Politični ogled. Država SHS. Kriza še vedno ni rešena, keT se radikali neprestano kog-ibajo jasnega vprašanja, ali se hočejo odreči nasilja in korupcije ali ne. V enem tednu je bilo že precej poskusov za sestavo zvežne poslo-vme vlade. Par ur je stal v ospredju enega takega poslcusa bivši radikalski mmister Trifkovič, ki osebno sicer ni obtožen nečastnih dejanj, a je vendar zman kot slep poslušnik Pašiča in bi s svojim hrb tom in imenom zakrival vse korupcijoniste. Zveza politike poštenja in sporazuma, ki je tvorila Davidovičevo vlado, ima za vse lake poskuse vedno eden in isti odgovor: naj ee nadaljuje politika za sporazum in proti korupciji, na vladi pa naj sedi kdorfkoli, samo da iana popolnoma čiste roke in da ni nikdar delal prati sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci ter da se posebej še riikdar ni udejstvoval v politiki nasilja. Ta odgovor so podali predsiavniki parlamenitarne večine tudi na tadfkalslki predlog, naj se sestavi vlada iz skupin, ki so tvorile sedanjo vlado in iz radikalske stranke na ta način, 'da na vladnih mestih ne bodo sedeli ne dosedanji mLnistri in ne načelniki strank. Strartke, ki so tvorile Davidovičevo vlado, hočejo na vsaik način ostati tudi v zvezi s hrvatekimi rzastopniki ter odklanjajo vse načrte »sporaizuma« bres Hrvatov. Pošlenim srjbsikim demolkratom ter zastopnikom Sloveonije in Bosne je nrmogo na tem ležeče, da bi se sestavila v du/hu sporaizuma in .poštenja vlada, ki bi tudi delala in rešila razna pereča vprašanja države in državljanov. Če se ne dela, so hudo prizadeti kratko rečeno vsi stanovi v državi. Posebno uboge žrtve so še invalidi, katerim je doslej še vsaka vlada padla baš tedaj, ko je hatela skozi parlameni izvesti invalidski zakon. Če ne dobimo delovne vlade, ostanejo dolgo časa tudi državni uslužibenci, upokojenci in vsi drugi brez pomoči vsled .pomanjkanja zakonov in naradlb. ki bi jih moral izvesti parlamenit. Radič pa soglaša tud: z volilno vlado, samo da zahteva, maj bo ta enako poslovni v poštenih in sporazurmnih rokah. Na nedeljsikem svojem shodu v Križevcih je naglašal, da nastane na BaMonu labko najhujši požar, če bi proti volji 'parlaTr.enfarne večine stopila na vlado v naši državi zopet Pf.šič in Pribičevič, ki poiznsta samo najokrutnejše nasilje. Radič izraža nado. da odločilrvi činitelji ne foodo sledili željam Pašiča in Pribičeviča, ker danes tudi delovno ljudstvo v Srfoiji zahteva sporazum in odklanja silo. Srtbski politiki Pