekarstvo je med Slovenci zadnja leta postalo važna panoga narodnega gospodarstvji. Doslej se je imelo boriti z mnogimi zaprekami, med katerimi ni bila najmanjša ta, da je našim mlekarnam primanjkovalo izvežbanega in strokovno izučenega osobja. Zato je bilo treba misliti na ustanovitev šole, v kateri bi si mladi ljudje, ki imajo veselje do mlekarstva, pridobili zadostnega teoretičnega in praktičnega znanja. Taka šola se je napravila, kakor znano, na Vrhniki pri ondotni uzorno urejeni mlekarski zadrugi, in je svojo nalogo rešila prav dobro, kakor je pokazal izpit, ki se je vršil ob sklepu šole dne 29. avgusta t. 1. Izpit se je vršil v šolskih prostorih vrhniške mlekarne. Od šolskega kuratorija so bili navzoči: prelat kanonik Kalan, ki je ob enem predsedoval pri izpitu in deželni odbornik dr. Lampe; dalje namest-niški svetnik Friihauf iz Trsta, župan dr. Marolt, župnik Piber iz Bohinja, zastopnik Osrednje Zveze kmetijskih zadrug na Dunaju O. Riha, zastopnik Zadružne Zveze tajnik Kralj, zastopnik Zveze slovenskih zadrug vodja Rožman in mno^o drugih. Najprej se je vi šila praktična izkušnja, pri kateri so gojenci razkazovali in razlagali delo, ki se ima opravljati pri raznih strojih, parnih kotlih itd. te opisovali način izdelovanja surovega masla in raznih vrst sira. Predno se je pričelo z izpitom v teoretičnih predmetih, podal je vodja tega tečaja, mlekarski konzument Legvart, zanimivo poročilo o delovanju šole, ki 8e je pričela 1. aprila t. 1. in je trajala pet mesecev. Tčencev je bilo sprejetih dvajset, a eden je moral ^iti že prvi mesec odpuščen; dokončalo jih je šolo 19, te sicer 13 Kranjcev, 3 Štajerci, 2 Primorca in 1 Ko- rošec. Razai enega so vsi učenci stanovali pod strogim nadzorstvom v zavodu (v prvem nadstropju vrhniške mlekarne). Tudi hrano so imeli skupno istotam. Pouk in stanovanje je bilo brezplačno: Kranjci so imeli tudi hrano brezplačno, dočim so ostali plačevali. Štajerski učenci so imeli podporo od štajerskega deželnega odbora in eden od zadružne zveze v Celju, en Korošec od zadružne zveze v Ljubljani, en Primorec pa od poljedelskega ministrstva. Od 5. ure zjutraj do 12. ure so morali učenci po oddelkih delati v mlekarni in sirarni, pri strojih in v kemičnem laboratoriju. Popoldne od 2. do 6. ure so imeli teoretičen pouk. Od 8. do 9. ure so zopet sprejemali mleko. — V šoli, ki je tudi nastanjena v prvem nadstropju vrhniške mlekarne, je poučevalo šest učnih moči, in sicer učitelj Strekelj (Vrhnika) računstvo in spisje, inženir Turk (Ljubljana) kemijo in bakterijologijo, tajnik Zadružne zveze Kralj zadružništvo in knjigovodstvo, sodni svetnik Mulley (Vrhnika) zakonodajstvo, dr. Marolt (Vrhnika) zdravstvo in prvo pomoč pri obolelih ljudeh, Legvart pa je poučeval tehnične predmete, mlekarstvo, sirarstvo, živinorejo, pridelovanje krme, zdravstvo živine, preiskovanje mlekarskih izdelkov, mlekarsko gospodarstvo ter nauk o mlekarskih strojih. Pri praktičnem delu pa sta pomagala učence navajati in nadzorovati domači vodja mlekarne in sirar mlekarske zveze. V praktičnem delovanju so se učenci popolnoma izvežbali v pripravi mleka za izvoz, v izdelovanju finega, po danskem načinu delanega masla, v izdelovanju trdega in mehkega sira, pri čemer se je polagala posebna važnost na trdi švicarski sir, tako da znajo učenci izdelovati vse vrste sira od najfinejšega do naj pri prostej šega trapista. Izdelalo se je — 270 3200 kg sira vsake vrste in 1300 kg surovega masla. Pri tej množini izdelkov so se učenci pač lahko iz-vežbali. Posebno se je pazilo na natančno preiskovanje mleka in izdelkov, čemur je služil čisto moderno urejeni laboratorij. Vsi učenci so se morali učiti tudi dobro in pravilno molsti ter krmiti, tako da sedaj v vsakem kraju lahko nastopijo kot učitelji v tem oziru. Molžo je poučeval gosp. Legvart sam, svoj vzorni hlev pa je iz prijaznosti v ta namen dovolila gospa Tomšičeva — Da dobe učenci večji vpogled v zadružništvo in da spoznajo naše mlekarske in gospodarske razmere, so napravili izlete v mlekarno v Logatec, Medvode, Vodice, Komendo in Mengeš; ogledali so si vzorno pra-šičjorejo pri gospodu Ivančiču v Medvodah, graščino Križ pri Kamniku in gospodinjsko šolo v Marijanišču v Ljubljani. Med vsem poukom se je pazilo vedno na to, da se učenci privadijo reda, pridnosti, varčnosti, snažnosti, da postanejo misleči in delavni možje. Da učenci tudi svoje domačine lahko poučujejo, se je privzela v učni načrt tudi živinoreja, prašičereja, perutninarstvo, pridelovanje krme, zdravstvo živine za nujne potrebe. Izpit je pokazal, da so se gojenci v primeroma kratkem času navadili zelo dosti. Na vsa vprašanja so odgovarjali tako gladko in s toliko natančnostjo, da bi se skoro ne verjelo, da je v petih mesecih mogoče doseči toliko uspehov, zlasti ker je bilo med njimi največ takih, ki so imeli navadno ljudsko-šolsko izobrazbo. Po končanem izpitu je povzel besedo predsednik prelat Kalan, ki je povdarjal, kako velikega pomena je mlekarstvo ravno za južne pokrajine avstrijske in da se pri nas kaže še vedno premalo zanimanja za to važno panogo narodnega gospodarstva. Upati pa je, da se bodo razmere v tem oziru kmalu izboljšale. Ravnokar dokončani tečaj , se je imel boriti z mnogimi težavami in le na ta način mu je bilo mogoče osigurati obstoj, da je deželni odbor ob pravem času razgnal razne spletke. Predsednik se je zahvalil učnemu osobju, pred vsem voditelju in duši tečaja, g. konzulentu Legvartu za mnogi trud in požrtvovalnost, vrhniški občini in vsem drugim prijateljem zavoda, ki so pripomogli, da se je dosegel tako velik uspeh, in ne manj tudi mlekarski zadrugi, ki je brezplačno prepustila svoje prostore v učne svrhe. Ravno dokončani tečaj je dokazal, kolikega pomena so taki tečaji za povzdigo ljudske omike, in koliko se da doseči s prav majhnimi stroški. Slediti jim mora še več drugih kmetijskih tečajev enake vrste, mlekarski tečaj pa se razširiti v deželno šolo. Deželni odbornik dr. Lampe se je enako zahvalil raznim faktorjem, ki so pripomogli, da je ta naprava tako lepo uspela in je povdarjal, da bo tudi deželni odbor vedno pripravljen, podpirati take in enake te čaje, katerih korist je očividna, če so res praktično-in potrebam našega ljudstva primerno urejeni. — Vrhniški župan dr. Marolt je zagotavljal v svojem govoru, da bo občina Vrhnika vedno rade volje podpirala enake prireditve. S tem je bila zanimiva izkušnja pri kraju, in predsednik prelat Kalan je razdelil gojencem izpričevala priporočajoč jim, da naj se na podlagi v šoli dobljenih naukov izobražujejo tudi v bodoče in tako vsak po svojih močeh delujejo v gospodarsko povzdigo naše domovine. Končno še omenimo, da si je mlekarski tečaj na Vrhniki v kratkem času svojega obstanka pridobil že velik ugled tudi na zunaj. Koncem meseca maja se je bila priredila razstava mlekarskih izdelkov in tečaj za voditelje zadrug. Mlekarna, ki je urejena po danskem načinu, si je ogledalo že mnogo tujcev, med njimi tudi prav odlične osebe, ki so se zelo pohvalno izrazile o tem zavodu, ki spada med najlepše na avstrijskem jugu. Srbsko zadružništvo na Hrvaškem in Ogrskem. V zadnji številki smo navedli nekaj podatkov o razvoju zadružništva v kraljevini Srbiji. Da bo pa slika o srbskem zadružništvu popolna in celotna, ozreti se nam je tudi na sosedno Hrvaško in Ogrsko, kjer tudi deluje lepo število srbskih zadrug. Na Ogrskem imajo Srbi 102 zadrugi, na Hrvaškem pa jih je koncem 1. 1907 bilo 149, torej vsega skupaj 251. Na novo je bilo v tem letu ustanovljenih 12 zadrug. ('lanov so imele vse te zadruge 7887, kar znači ravno toliko družin z 45.552 dušami. Med zadružniki je 119 duhovnikov, 128 učiteljev, 134 trgovcev, 348 obrtnikov, G97G kmetovalcev in 182 od drugih poklicev. Od celokupnega števila je bilo 5499 zadružnikov pismenih, 2388 pa nepismenih. Vsi zadružniki so imeli 68.92G oralov zemlje v najnižji vrednosti K 38.526.532, vrednost njihovih hiš se je cenila na K 11,122.799, vrednost premičnin pa na 7,689.989 kron. Vknjiženih dolgov so imeli vsi zadružniki 3,477.177 kron, nevknjiženih pa 2,050.689 kron. Hrez premoženja jih je bilo 184, 4157 jih je imelo premoženja pod K 5000, 1943 od 5 -10.000 K, 1130 od K 10—20.000, 25G od kron 20—30.000, 133 od K 30—50.000, 84 pa nad kron 50.000 Koncem 1. 1907 so zadružniki svojim zadrugam dolgovali K 2,159.211'(M in seje ta vsota porazdelila v 11.668 posojilih. Posojila so bila dana v sledeče namene: za seme 190 posojil v znesku . . 18.089\58 K „ živež 556 posojil v znesku . . 46.133*56 ,, za krmo 561 posojil v znesku . . 45.544*07 K „ vprežno živino 1576 posojil v znesku 259.659*01 „ „ plcmeno živino 1602 posojil v znesku 207.566 49 „ „ arondiranje zemlje 2351 posojil v znesku 563.773*37 „ ,, nakup zemlje 1068 pos. v znesku 392.221*56 „ „ nakup in stavbo hiš 707 posojil v znesku „ nakup poljedeljskega orodja 361 posojil v znesku 57.879*77 „ „ zboljšanje vinogradov 516 posojil v znesku 77.435.13 „ „ druge kmetijske panoge 171 pos. v znesku 36.920*45 „ ,, umetna gnojila 53 pos. v znesku 10.375*17 „ „ služinčad 8 posojil v znesku . 400*- „ ,, izplačanje hišnih delov 39 posojil v znesku 6.144*- „ ,, za izvrševanje obrta 103 posojil v znesku 18.723*18 „ ,, izvrševanje trgovine 78 posojil v znesku 27.173*58 „ „ odplačilo dolga 672 pos. v znesku 122.532*97 „ ,, davke in pristojbine 300 posojil v znesku „ hišne potrebe 374 posojil v znesku 37.087*54 „ ,, razne druge svrhe 382 posojil v znesku Največ posojil se je dalo za arondiranje (zložbo) zemljišč. Od 251 zadrug se je bavilo z arondiranjem 127, ki so za svoje člane zarondirale 14.G 1(5 oralov. Ta zemlja se obdeluje skupno (v podzadrugab) in pojedino (deljena med zadružnike). Skupno se je obdelovalo 4413 oralov in sicer v 108 podzadrugab, v katerih je bilo vsega skupaj 1285 članov. Ostali svet je bil razdeljen med 1215 zadružnikov. Poleg tega so zadružniki arondirali še 10.646 oralov na svojo roko. Leta 1907 so vsi zadružniki obdelovali torej skupno 25.262 oralov tuje (arondirane), 68.926 oralov pa lastne zemlje. Od navedenega števila posojil jih je bilo 2529 pod 50 kronami; 3331 od 50 do 100 kron; 3354 od 100 do 200 kron; 1156 od 200 do 300 kron; 567 od 300 do 400 kron; 208 od 400 do 500 kron; 155 od 500 do GOO kron; 50 od GOO do 700 kron; 50 od 700 do 800 kron; 18 od 800 do 900 kron; 56 od 900 do 1000 kron; 194 pa nad 1000 kron. Imovina vseli zadrug koncem 1. 1907 : Gotovina................. 112.274*03 K Posojila............... 2,159.211*04 ,, Vloge zadrug pri centralni blagajni 377.747*28 ,, Odnos . . . 2,649.232*35 K Prenos . . . 2,649.232*35 K Vrednostni papirji.............. 93.954*56 ,, Inventar........................ 37.526*63 „ Nepremična imovina.............. 99.010*50 ,, Osnovni stroški................. 7.253'97 „ Razno.......................... ......11.107*37 ,, Skupaj . . . 2,898.085*38 K Dolgovi vseli zadrug koncem 1. 1907: Deleži članov................... 76.997*44 „ Rezervni zakladi................ 99.555*08 ,, Dolg pri centralni blagajni . . . 1,004.907*44 ,, Hranilne vloge.................. 1,486.545*28 „ Stalne hranilne vloge........... 186.118*88 „ Male hranilne vloge............. 23.893.80 „ Dobiček........................ . 20.067*46 „ Skupaj . . . 2,898.085*38 K Vlagateljev je bilo 13.302. Od tega odpade 3552 vlagateljev na hranilne vloge, 7676 na stalne hranilne vloge in 2074 na male hranilne vloge. Celokupni promet je leta 1907 znašal kron 14,317.508*39, leta 1906 pa 12,649.700*04. Po „Privredniku11. Samopomoč proti pomanjkanju krme. Letošnja suša je povzročila neizmerno škodo našemu kmetijstvu. Najbolj prizadeta je živinoreja, ker manjka za njo potrebne krme. Prizadeto je pa tudi naše poljedeljstvo in sploh vse naše gospodarstvo. Škoda, ki jo trpi naša živinoreja, ne obstoji samo v tem, da smo prisiljeni živino odprodajati, ampak tudi v tem, da jo moramo oddajati po slepi ceni, vzlic temu, da je cena krme nenavadno visoka. Kaj takega se ne dogaja pri nobeni drugi obrti, da ob visokih pridelovalnih stroških nima pridelek nobene cene — kakor se godi sedaj z našo živinorejo, ki ima vsled dragocene krme velike stroške — za živino pa nobene cene. Pomanjkanje krme je pa tudi za poljedeljstvo hud udarec, kajti če manjka krme manjka tudi gnoja. Naravni nasledek tega pa je, da se bo letošnja suša poznala tudi še drugo leto po naših njivah. Posebno velika je pa škoda po travnikih in deteljiščih. Mnogo trav in zeljišč se je posušilo s korenino vred, vsled česar se je prej gosta ruša zredčila, tako da je še vsled tega pričakovati v prihodnjem letu manj košnje. V tej stiski, ki posega s svojimi žalostnimi posledicami globoko v vse naše gospodarstvo in naše premoženjske razmere, potrebujemo nujne in izdatne pomoči. Vse pa kaže, da bo vnanja pomoč veliko premajhna in da si moramo sami pomagati, ako hočemo prestati težko gospodarsko katastrofo, v katero nas je spravila letošnja suša. - 272 — Najhuje je prizadeta naša živinoreja. Zaradi tega trpe tudi najhuje gospodarji po živinorejskih okrajih, ki so navezani na dohodke iz živinoreje. Naša dolžnost je, da varujemo pred vsem živinorejo pred pretečo nevarnostjo. Nekaj živine se mora v takih letih prodati. Kar je pa za kmetijo neobhodno potrebujemo, to moramo ohraniti in preredki črez zimo. 1. Spravljanje raznih krmil za zimo. Sedaj je čas, da spravimo za zimo kolikor mogoče raznih pridelkov in odpadkov, ki se dado porabiti za krmo. Spraviti je predvsem vso slamo, tudi tisto, s katero smo dosedaj nastiljali, kakor turšično slamo in ajdovico. Tudi pšenične in ovsene pleve je vse porabiti za krmo in pozimi pomalem primešavati drugi krmi. Skrbno je spraviti tudi gozdno travo, ki se pušča sicer v nemar. V vinskih krajih je porezano trtno mladje posušiti in za zimo spraviti. Tudi vinske in sadne tropine naj se posuše in spravijo za zimo. Kjer se dobi žaganje, se da tudi to porabiti za krmo. Na Francoskem se v letih pomanjkanja tare in melje tudi trtna rezina, ki jo živina rada žre. Tudi v naše kraje bo treba dobiti take stroje, ker se lahko na ta način precej veliko krme dobi. Za nastil bo rabiti letos posebno gozdni nastil. Sedaj je čas, da se mah grabi in suši, pripravlja praprot, rabi smečje. Jeseni bo treba zopet listje grabiti. V takih letih nam mora gozd pomagati iz stiske. 2. Varčno gospodarstvo s krmo. S krmo je treba v takih letih silno varčno gospodariti. Nič se je ne sme izgubiti po nemarnem. Vsaka bilka naj se skrbno porabi. Za varčno gospodarstvo je pa treba sledečega ravnanja pri krmi: a) namesto cele krme naj se poklada rezaniea. Rezanica je potrebna tudi zaradi tega, da se različna krmila lahko mešajo in da živina manj okusne krme ne more puščati; b) krma naj se pripravlja za pokladanje, s tem, da se soli in zabeli z močnimi krmili. Le na ta način se da tudi manj okusna in težje prebavna krma izkoristiti in dobro porabiti; c) namesto po trikrat, naj se le po dvakrat živini poklada, ker pri goveji živini popolnoma zadostuje dvakratno pokladanje. Zjutraj bodi glavno krmljenje, popoldne manj izdatno. Pri dvakratnem krmljenju se manj krme shodi, razvleče in pogubi; d) posebno važno je, da upeljamo tudi natančen red za pokladanje in da dajemo živini dan za dnevom enako veliko krme. Vsa spravljena krma naj se primerno razdeli za celo zimo in naj se tako poklada, da jo dobiva živina skozi celo zimo v enakih množinah. Tak red je potreben za tistega, ki poklada krmo, posebno pa ugaja živini, ki se ob rednem krmljenju veliko bolje počuti, kakor vidimo to tudi pri vojaških konjih. Če odmerjamo krmo, računamo navadno takole: Za vsakih 100 kg žive teže je tieba živini povprek 3 kg suhe krme (ali štirikrat toliko zelene krme ali kosenstva). Če je krava n. pr. 400 kg težka, potrebuje potemtakem 12 kg suhe krme (rezaniee) na dan, če je 500 kg težka 15 kg itd. Seveda bo treba letos marsikomu zmanjšati to možino, da bo izhajal. Rezanica naj se v prvo stehta, potem pa meri in daje na koše. To pa redno, ker bomo na ta način največ privarčevali. 3. Nakup sena. Če se dobi seno, seveda dobro seno, po primerno ugodni ceni, potem se v letih pomanjkanja na vsak način priporoča, da ga kupujemo in da se na ta način kolikor mogoče varujemo pred prisilnim prodajanjem živine. Le žal, da ga je v letih pomanjkanja težko dobiti, da je silno drago in da so podpore iz javnih sredstev navadno prenizke in zato dosti premalo izdatne. Letos so gospodarji mnogo sena, ki se ima kupiti z državno podporo, naročili potom županstev in bi bilo zato nujno želeti, da ga tudi dobe po ugodni ceni in primerno dobri kakovosti. (imeniti pa je, da bi ga morali gospodarji ob letošnjem splošnem pomanjkanju krme tudi toliko naročiti, da se pokaže pomanjkanje res v pravi luči. Ali znani so nam slučaji, da so dobri posestniki naročili po 15 meterskih stotov, torej še toliko ne, kolikor ga rabi ena kiava črez zimo. Tako se ne spričuje pomanjkanje! 4. Nakup močnih krmil. V takih letih, ko si moramo pomagati s slamo in z manj vrednimi krmili, je na vsak način potreba, da si vzamemo za pomoč tudi močna krmila, kakor n. pr. lanene tropine, sezamove tropine, otrobe itd. Taka krmila napravijo slamo okusnejšo in bolj tečno. Potrebna močna krmila naj se skupno naroče v celih vagonih, da so cenej a in da vožnja manj stane. Ravno tako važno je tudi, da vzamemo na pomoč sol in klajno apno, in bi bilo nujno želeti, da se tudi sol v takih slučajih ceneje dobi kakor navadno. 5. Izkoriščanje jesenske paše in zelene krme. Letos je treba jesensko pašo do zadnjega izkoristiti in do čistega porabiti. Zelišča na paši, ki jih živina pušča, a so sicer zdrava, naj se poškrope s slano vodo, da jih živina pobere. Z dolgo jesensko pašo po travnikih, pašnikih in gozdih se da mnogo krme prihraniti za zimo. Tu je omeniti tudi naprave pušljev za zeleno krmo. Razno grmovje in listnato drevje daje čisto dobro krmo, ako se veje porežejo in predlože živini. Tako na primer dajejo jesen, hrast, bukev, javor itd. dobro in porabno krmo. fi. Skrb zii zgodnjo pomladno krmo. V letih pomanjkanja je posebno važno, da skrbimo za zgodnjo zeleno krmo v prvi spomladi. Priporoča se zaradi tega, da sadne vrtove dobro pognojimo, zlasti z gnojnico. Dobro pognojena trava nam daje najprvo zeleno krmo. Ravno tako se priporoča pa tudi setev zimske rži za zeleno krmo. Zimska rž daje na njivah najugodnejšo zeleno krmo in bogato košnjo. 7. Prodaja živine. Z vsako prisilno prodajo živine trpi gospodarstvo, kajti živine nimamo samo zaradi tega pri gospodarstvu, da nam spravlja krmo v denar, ampak redimo jo tudi zaradi tega, da nam pomaga pri gospodarstvu s svojim gnojem in delom. Res je to, da ima biti v današnjih razmerah gnoj postranski pridelek ali navsezadnje je gnoj vendarle vir novih pridelkov, novih dohodkov in je za vsako gospodarstvo neobhodno potreben. Ve ni živine, pa tudi gnoja ni. V umetnih gnojilih imamo sicer jako važna pomožna gnojila ali s samim umetnim gnojem se pri nas ne da gospodariti. Vse to je imeti v mislili, kadar se odločujemo za prodajo živine. Pomisliti je tudi, da živina ne zraste čez noč, da je njena prireja počasna, kakor tudi to, da živina nima sedaj nobene prave cene in da ji bo cena na spomlad močno poskočila. Zato naj se pa proda le to, kar se mora, kar ni mogoče rediti črez zimo. Proda naj se v tem slučaju slabšo in manj vredno živino. Najlažje se odda mlada, jalova goved, najtežje dobro, plemeno goved. 8. Pomanjkanje gnoja. Naravni nasledek pomanjkanja krme je pomanjkanje gnoja in z ozirom na manjšo vrednost raznih krmil, ki se morajo v takih letih pokladati, tudi slabša vrednost gnoja. Gnoj je pa glavni pogoj za vzdrževanje zemljine redovitosti. Zato pa letošnje pomanjkanje krme ne pomeni samo velike izgube v živinoreji, ampak tudi v poljedeljstvu. Vsa naša skrb se mora letos obračati na to, da ravnamo kar naj-skrbneje z gnojem in da porabimo za gnoj vse, kar se da dobiti Skrbeti je za nastil in za to, da se pridelanega gnoja in gnojnice nič ne pogubi. ib Nakup umetnih gnojil. Da se čim prej poravna škoda, ki jo je napravila suša po naših travnikih in deteljiščih, je nujna potreba, da se travniki dobro gnoje. Le s tem bodemo dosegli, da se bode ruša zgostila, košnje pa zopet izboljšale. Zato se za njo priporoča poraba umetnih gnojil, ki so izkušeno dobra za jesensko gnojenje travnikov. Vse to je tista samopomoč, ki nam je letos neobhodno potrebna, ako hočemo obvarovati našo živi- norejo prevelike izgube in lažje prestati udarec, ki ga je zadela letošnja suša našemu kmetijtvu. Ravnatelj V. Roli rman. Važno za vinogradnike in sadjerejce. Malo je dandanes tako nevednih vinogradnikov in sadjerejcev, ki bi ne vedeli, da se vzrok postanku vina prave vinske droži. Prav tako bo že tudi precej splošno znano, da je v samohotno kipečem moštu, poleg pravih vinskih droži, še kopa drugih mikroorganizmov (divjih droži, bakterij, plesni itd.) Le-ti organizmi so sovražni pravim vinskim drožem, ker jim odtegujejo iz mošta prepotrebne hranine ter jih s tem ovirajo v njih kipelnem delovanju. Razven tega izločujejo ti organizmi pri svojem življenskem delovanju preosnovine, ki dajejo vinu raznovrsten, često jako neprijeten vonj in okus ter tako kvarijo njegovo dobroto. Poleg vsega pa so nekateri izmed teh organizmov tudi budilci raznili vinskih izprememb, ki jih imenujemo vinske bolezni. Umevno je torej, da vinogradnikom ne more biti vse eno, katere vrste teh škodljivcev in v kaki množini se v mostu zaplode, ker niso samo v kipelno oviro pravim vinskim drožem, ampak morejo tudi povzročiti, da postane vino kot kipelni proizvod pomanjkljivo in malovredno. Zato pa mora pravilno in racijoualno ravnanje z moštom in vinom staviti meje razvoju škodljivcev čistega kipenja in vina, da se morejo prave vinske droži, ki bijejo jako težaven boj s temi škodljivci, krepkejše razviti ter stvoriti boljši vinski pridelek. Najboljše bi bilo seveda, če bi se mošt pred kipenjem pri 55 stopinj C pasteriziral in potem z dodatkom čistih droži pokipel. Toda ta način je zaradi dragocenih naprav vsaj za mali obrat veliko predrag in vsled tega tehniško neizvedljiv. Poznamo pa še drugi način, ki daje tudi prav dobre uspehe. Po tem načinu je potreba dodati sveže iztisnjenemu moštu še prej, preden je začel kipeti, zadostno množino dobrih vinskih droži. S tem dobijo prave vinske droži takoj v začetku kipenja premoč, vsled česar nastaja hitro alkohol, ki ovira s svojo strupenostjo neprijatelje pravih vinskih droži in čistega kipenja v nadaljnem razvoju. Z dodatkom čistih droži se doseže torej čisto kipenje mošta in s tem omeji škodljivost drugih mikroorganizmov, vsled česar njih vpliv na vinski pridelek ne pride do nobene veljave. Poslednji način je tako preprost in obenem tako poceni, da ga je mogoče vpeljati tudi v najmanjšem obratu z najboljšimi uspehi. S pravilno uporabo čistih droži so zajamčene vinarstvu tako velike koristi, da bi se jih moral posluževati vsak vinogradnik v svojem vinogradstvu. — 274 - Ne le, da čiste droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta, ampak s pomočjo teh pridelana vina se tudi hitreje čistijo in imajo mnogo boljši vonj in okus. S prav tako dobrimi ali pa še boljšimi učinki, kakor pri pridelovanju vina iz vinskega mošta, se morejo rabiti čiste vinske droži tudi za pokipenje sadnega mošta. Na to se opozarjajo kmetovalci in sadjerejci zlasti letos, ko vse kaže, da bo sadje izvanredno bogato obrodilo. Pa tudi v kletarstvu in še zlasti tedaj, kadar se hočejo z na novo vpeljanim kipenjem odpraviti napake in bolezni starine (starega vina), se morejo čiste vinske droži rabiti z velikim haskom in uspehom. Pripomniti pa je, da je za uspeh čistih vinskih droži potrebna njih pravilna in pravočasna uporaba. Ako se dodenejo torej čiste vinske droži šele k moštu, ki že močno kipi, potem od njih ni pričakovati nobenega dobička. Sploh je vseh dosedanjih neuspehov čistih vinskih droži kriva njih nepravilna uporaba. Zato je potrebno, da se vinogradniki in sadjerejci pravočasno preskrbijo s čistimi kulturami pravih vinskih droži. To se mora zgoditi vsaj tri do pet dni pred mastenjem, da se pravočasno in po predpisu nastavijo droži, kajti kmetijsko-kemično preizkuše-vališče odaja zdaj samo v steklenih cevkah (epruvetah) na želatini vinskega mošta vzgojene samočiste vinske droži, ki niso naravnost uporabne, ampak se morajo le-te poprej razmnožiti v malih množinah steri-lizovanega mošta, s katerim se potem večje množine vinskega ali pa sadnega mošta pokipe. Samočiste droži se dobivajo pri kmetijsko-kemi-čnem preizkuševališču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi droži stane z navodilom o uporabi vred 20 h, s poštnino in zavojem pa 35 h. Znesek se more vplačati v pisemskih znamkah in se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. Ena taka cevka s samočistimi drožmi zadostuje za pokipenje pet do 10 hektolitrov sveže iztisnjenega vinskega ali pa sadnega mošta. Za ravnateljstvo kmetijsko - kemičnega preizkušališča za Kranjsko v Ljubljani: Ign. chem. J. Turk, Kakšen pomen imajo pri nas gozdi in kako naj ž njimi gospodarimo? Kedar je pri nas na prodaj kako posestvo, vselej se zanimajoči kupci in posredovalci ozirajo najbolj na velikost in kakovost pripadajočega gozda. Naravni razum in čut jim velita, da ima k umnemu gospodarstvu spadati primerno velik in oskrbovan gozd. Vendar nahajamo zelo malo tako umnih občin in malih posestnikov, kateri bi racijo-nalno ravnali z gozdi, ki bi mislili na prihodnjost ter bi zlasti s pomlajenjem in z zasaditvami za naraščaj skrbeli, ki bi prihodnji generaciji zapustili v gozdih veliko vrednost in bi sedanji kras naše dežele ostal neprikrajšan. Ravno pri nas na Kranjskem ima gozd izredno krajevno važnost za našo lesno obrt, za uspešno kmetovanje in za bodoče stališče cele dežele. Kot tak je glavni steber narodnega premoženja in sedanjega ter bodočega blagostanja našega prebivalstva. Tu hočemo to njega vrednost z nekaterimi podatki posebno pojasniti in hočemo s tem napotiti naše gospodarje, da bi posvetili vso svojo pozornost na gozd ter bi s tem sebi in svojim naslednikom neprecenljivo mnogo koristili. Vrednost gozda za lesno obrt. Na Kranjskem je lesna obrt precej razvita. V deželi se nahaja dokaj parnih žag in nad 600 žag z vodno silo. Jako mnogo obtesanega lesa se proda doma za mizarski in stavbarski obrt, mnogo se ga izvaža tudi v inozemstvo. Lesena roba se nareja v kočevškem, ribniškem in velikolaškem sodnijskem okraju in na Gorenjskem v bohinjski, selski in poljanski dolini. Mizarstvo je razširjeno po vsej deželi, najbolj pa v Ljubljani in njeni okolici. — Kranjska dežela ima 442.309 ha (44'43°/o rodovitne zemlje) gozdov; njen letni pridelek se preračunava na 886.200 m'1 lesa in od tega odpade za obrt in prodajo približno 40°/o, za kurjavo 60 °/o. Vrednost gozda za uspešno kmetovanje in ugodno podnebje je neprecenljiva. Gozdi vstavljajo in razbijajo vetrove. Vsak vč, da v gozdu nima veter take moči kakor na planem. Po krajih, kjer so po gorah izsekali gozde, čuti se kmalu, da po dolinah dobivajo vetrovi večjo moč. Doline postajajo hladne in manj rodovitne, pasebno sadno drevje trpi in s p o m 1 ad i rado p o z e 1) e. Dež pada bolj neredno, pogostoma nastopajo suše, dež prihaja rad z nalivom, nevihte z viharji se množč in toča rada ropoče. Gozd nadalje hladi po leti zrak in ublažuje vročino. Z vsakega drevesa, iz slehernega peresa hlapi vodna para, pa vzdiguje se tudi več ali manj iz vlažnih gozdnih tal. Da se pa more vodna kapljica spremeniti v paro, potrebuje toplote in to daje zrak. Radi tega je zrak v gozdu hladnejši kot na planem, ne glede na to, da se pod košato streho zelenih vej zrak nikoli ne more od solnca toliko segreti, kakor na prostem. Po naravnem zakonu si pa želi hladnejši gozdni zrak izenačiti toploto z vnanjim gorkejšim in zato veje zjutraj hladen vetrič iz gozda. Po dnevi se zemlja na solncu segreje, po noči pa ohladi. Gozdna tla se zaradi zelene strehe nad seboj ne morejo toliko ugreti, po noči se pa tudi ne toliko ohladiti. Gozdni zrak je tedaj zvečer toplejši od zunanjega in zato pihlja na večer hladen vetrič proti gozdu. Tako ublažuje gozd po leti veliko vročino in brani, da se toplota prehitro ne menja, kar je posebno imenitno spomladi in jeseni, ko mnogim sadežem preti mraz in slana. Odtod sledi, da so na Kranjskem nevihte na Krasu. V Postojni n. pr. znaša srednje število dnij z nevihto 45 na leto, skoro največje v Avstriji; za Ljubljano znaša 31, za Novo mesto 32, za Kočevje 27. 1 stotak o različna je množina padavine, ki pade na raznih mestih. Največjo padavino imajo v Hermsburgu (3293 mm), potem sledi Idrija (2304 mm) nadalje Jesenice (1735 mm), Kočevje (1529 mm), Črnomelj (1403 mm), Novomesto (1120 mm) in Krško (1058 mm). Nasledki dežja so v gozdu drugačni nego po goličavah. Naj lije še tako silna ploha, vodeni curki se razbijajo na vejah in na listji ter padajo v kapljah na tla. Zeleni mah, suho listje in zemlja se napije te vode, vsa tla se je do sitega nasrkajo, odteka je naposled ravno toliko, kolikor je zemlja ni mogla popiti, in še ta se oceja počasi. V dolino prišumi šele tedaj, ko je ondi voda dolinske plohe že odtekla. Na parobju obširnih gozdov zato vro vrelci in potoki, katerim navadno vse leto vode ne zmanjka in ki tudi v dolgotrajnej suši popolnoma ne usahnejo. Na zemljišču, katero poljedelstvu ne ugaja, morejo jako dobro rasti gozdna drevesa; prav zaradi tega je gozd vele važen, ker more posestniku dajati še kak dobiček, ko bi sicer dotična zemlja pusta, neplodo-nosna ostala. Vsa strma zemljišča se zelo težavno obdelujejo, a za gozd so jako pripravna, ker razun dobička tudi varujejo, da hudi nalivi ne odneso že tako plitve gornje zemlje. Iz gozda jemljemo sleherno leto potrebno steljo. Z njo oropavamo gozd, zato si pa zboljšujemo obdelano zemljo, (bm več je v katerem kraju gozdov, tem ugodnejše je podnebje, bolj jednakomerna je temperatura, manjkrat so nalivi, plohe, toče itd. Tako podnebje je bolj zdravo za človeško in živalsko življenje. Vrednost gozdov za pri hod nj ost. Zaradi bližine Trsta kot glavnega izvoznega mesta na Jadranskem morju za Italijo, Grško, Francosko, v Afriko, imajo naši gozdi še posebno vrednost. Sedanja množina obdelanega in v izvoz namenjenega lesa v naših sosednih kronovinah se bode polagoma zmanjšala, sedanji neprimerni in za našo lesno kupčijo krivični železnični tarifi se bodo umaknili, cena lesa se bode še bolj povzdignila in vsak posestnik gozda tudi v neugodnih krajih, bode zamogel svoje blago primerno drago prodati. Ti-le podatki bodo to razjasnili. Največ gozdov ima Rusija, namreč 38 °/0 vse prod. zemlje potem Avstrija, in sicer z 18,908.040 ha gozdov ali s 30‘39 °/0, za njo pride Nemčija s 25'7 °/0, Španija z 20,8°/0, Francoska s 15*8 °/0, Italija s 14‘b °/0, Angleška s 3'6 °/0 itd. — Vsled bližine Italije, Grškega itd. ima naš les vedno prednost. Pa tudi v Avstro-Ogrski zavzema kranjska dežela boljše mesto. Največ gozdov ima Štajerska 47*94 0/0 vse plodovite zemlje, potem pride Kranjska s 44*43 °/0, nato Koroško s 44*24 °/0, Bukovina s 43*17 °/0, Tirolska s 38*87 °/o, Hrvaško z 38*05 °/o, Nižje-Avstrijsko s 34*24 °/o. Zgornja Avstrija s 34*02 °/o, Šlezija s 33*83 °/o, Istra s 33*21 °/o, Solnograško z 32*42 °/o, Dalmacija z 29*75 °/o, Peško z 29*01 °/o, Ogrsko z 28*48 °/o, Moravsko s 27*44°/o, Predarelsko s 26*01 v/o, Galicija s 25*76 °/o, Trst z okolico s 23*33 °/o in Goriško z 22*96°/o. Naša ugodna lega, množina gozdov, sila, dostikrat zapravljivost in lehkomiselnost, razdelitev občinskih gozdov itd. so pa vzrok in posledice, da jemljemo iz naših gozdov, razun državnih in po večini grajščinskih, ki obsegajo 29 °/o vseh gozdov, več lesa, kakor ga priraste, zato imamo pač obsežne gozdne parcele, zrelih gozdov za poseka n je pa vedno manj. — In da gozdna postava z dne 3. grudna 1852 in z dne 3. julija 1873, št. 39 ne čuva in zabranjuje devastacije, bili bi še v neugodnejšem položaju. Da moremo lesno obrt v jednakim uspehom v prihodnjosti negovati, da nam procvita dosedanja hišna lesna industrija, da se zamoremo baviti v dosedanji meri z mizarstvom, sploh, da nam ostane sedanja mala obrtnija v deželi, od katere se živi 4*3°/o vsega prebivalstva z 21.556 ljudi; da zamoremo glavni dohodek našega prebivalstva v kmetijstvu ne-le vzdržati, ampak da smemo opravičeno upati in pričakovati, da se bode kmetijstvo v deželi povzdignilo in s tem obstoj 71*9 °/o našega prebivalstva na deželi t. j. 358.783 ljudi zboljšalo; da nam ostane dosedanje ugodno podnebje nespremenjeno; da nam ne usahne vir dohodkov iz gozdov, katerega imamo sedaj, ko nam je gozd neka hranilnica, kamor se zatečemo v največji potrebi; da si s posekanjem gozdov ne oropamo našega naj lepšega ki tiča, ki vsako leto ob jed nem privabi na tisoče tujcev in meščanov v naše gorate kraje — zato pazimo na gozde, da jih ne posekamo lahkomiselno in brez naj večje potrebe, amgak skrbimo za njih boljši razvitek s tem, da jih trebimo, čistimo, pomlajujemo, da vse goličave na novo zasadimo. Zlasti v spomladnem času z zasaditvami gozdnih sadik, ki se v gozdnih drevesnicah v Ljubljani in v Rudolfovem po prav nizki ceni dobijo. Skrbimo in posnemajmo vzgledne gospodarje in grajščine, ki vse prazne ali posekane gozdne parcele vedno zasajajo, da ohranimo vsaj dosedanji obstoj in velikost gozdov. Ako se bode namreč po dosedanjem načinu še nadalje vedno le več in še ne za po- sekanje zrele gozde izsekavalo, prišli bodemo v nekaterih letih do žalostnega prepričanja in do britkega spoznanja, da bode naša lesna obrt začela hirati, da bode kmetijstvo propadalo in da bode naše podnebje neugodno postajalo. In kaj tacega obvaruj Bog našo zemljo! Zato pazimo na gozd, kakor na zenico v očeh in skrbimo za njega pomlajenje in posaditev, dokler je še čas! — Od obstoja gozdov zavisi prihodnje blagostanje našega naroda, osobito kmečkega prebivalstva! Korist umetnih gnojil. Razumen in skrben kmetovalec sestavi si v pričetku leta načrt, po katerem namerja v novem letu gospodariti. Merodajne in odločne mu bodo pri tem razmotrivanju dosedanje izkušnje, gmotno stanje, vzgledi sosedov in poduk, ki ga pridobiva od strokovnjakov, od izkušenih mož, od stremljenja in potrebe časa in iz gospodarskih spisov. Ne dA se tajiti, da bode pri naših razmerah v tem načrtu zavzemala živinoreja prvo mesto. V nerazdružljivi zvezi z umno živinorejo je pa pridelovanje krme, katera se pridobiva na njivah, travnikih in pašnikih. Ker je pri nas zlasti umno obdelovanje travnikov in pašnikov premalo znano in razširjeno in je osobito poraba umetnih gnojil: To m asov e žlindre, super fosfat kostne moke, rudninski superfosf at, kaj nit inžveplenokisli kalij — primeroma še majhna. Ker se bo kmalu približal pripraven čas, da si nakupimo ta gnojila in jih deloma raztrosimo, zato hočemo v naslednjem naše gospodarje — kmetovalce opozoriti na korist, ki si jo pridobijo z uporabo teh gnojil. Kakor je znano, občno je navada, da pri nas travnike in pašnike površno ali malo oskrbujemo t. j., da se za povzdigo travnikov in pašnikov glede rodovitnosti, dobrote trav itd. malo ali nič ne trudimo, še celo, kar se tiče pašnikov, pač pa da hočemo le leto za letom po mogočnosti izdatne košnje in dobro pašo. Travniki in pašniki so podobni gozdom, katere bi radi le izkoriščali in sicer drevesa iz njih prodajali in listje po njih grabili. Odkod naj pa dobivajo drevesa potrebni živež, da zamorejo rasti in uspevati, na to ne deluje nikdo. Isto tako želimo od travnikov in pašnikov le dohodke. Kako naj pa trava zraste, o tem ne premišljujemo dosti. In vendar, kakor potrebuje vsaka žival za svoje življenje hrano, tako jo mora imeti tudi sleherna rastlina. Najočividneje se nam pokaže to na njivah: čim skrbneje smo našim kulturnim rastlinam postregli, tem izdatnejše pridelke pričakujemo, Isto pravilo velja tudi za travnike in pašnike. Dosedaj smo bili navajeni, da smo travnike vsako spomlad kamenja strebili, krtine zrahljali, pri naprednih kmetovalcih jih s travniško brano zrahljali, in mahu očistili, vse drugo smo prepustili naravi, le v posamičnih posnemanja vrednih slučajih smo opazili, da so jih z gnojnico pognojili. Dokler smo imeli v naših hlevih manj živine in živinoreja ni toliko donašala; dokler so bili stroški vsacega pojedinega kmetovalca manjši in je zajemal iz drugih izdatnih virov; dokler so bili pašniki obsežni in travniki v rodovitnosti niso pešali, je dosedanje obdelovanje za silo zadostovalo in se ni čutila potreba, da zboljšujemo naše travnike in pašnike. Predrugačene današnje razmere zahtevajo boljše, in kakor pravimo, intenzivno obdelovanje travnikov in pašnikov, ker si želimo iz živinoreje večjih dohodkov. To delo ni niti težavno in obsežno, niti ni drago, do-naša nam pa toliko koristi, da se ga moramo poprijeti, ako nočemo naj večjo škodo sebi, svojim koristim in povzdigi umne živinoreje. Ni tu namen vse točke navesti, po katerih naj se razumen in skrben kmetovalec ravna, da bode pravilno in intensivno obdelaval svoje travnike in pašnike, ampak opozoriti ga hočemo le na potrebo in korist, ki si jo pridobi z gnojenjem z umetnimi gnojili. Natančni poskusi so neovržno dokazali, da ako manjka rastlini le ena neobhodno potrebna redilna snov, tedaj ona ne more rasti, nese razvijati ampak usahne. Ako pa dobiva rastlina ene neobhodno potrebne redilne snovi v premajhni količini in če tudi se nahajajo druge redilne snovi v zadostni ali v veliki množini, tedaj se ravna razvitek in uspevanje rastline le po tisti redilni snovi, katera se nahaja v najmanjši količini. Po tej se ravna vsa rast in uspe vanj e. Jedne vrste rastline izsrkavajo iz zemlje le enovrstne jim ugajaj oče redilne snovi in puščajo druge neizkoriščene. Vslcd tega nastane pomanjkanje na redilnih snoveh, oziroma naravni razkrajajoči razvitek novih redilnih snovij, katere potrebujejo istovrstne rastline za razvijanje in življenje, je premajhen, ako pridelujemo redno in vedno le iste rastline na istem zemljišču, da bi tu vedno ugodno uspevale. Iz izkušnje vemo, da nam na isti njivi jedna in ista kulturna rastlina daje vsako leto slabše pridelke, zato je na njivah uvedeno kolobarjenje. Akoravno na travnikih in pašnikih rastejo različne travnate rastline, pleve, mah itd, ki potrebujejo deloma različne redilne snovi, vendar je izsesavanje jednostransko. Totem bolj, ker se redno travnikom pridelki odvzemajo, navadno pa ne dodajo novih redilnih snovij. To dovolj dokazuje potrebo gnojenj»i ako nočemo v pridelovanju nazadovati in manj krme nakositi. Izkušnje z umetnim i gnojili so pokazale, da v prvih dveh letih po gnojenju v s p e v a j o detelje prav dobro, v tretjem in četrtem letu si opomorejo pa trave, zlasti ker jim detelje v koreninah zapustč mnogo dusienatih redilnih snovij. Pridelek prvega leta po gnojenju je že toliko obilnejši, da pokrije izdatke za umetna g n oj i 1 a. Poleg tega je krma boljša, teč ne jš a, ker rastejo v večji meri detelje, dobre trave. Zmanjšajo se malovredne, 'škodljive travniške rastline, katere dajejo slab, lesnat pridelek ali katere so direktno živini ali drugim rastlinam škodljive. Ne rabimo hlevskega gnoja in komposta, katerega itak potrebujemo za njive, vrte, vinograde itd. Gnojenje se zvrši deloma v zimskem času, deloma v zgodnji spomladi, ko nismo z drugim delom preoblaženi, lahko pa tudi v jeseni. Delo ni težavno in je priprosto. Uspeh se nam pokaže kmalu po preteku nekolikih mescev. Gnojenje pospešuje bujnejšo rast štiri leta vsaj in se dobri nasledki še dlje časa vidijo. Naša živina, ki dobiva tečnejšo in boljšo krmo, bolje uspeva, se bolje redi in nam daje večje d o h o d k e. Na istem zemljišču redimo lahko več in bolje oskrbovane živine. Tudi pridobimo več gnoja. Povzdigne sc vrednost travnikov in pašnikov. Stroški za pognojitev 1 ha travnika so sledeči: za 1 ha ki je V737 orala (1 3/4) ali 2780 kvadratnih sežnjev se potrebuje navadno 10 meterskih stotov umetnih gnojil in sicer 500 h) žlindre in 500 hj kajnita. Kakor je obče znano, se dobijo v začetku navedena umetna gnojila pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in pri njenih poddružnicah, nadalje jo razpečava tudi „Gospodarska zveza11 v Ljubljani. Nobeno drugo gospodarsko podjetje ne do naša kmetovalcem toliko in tako oči vidnega uspeha in dobička, kakor gnojenje travnikov in pašnikov. Naj pri-pravniši in deloma še koristnejše kot hlevski gnoj v ta namen služijo umetna gnojila in opozarjamo nanje vse kmetovalce. Kronika Zadružne zveze. Nove članice. V zadnjih načelstvcnih sejah so bile v članstvo sprejete sledeče zadruge: Hranilnica in posojilnica v Jarenini; Mlekarska zadruga na Švelju; Hranilnica in posojilnica na Polzeli; Hranilnica in posojilnica v Sv. Križu pri Trstu; Hranilnica in posojilnica v Dragatušu; Okrajna posojilnica v Ljutomeru. Zadružni pregled. Nove zadruge. Meseca avgusta t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče slovenske in hrvaške zadruge: Na Kranjskem: Št. Vid pri Vipavi (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Vipavi, reg zadr. z neomej. zavezo. Ljubljana (dež. sod. Ljubljana), Konsumno društvo za Ljubljano in okolico, vpisana zadruga z omejeno zavezo. Dragatuš (okrož. sod. Rudolfovo), Hranilnica in posojilnica, reg. zadr. z neom. zavezo. Stari trg (okrož. sod Rudolfovo), Hranilnica in posojilnica, reg. zadr. z neomej. zav. Na Štajerskem: Dobrna (okrož. sod. Celje), Pašniška zadruga v Dobrni, reg. zadr. z omej. zavezo. Šikola (okrož. sod. Maribor), Hranilnica in posojilnica v Šikoljah, reg. zadr. z neom. zavezo. Na Primorskem: Pliskovica (dež. sod. Trst), Kmečka hranilnica in posojilnica v Pliskovici, reg. zadr. z neomejeno zavezo. Komno (dež. sod. Trst), Kmečka hranilnica in posojilnica v Komnu, reg. zadr. z neom. zavezo. V Dalmaciji: V i s (okrož. sod. Spljet), Prva viška vinarska zadruga, uknjižena na ograničeno jamstvo v Visu. Puč išče (okrož. sod. Spljet), Pučka Štedionica u Pučiščim, zadruga registrovana s ograničenim jamstvom. Ki j e v o (okrož. od Š'benik) Pučka blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje, Blato (Korčula), (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno-obrtna-težačka Zadruga, uknjižena na ogran. jamčenje u Blatu. Osk orušno (okrož. sod Dubrovnik), Potrošno-obrtna zadruga uknjižena na ogran. jamčenje u Oskorušno. Izbrisani sta bili iz zadružnega registra: Mlekarska zadruga v Podlonku, reg. zadr. z om. zav., (dež. sod. Ljubljana) vsled dognane likvidacije. Prva idrijska čipkarska zadruga v Idriji, reg. zadr. z om. zav., v likvidaciji (dež. sod. Ljubljana) vsled dognane likvidacije. Podpore. Mlekarski Zvezi v Ljubljani je dovolilo poljedelsko ministrstvo 7000 K podpore in sicer 4000 K kot prispevek za prve ustanovne stroške in 3000 K kot prispevek k upravnim stroškom za I. 1908. Mlekarski zadrugi v Komendi je dovolilo isto ministrstvo podporo 3000 K, mlekarski zadrugi v Brezovici pa 3800 K. Oljarska zadruga v Povlju (Dalmacija) je dobila podpore 9000 K. Zadružni sestanek. „Goriška zveza" priredi dne 10. septembra t. 1. ob polu 10. uri zjutraj v Dornbergu v po-sDjilniških prostorih zadružni sestanek. Na dnevnem redu so točke : 1. O domačih hranilnicah. Poroča Jos. Vodopivec, kaplan v Cerničah. 2 O prenašanju zemljeknjižnili dolgov po zakonu z dne 22. febr. 1907 in o občevanju posojilnic z raznimi uradi. Poroča S. Premrou. 3. Raznoterosti. Ogenj v posojilnici. Ob priliki velikega požara, ki je pred kratkim vpepelil vas Zirl na Tirolskem, je postala tudi pisarna ondotne hranilnice in posojilnice žrtev plamena. Zadružna železna blagajna, ki je bila skoro 24 ur izpostavljena najhujši vročini in pokopana pod žarečimi tramovi in razbeljenim zidovjem, se je morala popolnoma prepustiti svoji usodi. Ko je ogenj ponehal, dvignili so blagajno izpod razvalin in jo morali s silo odpreti. Knjige, posebno tiste, ki so ležale ob železnih blagajničnih stranicah, so bile precej močno opaljene in zarjavele, toda še vedno dobro čitljive. Potrdila, listine, knjižice itd. so bile tudi opaljene ali vendar ne toliko, da bi se jih ne moglo več brati. Bančne note, zlasti one, ki so bile v trezorju, so bile deloma še dobro ohranjene, tako da so jih pri banki zamenjali brez zadržka; drug denar pa, okoli 100 kron, ki je najbrž ležal izven trezorja v spodnjem delu blagajne, je bil razpadel vsled silne vročine in vsled sunkov, ko so blagajno dvigali in s silo odpirali, tako da ga niso mogli več zamenjati. Osrednja blagajna v Inomostu je vse to sporočila tovarni blagajn M. Adlersflugel, in tovarna je hranilnici in posojilnici takoj doposlala novo blagajno in ji nadomestila tudi zgorelih 100 kron, dasi ni bila to storiti dolžna. Zadruga je kmalu prejela tudi nove knjige in jih takoj uredila, tako da bi bila po preteku enega tedna že zopet lahko pričela s svojim poslovanjem, če bi bila imela na razpolago potrebne prostore. Sreča je še bila, da so vse listine, dokazila in knjige bile shranjene ob času ognja v blagajni sami. Tako so se kolikor toliko še ohranile in so jih na ta način lahko brž nadomestili z drugimi. Tajniki in blagajniki in sploh vsi upravniki zadrug! Ta slučaj naj vas uči, da ni nikdar knjig in drugih važnih listin puščati izvenbla-gajne, in sicer tudi za malo časa ne. Ravno v lem oziru bodite skrajno previdni! Ljudska hranilnica in posojilnica za tržaško občino pri sv. Ivanu je s 1. septembrom t. I. otvorila svoj podurad v Trstu, ulica delle Poste 9. poleg prodajalne katoliškega tisk. društva. Sprejemale se bodo hranilne vloge in izplačevala posojila prav tako, kakor v glavnem uradu pri sv. Ivanu. S tem korakom je hranilnica ustregla posebno vsem tistim, ki so imeli do Sv. Ivana predaleč. Denarni promet hranilnice in posojilnice meseca avgusta je znašal K 163.710.10 Zadružni pouk pri vojaštvu. Ogrska agrarna korespondenca poroča: Kmetska zveza se je glede zadružnega pouka med vojaštvom s posebno vlogo obrnila do ogrskega domobranskega ministra. Vloga kaže na uspehe, ki so se že dosegli pri kmetijskem pouku vojaštva in piosi ministra, da v zvezi s tem poukom vpelje tudi pouk o zadružništvu, in sicer na ta način, da se med vojaki osnujejo primerne zadruge. Tako bi vojaki dejansko opravljali zadružno delo. Kmetska zveza se sklicuje pri tem na Unione Militare v Italiji in različne zadružne naprave francoske armade, ki oskrbuje vojakom hrano in različne potrebščine, ustrezajo njihovim kreditnim potrebam, podpirajo doma ostale rodbinske člane itd. Dalje izvaja kmetska zveza, da zadružni pouk na eni strani krepi duha vzajemnosti, na drugi strani pa nudi vojakom take izkušnje, katere lahko kasneje porabijo v svojem življenju. Zveza prosi tudi poljedeljskega in naučnega ministra, da naj to vlogo priporočata na pristojnem mestu. Kmečke clektrlške zadruge. Vedno pomanjkanje kmečkih delavcev in poslov je povzročilo, da so zlasti v Nemčiji začeli nadomeščati s stroji človeške moči. Par, pe- trolej, špirit, bencin i. dr. so bile doslej za to običajno sredstvo. Sedaj pa bo kot gonilna moč za stroje služila elektrika. Električna moč se lahko prenese po drobnih žicah v večje daljave in tudi lahko porazdeli. Porabi se pa tudi lahko za rasvetljavo, kurjavo itd. — Naprava je sicer draga in za posameznike nemogoča. Mogoča je potom zadrug. Dokaz temu je Hanoveransko, kjer imajo kmetje 29 elektriških zadrug ; osem jih proizvaja elektriko, druge so odjemalke. Na Virtemberškem je šest kmečkih elektriških zadrug. Ena izmed teh, ustanovljena spomladi 1. 1907, ima v 54 krajih 1025 zvez in 4963 žarnic. Na Virtemberškem je z elektriko razsvetljenih 3672 hlevov, 2743 kmetov reže z električno močjo rezanico, 1845 jih mlati, 124 dobiva mošt, 40 mleko, 37 veže snope in seno, itd. Tudi našemu kmetu manjka delavnih moči. Treba jim bo misliti na napredek z vporabo elektrike. Vodnih sil ne manjka, treba se je le združiti, morda v celem okraju, pa bo šlo. Želimo, da naše občine kmalu sprožijo osnutek takih zadrug . Drugi mednarodni kongres kmetijskih zadrug se bo letos vršil v Piacenzi na Laškem, in sicer 23., oziroma 24. septembra. Na dnevnem redu so mnoga zanimiva vprašanja. O razvoju in sedanjem stanju kmetijskega zadružništva v Italiji bo poročal komendatore profesor dr. Alpe iz Milana, o ogrskem zadružništvu ravnatelj osrednje kreditne zadruge, ministerski svetnik pl. Seidl iz Budapešte, o srbskem ravnatelj osrednje blagajne Avramovič iz Belgrada itd. O sedanjem stanju nabavljanja kmetijskih potrebščin bodo obravnavali trije referenti (iz Nemčije, Švice in Italije). Tajnik „Splošne zveze avstrijskih kmetijkih zadrug" dr. Neu-dorfer bo med drugim poročal, po kakih načelih naj bi se sestavljala in izdajala skupna statistika v mednarodni zvezi združenega zadružništva. Lanski kongres mednarodne zveze kmetijskih zadrug se je vršil na Dunaju. Nai zadružni šoli v Darmštadtu, katero je v zadnjih letih obiskovalo tudi mnogo Avstrijcev, bo tudi letos otvorjen šestmesečni zimski tečaj. Pouk se bo pričel okoli 5. oktobra. Za pojasnilo se je obrniti na državno zvezo nemških kmetijskih zadrug v Darmštadtu, Neckarstrasse 8. Gospodarske drobtine. Jubilejno sadno in grozdno razstavo, priredi „Kmetijska podružnica v Novemmestu" dne 3., 4. in 5. oktobra t. I na kmetijski šoli na Grmu. Istotam se vrši v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. sadjarski tečaj. Razstava sadja in grozdja se priredi v zvezi s sadnim semnjem. V razstavo se sprejema dolenjsko sadje in grozdje in sicer novo vpeljanih in starih domačih vrst. Priglasila za udeležbo se sprejemajo do 15. septembra t. 1. Vsak razstavljavec mora naznaniti, koliko vrst sadja želi razstaviti, v koliki množini in koliko potrebuje prostora. Sadje in grozdje se lahko razstavi na krožnikih ali pa tudi v zabojih in košarah, pripravnih za razpošiljanje sadja. Na željo razstavljavca preskrbi podružnica potrebno posodo. Razstavljeno sadje se bo prodalo. Skupiček dobe razstavljavci. Sadna razstava je ob imenovanih dneh splošno pristopna in sicer od 8. dopoldne do 6. popoldne. Vstopnina je prosta. V sadjarskem tečaju stoje sledeča vprašanja na vsporedu: 1.) Katere vrste zadja kaže pomnoževati po Dolenjskem z ozirom na dosedanje vspehe in na bodoči razvoj sadne kupčije. 2.) O zadružni porabi in prodaji sadja. Pristop k sadjarskemu tečaju je prost vsem obiskovalcem razstave. — Dolenjski sadjerejci in vinogradniki! Udeležite se razstave in pokažite s tem, da ste vneti za rt iprede k naše sadjereje. Regulacija voda na Kranjskem. V poslanski zbornici bodo predloženi sledeči nasveti: 1. Vlada se poživlja, naj odredi, da se izdelajo po izvedencih natančni podrobni načrti za izsuševanje in melijoracijo tal ter izkoriščanje vodnih sil v dolinah na Notranjskem, 2. Vlada se poživlja, da kraškemtl svetu primerno uredi hidrografična in hidro-logična dela, ter se pri teh načitih ozira na uporabo voda v gospodarske namene. Povišanje podpore po suši oškodovanim kmeto valccm na Štajerskem. Vsled jednoglasne zahteve kmečkega prebivalstva na Štajerskem je poljedelsko ministrstvo zvišalo podporo od 300 na 400 tisoč kron. #a to vsoto se bo nakupila krma in oddajala po že navedendi pogojih. Otvoritev novih železniških prog leta 1907. V avslro-ogrski monarhiji seje lansko leto otvorilo 387.734 hn novih železnic (proti 1,312.655 km leta 1906). Od novih prog odpade na Avstrijsko 124.104 hn in na Ogrsko 263.630 km. Nova podjetja. Leto 1907 je bilo leto podjetij. V poročilu obrtnih nadzornikov beremo, da so lani ustanovili 338 tovarn, 42 velikih kamnolomov, 42 strojnih opekarn, 101 žag, 63 elektničnih central, 3 plinarne in 2 izdelovalnici za acetilen. Nove trgovske pogodbe so dale industrijalcem pogum in podjetnost. Nasveti obrtnih nadzornikov so se povsod uvaževali. Poslopja so v zdravstvenem oziru popolna in prostor za delo lako urejen, da se bodo lahko preprečile nezgode. 2 malimi izjemami se je upoštevala povsod skrb za blagor delavcev. Zrelo sadje naj se obere, če je boljše vrste. To se ttaj zgodi v lepem vremenu. Sadje je treba trgati s peclji. Pri branju si pomagamo z lestvo in z majhno vrečo, ki ima zgoraj krog odprtine lesen obroč z žeblji in je pritrjena na dolg drog. Najprej shrani sadje v veterni shrambi, pozimi naj se prenese v klet ali pa naj se izkoplje jama, v katero denemo jabolka in jih zasujemo s suhim peskom. Nad jamo je treba zaradi dežja napraviti streho. Mlekarstvo na Francoskem. Francoski poljedelci in živinorejci so prodali leta 1902 skupaj 77.242.000 hektolitrov mleka za 1064 milijonov frankov (kron) Povprečna cena za 1 liter je bila 13 vinarjev. V teh številkah ni všteta ne množina ne vrednost mleka, kateri so poljedelci in živinorejci zase in svoje rodbine porabili. Vseh molznih krav je bilo 8,318.000. Konsum mleka v Parizu znaša 2,600.000hi na leto; mesto šteje 2,700.000 prebivalcev ter odpade na glavo 1/* litra mleka na dan. To je navadni minimum, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi se povžije po */3 litra na glavo in na dan. Pariz dobiva svoje mleko iz 12 najbližjih departementov, dovaža se pa tudi iz 100 hm oddaljenih krajev. — Na Francoskem pridejo na 100 prebivalcev 203 molzne krave, na Češkem 174, na Moravskem 182, na Nemškem 177, na Danskem 414. Svetovno štališče Zjedinjenlk držav severnoameriških. Zjedinjene države severnoameriške zavzemajo od 50,656.000 štirjaških milj zemeljske površine 3,026.000 štir-jaških milj, to je 5 9 odstotkov. Izmed 1650 milijonov zemeljskih prebivalcev štejejo 86 milijonov, torej 5’2 odstotka. Produkcija vsega žita na svetu znaša 3285 milijonov bušlov (1 bušel 36 litrov), in od tega pripada na nje 2592 mil. bušlov, t. j. 78‘8 odstotkov. Od 2210 milijonov liber tobaka odpade na severnoameriške Zjedinjene države 698 mil. liber, torej 31 odstotkov. Od 18,578.000 vreč bombaža pridelajo 13,346.000, t. j. 7V3 odstotkov; od 61 mil. ton železa 25 mil. ton (42-2 odstotkov); od 260 mil. sodov petroleja 182.600.000, torej 62 odstotkov; od 1597 mil. liber bakra 918 mil. t j. 57'5 odstotkov; od 404 mil. dolarjev zlata 89.620.000, t. j. 22 odstotkov; od 1220 mil. ton premoga 458 mil., t. j. 37'4 odstotke; od 570.000 milj železnic imajo 225.000 milj, t. j. 39'5 odstotkov. Dasi znaša njihova zemlja samo 16 del zemeljske površine, imajo torej Zjedinjene države ogromen gospodarski pomen. Kako bi se torej Evropa vzpričo tako silne amerikanske produkcije ne bala za svojo eksistenco, zlasti ker je tako obremenjena z državnimi davki in dolgovi. Amerikanci se pa še hvalijo, da imajo velikanske površine dosedaj še nenačete zemlje. Kmetijsko šolstvo v Srbiji. Ministrstvo kraljevine Srbske je nedavno določilo, da se čim preje osnuje na vseučilišču v Belgradu fakulta (oddelek) za poljedelstvo. Odredilo se je v to svrho, da se del čistega dobička srbske državne loterije podeli temu vseučilišču. Dotična fakulta bo začasno imela tri oddelke: poljedelski, gozdarski in kultur-notehnični oddelek. Svetovna produkcija žita. Po zadnjih poročilih o žitnem pridelku letošnjega leta se računa, da bo znašala letos svetovna produkcija pšenice 921 milijonov meterskih stotov, dočim se je je lani pridelalo 886 stotov, predlanskim pa 992 stotov. Kolikor je znano, leži sedaj po evropskih skladiščih 15 in v Ameriki 7 x\t milijona metrskih stotov pšenice, pšenične moke pa je v Evropi tudi 15 milijonov stotov. Letos bo Evropa potrebovala okolo 140 milijonov stotov zunanje pšenice. V Zjedinjenih državah je bila setev zelo obilna in se ondi nadejajo, da bodo mnogo žita izveli v inozemstvo. Zimskega žita imajo okoli 426 „bushelnov* („bushel" 36 litrov). Koruzo cenijo, da je bode okoli 2-7 milijarde bušljev v vrednosti dveh milijard dolarjev. Pšenice bodo imeli za 650 milijonov dolarjev. Zapiranje zaradi dolgov imajo še vedno na Angleškem. Lani je bilo 9235 oseb obsojenih v zapor zaradi dolgov. Dolgovi vseh obsojenih so znašali nad 90 milijonov kron, od katerih se je le s pomočjo sodišč iztirjalo nad dve tretjini. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Naklem pri Kranju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. septembra 1908 v poso-jilniških prostorih ob 4. popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na izvanredni občni zbor Posojilnice v Pišecah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 11. oktobra t. 1. po rani službi božji v posojilničnih prostorih v Pišecah. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršeni generalni reviziji in ukrepi na podlagi istega. 2. Volitve načelstva. K obilni udeležbi vabi Nadzorstvo. Računski zaključki. Prva nilckarnica v Koven, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za X. upravno Ido 1007. Člani: slanje začetkom leta 1907 171, v upravnem letu pristopilo —, izstopilo 2, koncem leta 1907 169. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Blagajniški preostanek Izplačani deleži . . . 12-— leta 1906 .... 70-60 Vrnjena izposojila . . 453-06 Vplačani deleži . . . m-— Izdatki za blago . . . 7.875-27 Prejemki za blago . . 10.521-43 Voznina 184 69 Hišni davek . . . 93 Upravni stroški . . . 1.853-34 Obresti izposojil . . . 15-40 Gotovina konec 1. 1907 207-34 10.602-03 10.602-03 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vredn. neprem. invent. 4.483-93 Deleži 1 174 — Vrednost premič. iovet. 1.155-75 Rezervni zaklad . . . 4.536 90 Delež pri Zadružni zvezi 20 — Cisti dobiček .... 156 12 Gotovina konc. 1. 1907 207 34 5 857-02 5 85702 Hranilnica in posojilnica v Knežaku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno Ido 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 207, v upravnem letu pristopilo 30, odpadlo 3, koncem leta 1907 234. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 60 — Deleži izplačani . . . 6 — Hranilne vloge s kap. Hran. vloge dvignjene . 109 178 04 obresti 254 408 34 Obr. branil, vlog izplač 608 64 Vrnjena posojila . . . 31.09003 Obr. bran. vlog kapit 11.688-55 Tekoči račun s Zvezo . 32 127-40 Dana posojila. . . . 43.423- — Obresti tekočega račnna 7.420 26 Tekoči račun z Zvezo 172.140-26 Plačane obresti cd pos. 5.387-38 Vrednost tiskovin . . 32 20 Upr. in uradni prispevki 1,207 74 Obresti pos. povrnjene 13 69 Pristopnine . . . . 17-70 Upravni in urad. stroški 2.053 92 Gotovina 31. dec. 1907 7.729-65 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina . 192-50 Gdovina 31. dec. 1907 159-70 339 448 50 339.448-50 Imetje, Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 132 326-71 Deleži ...... 468-— Tekoči račun z zvezo . 220.000 — Hranilne vloge s kapi- Inventar premični . . 200 51 talizovanimi obrestmi 352 290-54 Obresti posojil zaostale 3.287 45 Predplačane obresti pos. 137 36 Vrednost tiskovin . . 30 — Rezervni zaklad . . . 2.341 04 Delež pri Zadruž. zvezi 1.000 — Čisti dobiček . . . . 1.767 43 Gotovina 31. dec. 1907 159 70 357.004-37 357.004-37 Hraniliiica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 148, v upravnem letu pristopilo 31, izstopilo —, koncem leta 1907 179 Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron. Deleži — vplačani . . 62-— Vzdignj. hranilne vloge 47.060 92 Hranilne vloge s kap. Obr hran. vlog izplač. 325-98 obresti 47 815-28 Obr. hran. vlog kapital 4 351 28 Vrnjena posojila . . . 8.477-— Dana posojila .... 64.320-— Tekoči račun z zvezo . 85.648-05 Tekoči račun z zvezo . 19 254-41 Obresti tekočega računa 1.804 41 Obresti pos. povrnjene. 23 07 Plačane obresti od pos. 3.077-41 Upravni in urad. stroški 47235 Upr. in urad prispevki 322-80 Rentni davek in nepo- Pristopnine 31 — sredna pristojbina 65 17 Tekoči račun s člani . 1.400- — Prehodni zneski . . . 4 354— Obr. tek. rač. s člani 84-77 Tekoči račun s člani . 11.400— Prehodni zneski . . . 3.750- — Delež pri „Zadr zvezi* 400— Obresti od prehodnih . 153-80 Gotovina 31. dec. 1907 728 24 Gotovina začetkom leta 128 90 152 755-42 152 755-42 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 97.295-48 Deleži 358 — Tekoči račun z zvezo . 490 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 133-89 obrestmi 111.374 84 Zaostale obresti posojil 499-27 Predplačane obr. pos. 14410 Delež pri »Zadr. zvezi" 1.000 — Rezervni zaklad . . . 1.633-98 Delež pri Ljud. posojil. 4-- Čisti dobiček .... 806 04 Prehodni zneski . . . 4.025-10 Tekoči račun s člani . 10 000-— Obr. tekoč. rač. s člani zaostale 140 98 Gotov. 31. dec. 1907 . 728 24 114 316-96 114.316-96 Posojilnica in hranilnica pri Sv. Križu pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za Xli. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom 1. 1907 378, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 7, koncem 1. 1907 387. Prejemki. Dcniirni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 30 — Deleži — izplačani . . 14— Hranilne vloge s kap. Vzdignene bran. vloge 57.925 91 obresti . . . . . 93 135 16 Obresti bran vlog Izpl. 822'10 Vrnjena posojila . . . 14.569 48 Obr. hran. vlog kapital. 7.504-74 Tekoči račun z zvezo . 18 966-30 Dana posojila .... 26.350 — Obresti tekoč, računa . 4.35915 Tekoči račun z zvezo . 37 059 15 Plačane obresti od pos. 5 049 67 Obresti pos. povrnjene. 6-71 Upr. in urad. prispevki 140-65 Uprav, in urad. stroški 632-44 Pristopnine 30 — Rentni davek in nepo- Prehodni 530"— sredna pristojbina 106-42 Gotovina začet- 1. 1907 1.095-44 Delež pri „Zadr. zvezi11 400— Naložen čisti dobiček iz 1 1906 527 95 Prehodni 530— Gotovina 31. dec 1907 6.026-43 137.905-85 137.905 85 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 98.907 44 Deleži 772-— Tekoči račun z zvezo . 106.400 — Hranilne vloge s kapita- Inventar premični 182-86 lizovanimi obrestmi . 212.018-89 Zaostale obresti posojil 1.451 94 Predplač. obr. posojil . 420 03 Delež pri Zadr zvezi . i.ooo-— Rezervni zaklad . . . 3.890-66 Delež pri Ljud. posojil. 4 — Čisti dobiček .... 761-75 Naložen rezerv, zaklad 3.890 66 Gotovina 31. dec. 1907 6 026 43 217.863 33 217.863-33 Hranilnica in posojilnica v Ribnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 344, v upravnem letu pristopilo 30, izstopilo 11, koncem leta 1907 303. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . 60 — Deleži — izplačani . 22 — Hranilne vloge s kap Vzdignjene hran vloge 206.496 05 obrestmi .... 302.881 44 Dana posojila . . . 123 145 19 Vrnjena posojila . . . 181.103 79 Tekoči račun z zvezo 208.180-91 Tekoči račun z zvezo 59 528-20 Inventar premični 237,— Obresti tekočega računa 2.740-78 Inventar nepremični 140-60 Plačane obr. od posojil 22.421 71 Obresti hranilnih vlog Uprav, in uradni prisp. 427-84 izplačane . . . 924-59 Pristopnine . . . . 60-— Obresti hranilnih vlog Najemnina hiše . . . 700-— kapitalizovane . . . 25.249-66 Iz pošt. hranilnice dvig. 22.262-82 Obresti tekoč računa . 2 740-78 Obresti nalož. denarja Obresti pos povrnjene 858-33 v poštni hranilnici 3 48 Uprav, in urad. stroški 1.420 99 (lotov, začet, leta 1907 5 105 92 Kent. davek in nsposr. pristojbina . . . . 335-91 Hišno najemni In hišno razredni davek . . 365-95 Vodovodni prispevek 46-25 Izplačane podpore . . 80 — V pošt hran. naloženo 22.226-10 Obresti post. hranilnice 3-48 Gotovina 31. dec. 1907 4.822 19 597.295 98 597.295-98 Imetje. Bilanca. Dolgovi Kron Kron Posojila 462.325 06 Deleži ...... 791 — Tekoči račun z zvezo . 141 330-— Hranilne vloge s kapit. Inventar premični . . 705 66 obrestmi .... 638 863 14 Inventar nepremični 30.068 76 Predplač. obresti posojil 35-55 Zaostale obresti posojil 11 359-60 Rezerv, zaklad z obr . 10.108 41 Vrednost tiskovin . . 20-— Cisti dobiček . . . 2.078 51 Delež pri „Zadr. zv.* 1.000 — Delež pri „Ljud. pos.“ 4 — Nalož. den. v pošt. bran. 113 48 Hazp. den. na knjižici št 888 122-37 Obresti istega, . . . 5-49 v Gotovina 31. dec. 1907 4.822-19 651.876 61 651.876-61 Posojilu© in liranilno društvo pri Sv. Emi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ža IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 201, v upravnem letu pristopilo 46, izstopilo 1, koncem leta 1907 246. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 92-— Deleži — izplačani . . 2 — Hranilne vloge s kap. Vzdignjene hran. vloge 1.565 79 obrestmi 5 322 38 Obresti hranilu h vlog Vrnjena posojila. . 17 157-26 izplačane .... 31 99 Tekoči račun z zvezo . 16 085-15 Obresti hranilnih vlog Plačane obr. in zamud. kapitalizovane . . . 322 38 obresti od posojil , 3.71202 Dana posojila .... 33.269 41 Uprav, in urad. prisp. 283-96 Tekoči račun z zvezo . 4000-— Pristopnine .... 47-— Obresti tekočega računa 3.120-52 Gotov, začet, leta 1907 540-90 Uprav, in urad. stroški 648-98 Rent. dav. in neposred. pristojbina .... 5-30 Prehodni znesek . . . 200-— Gotovina 31. dec. 1907 74 30 43.240 67 43 24067 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 76.587-76 Deleži 492- - Inventar premični . . 99-90 Hranilne vloge s kapit. Zaostale obresti posojil 1.225 96 obrestmi 10.309-02 Vrednost tiskovin . . 139 88 Tekoči račun z zvezo . 65 765- — Delež pri „Zadr zvezi* I.00O-— Predplačane obr. posoj. 534 34 Gotovina 31. dec. 1907 74-30 Rezervni zaklad z obr 1 695 75 Cisti dobiček .... 331 69 79.127-80 79 127-80 Posojilnica v Št. liju pod Turjakom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 203, v upravnem letu pristopilo 34, izstopilo 14, koncem leta 1907 223. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 340 — Deleži — izplačani . 140 — Hranilne vloge s kapit. Vzdig bran. vioge . . 60.945-93 obrestmi 76.725 87 Obresti hranilnih vlog Vrnjena posojila . . . 34 924 01 izplačane . . . 233-82 Tekoči račun z zvezo . 43.101 60 Obresti hranilnih vlog Obresti tekočega računa 1.212 43 kapitalizovane . . 7.073 84 Plačane obresti od pos. 7.459-34 Dana posojila . . . 71.16440 Uprav, in urad prisp. 137 60 Tekoči raun z zvezo . 22 416-20 Pristopnine . . . . 68-— Obresti tekočega računa 1.212-43 Zamudne obresti . . 57 74 Inventar premični . 67-56 Za knjige 28-50 Obr. posojil povrnjene 81 86 Za koleke 56-90 Uprav, in urad. stroški 977-60 Gotov začet, leta 1907 3.313 70 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina 90 55 Najemnina . . . 75 — Koleki 67 — Poštnina . . . 21-12 Delež „Zadružni zvezi* 400 — Gotovina 31. dec. 1907 2.448-38 167.425-69 167.425-69 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 172.155-21 Deleži 2 230-— Tekoči račun z zvezo . 9.029 — Hranilne vloge s kapit. Inventar premični . . 1.500 — obrestmi 180.699 78 Zaostale obr. posojil 1 681 65 Predplač. obr posojil . 1.496-92 Vrednost tiskovin . . 60"— Rezervni zaklad . . . 3.397-60 Vrednost kolekov . . 19-47 Cisti dobiček .... 66-41 Delež pri „Zadr. zvezi“ 1.000- — Gotovina .31. dec. 1907 2 448 38 187.893-71 187.893-71 Seoska Zajmovna Blagajna Vrličko-K ijevska u Trlici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1907. (Jani: stanje začetkom leta 1907 274, v upravnem letu pristopilo 93, izstopilo 5, koncem leta 1907 362. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron Deleži — uplačani . . 1.116"— Deleži — izplačani . . 60 — Hranilne vloge . . . 1.097-— Vzdig. hranilne vloge . 4.362 — Kapitalizovane vbresti . 191 51 Obr. hran. v tog izplač. 232 92 Vrnjena posojila . . . 39.235-01 Obr. bran. vlog kapit. 191-51 'lek. račun z zvezo . . 70.829-92 Dana posojila. . . . 78 024 03 Inventar premični . . 13.88P20 Tekoči račun z zvezo . 26.900 — Inventar nepremični 294-43 Obr. tekočega računa . 4.496-93 Plačane obresti od pos. 6.085-58 Inventar premični . . 13.781 20 Uprav in urad. prisp. 45-82 Inventar nepremični . 294 43 Pristopnine . . . . 308-— Uprav, in urad. strošk. 204 84 Gotovina začetkom leta 1 042-46 Rent. dav. in neposred. pristojbina . . . . 38 35 Nagrade 300-— Gotovina 31. dec. 1907 6.050-72 134.936-93 134 936-93 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila Deleži 4.344 — Inventar premični . . 1.900 — Hranilne vloge s kap. Inventar nepremični . 318-26 obrestmi 10.071 78 Zaostale obr. posojil . 743-11 Tekoči rač. z zvezo 91.955 — Delež pri „Zadr. zv * . 1 000 — Rezervni zaklad . . . 2.453 05 Gotov. 31. dec. 1907 . 6.050 72 čisti dobiček .... 1.115-53 109.939-36 109.939-36 Hranilnica in posojilnica v Izlakah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIL upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 220, v upravnem letu pristopilo 17, iztopilo 6, koncem leta 1907 231. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 34 — Deleži — izplačani . . 12 — Hran. vloge s kap. obr. 136.533-72 Vzdignj. hran vloge . 68.502 17 Vrnjena posojila . . . 33 548-— Obr. hran. vlog izplač. 775-08 Tekoči račun z zvezo . 24.816 54 Obr bran vlog kapit 11.582 47 Obresti tekočega računa 5.559 15 Dana posojila .... 38.480-- Plačane obr. od posojil 6.890-95 Tekoči račun z zvezo 78.059-15 Upravni in urad. prisp. 223 — Obresti pos. povrnjene 49-52 Pristopnine .... 17-— Uprav, in urad. stroški 1.143-22 Gotov, začet, leta 1907 7.770 92 Rent. dav. in neposred. pristojbina . . . . 149 92 Delež Zadružni Zvezi . 200-— Tisk • . 116-54 Gotovina 31. dec. 1907 16.32321 215 393-28 215.393-28 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 128.750 47 Deleži 462-— Tekoči račun z zvezo . 153 291- — Hran. vloge s kapit. Inventar premični . . 318-96 obrestmi 318.416-26 Zaostale obresti posojil 2.732-81 Predplač. obr. posojil 380-30 Delež pri „Zadr. zvezi* 1.000-- Rezervni zaklad z obr. 2.430 43 „ „ „Ljud. pos “ 4 — čisti dobiček . . . . 241.73 Naložen denar z obres. 19.510-27 Gotovina 31. dec. 1907 16.323-21 321.930-72 321.930 72 Posojilnica in hranilnica v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno eto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 201, v upravnem letu pristopilo 14, izstopilo 6, koncem leta 1907 209. Prejemki Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 28-— Deleži — izplačani . . 12 — Hranilne vloge s kap. Vzdignj. hranilne vloge 48 536 09 obrestmi 79.384-35 Obr. hran. vlog izplač. 581-34 Vrnjena posojila. . . 22.649-81 Obr. hran. vlog kapit. 6.905-85 Tekoči račun z zvezo . 21.959-81 Dana posojila .... 47.18409 Obresti tekočega računa 1.286-89 Tekoči račun z člani 54.414-20 Plačane obresti od pos. 6.11510 Obr. tek. računa z člani 62-41 Uprav, in urad. prisp. 172-80 Tekoči račun z zvezo . 26.106 89 Prehodni 106-70 Uprav, in urad stroški 215-91 Tekoči račun z člani . 54.731-95 Rentni davek in nepo- Obresti tekočega računa 192-89 sredna pristojbina . 96-39 Obresti nalož. denarja . 260-50 Prehodni 106-70 Gotov začet, leta 1907 1.195 95 Naloženo 941-25 Podporo za nakup bikov 400-— Gotovina 31. dec. 1907 2.521-63 188.084 75 188.084-75 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Posojila Kron 149319-71 Deleži .... Kron 418 — Tek. račun z zvezo . . 26 950"— Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . . 172 88 obrestmi . . 188.479 55 Zaostale obr. posojil . Vrednost tiskovin . . 4.315-06 Tekoči račun z člani 1.062 46 55 — Rezerv, zaklad z obr. 5.950-31 Vrednost kolkov . . . 30 — čisti dobiček 680-75 Delež pri „Zadr. zv.* . Delež pri Ljudski pos. Naložen denar . . . Tekoči račun z člani . Gotov. 31. dec. 1907 . 1.000-— 4— 6.63106 5.591-73 2.521 63 Seoska blagajna u Kijevu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za V. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom 1. 1907 180, v upravnem letu pristopilo 6, izstopilo 6, koncem 1. 1907 180. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 30"— Deleži — izplačani . . 30 — Hranilne vloge s kap. Vzdignjene hran. vloge 1 867-39 obresti ... 2.65610 Obr. hran. vlog izplač. 19 38 Vrnjena posojila. . . 5 987 01 Obr. hran. vlog kapital. 127 73 Tekoči račun s zvezo 9.703 15 Dana posojila .... 8.907-82 Inventar premični . . 1.336 39 Tekoči račun s zvezo . 12 047-74 Plačane obresti od pos 1.817 55 Obresti tekoč, računa 1 502 68 Upravni prispevki . . 73-84 Inventar premični . . 3.121 39 Pristopnine . . . . 12-— Inventar nepremični . 450 — Tek. račun sa družnik. 61953 Vrnjena izposojila . . 35 01 Inventar duč. predm. . 6 907 62 Upravni stroški . . . 33 66 Gotovina začet. 1. 1907 3.009 08 Rent; dav. in nep. pri. 30-23 Trošak nabave robe 1.816-96 Delež „Zadružni zvezi* 200-— Gotovina 31. dec. 1907 1.962 28 32.152 27 32.152-27 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 29.291 15 Deleži 900-— Inventar premični . . 121-39 Hranilne vloge s kapita- Inventar nepremični 8.498 42 lizovanimi obrestmi . 3.245-62 Zaostale obresti posojil 284-53 Tekoči račun z zvezo . 27.410 — Vrednost tiskovin . . 10- — Polog Zad. savezo . . 370 — Delež pri Zadr. zvezi . 600 — Rezervni zaklad z obr. 7 000-— Gotovina 31. dec. 1907 1.962-28 čisti dobiček .... 1.842-15 40 767-77 40.767-77 Mlekarska zadruga na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom eta 1907 349, v upravnem letu pristopilo 53, izstopilo 2, koncem leta 1907 400. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Blagajniški preostanek Izplačani deleži . . . 20 — 1. 1906 210 52 Vrnjena izposojila . . 10.740 — Vplačani deleži . . . 897-71 Izdatki za blago . 66.492-99 Vpisnine 251 • — Voznina . . 3.663-52 Izposoj ila 3.282-— Inventar nepremični . 6.830-67 Prejemki za blago . . 68 329 11 Inventar premični . . 1.024-14 Dvignene vloge . . . 2 951 02 Davki 49-21 Prisp. članov za vožnjo 143-30 Upravni stroški . . . 4.306-80 Prisp. članov za stavbo 2.083 32 Vloge 410 91 Državna podpora . . 10 000 — Obresti izposojil . . . 1.097 50 Povračila na račun: Delež pri mlekar, zvezi 100-— davkov 43 — Gotov, koncem 1. 1907 1.078-98 voznin 2.726-30 uprav* 3.441-73 nepremič. inventarja 585 65 prernič. inventarja 847-03 Obresti vlog .... 23 03 95.814 72 95.814-72 Imetje Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga . . . 172-80 Deleži 3.575-21 Terjatve na blagu pri Izposojila 34 682 — zadružnikih . . . . 338-66 Dolg na blagu zadruž. 5.622-68 Terjatve na blagu pri Dolg na obr. od izpos. 1.785-72 nezadružnikih . . . 12.480-12 Rezervni zaklad . . . 4.724 99 Vrednost nepr. invent. 47.651-38 čisti dobiček .... 12.713-10 Vred. prem. inventarja 96302 Vloga pri hranilnici 54-94 Vloga na tekoči račun 29 — Vrednost tujih deležev 335-— Gotovina konec 1. 1907 1.078-98 63 103 70 63.103-70 19(1.591 07 196.591 07 Pučka blagajna za štednju i zajmove u Pagu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 156, v upravnem letu pristopilo 35, izstopilo 13, koncem leta 1907 178. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron. Gotov, začet, leta 1907 8 998-91 Vzdignj. hranilne vloge 81.196 43 Hranilne vloge . 85410-21 Dana posojila . . . . 36.053-— Vrnjena posojila . 17.863 78 Dana pos. v T. R. (I. D.) 52 781-34 Vrnjena posojila v T. R. Obresti hranilnih vlog d. 1.) . . • ■ 55 13012 izplačane . . . . 2 320 50 Plačane obresti oč pos. 4.193 13 Izplač. obr v T. R. (I I.) 114‘43 Plačane obresti oc pos. Izplač. obr delež član. 810 v T. R. (I. D.) 2.396-25 Deleži — izplačani . . 36-— Tiskovine . . . 37-48 Tiskovine 2-50 Pristopnine in deleži. 556-— Upravni stroški . . . 503 09 Naknadni stroški -•62 174.586 50 173.015 39 Odštej prometne svote 1.626-52 Odštej prometne svote 1.626 52 172-959-98 171.388 87 Gotovina 31. dec. 1907 1 571-11 172.959 98 172.959-98 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Gotovina 31. dec. 1907 1.571-11 Hranilne vloge . . . 91.102-45 Posojila .... 108.265-74 Tekoči račun .... 29-820 — Tekoči račun . . 16.955-70 Deleži 2.292-— Razni računi . . 1.233 90 Rezervni zaklad . . 5.112 — Razni računi .... 300 — Čisti dobiček .... 1 400' — 128.026-45 128.026-45 Vabilo na izvanredni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Koprivnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. septembra 1908, ob 3. uri popoldan v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Nadomestna volitev enega člana načelstva in volitev dveh novih elanov načelstva. 3. Slučajnosti. Načelstvo. V slučaju, če občni zbor ni sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor, ne glede na število navzočih udov zadruge. Vabilo na redni občni zbor Froseško-kontoveljske hranilnice in posojilnice na Proseku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 27. septembra 1908 ob 4. uri popoldne v restavraciji Starec na Proseku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Seo.ska blagajna za štednju i zajmove u Šibeniku, registrovami zadruga z neomejeno zavezo, za upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 —, v upravnem letu pristopilo —, izstopil —, koncem leta 1907 483. Prejemki. Denarni promet. Izdatki, Kron Kron Plačane obresti od pos. 1013 03 Kapitaliz. obr. od pos. 4.146 95 Kapit. obr. hran. vlog 11907 5.279-05 Obr. hran. vlog izplač. 1.103-31 Obr. hran. vlog kapit. 119-07 Obresti tek. računa 2 671-70 Razni stroški .... 333-90 Cisti dobiček . . . . 1.051'07 5 27905 Dobro namizno grozdje kij 16 do 18 vinarjev, se dobiva pri „Gospodarskem društvu" v Berainu, p. Pazin, Istra. Posoda za pošiljanje se zaračuna posebej ali naj isto naročnik dopošlje. Tropinovec in droževec oddaja večje množine po K PSO liter „Kmetijsko društvo v Vipavi". Prinnrnha SA * zavarovalnica proti požarnim *ko. r uv ou ' dam In poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: IJabljana, Medjatova hiša. Imetje. Ililnnca. Dolgovi. Kron Gotovina v blagajni . 3 792-64 Posojila.............. 282.981-29 Vrednost inventarja . 1.276-— 288.049-93 Kron Hranilne vloge . • . 85.667*47 Pasiva tekočega računa 190.331'50 Podpora in upisnina . 376-— Rezervni zaklad . . . 2.014 96 Zadruž. poslovni deleži 9 660 — 288.049-93 Tim Priznano redilno sredstvo Za zdrave in bolne oiroke kakoriodi za bolnena želodcu. Obvarujem odstranjuje olročjo dnskoinbluvaječrraikalar. Knjižica: Olroska hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberslrassell. Dr. Ed. Volčič, v Novem mestu (Kranjsko), je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo- venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1900. V platno vezana knjiga...................................K 8 — 2. Odvetniška tarifa • določila o rabi hrvatskoga in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1900 Broširano........................................................K P80 3. Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskom in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 018 strani. Mehko vezana knjiga.................K 5’00 popolno v platno vezana........................................K 6"— 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K P— 5. Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirju, obesek za na steno....................................60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano.................................K —'40 Zvezek H. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici..................................K —'SO Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh Mehko vezana knjiga ........................................K —'80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložiti zemljišč. 1908. Mehko vezano.......................................K 2’— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano................................................K —'80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Superfosfati rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najccnejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste. Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek. Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih. ic- 13 Pisarna v Pragi, Graben 17. C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne wm~ blagajne -v® prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Uuai št. 27. 247 24-17 Stanje vlog 31. decembra 1907: čez 13 milijonov kron pr*ililca. Denarni promet 31. decemb. 1907: za štećlenjeI čez 64 milijonov kron Ljtid^ci posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- /|||_q|_ brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 2 0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88l'08 — Denarni promet v letu 1907: 64,8I2.603,92 Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907. 249, x —16 Josip Šiška, kanonik, podpredsednik. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. OcLteorn-ilci; Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd. posestnik podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano. Anton Kohl, Karol Kanschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v \Vildonu župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Karol Pollak, Ivan Pollak, ttregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Hudniku Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni nrednlk: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. r Ljubljani.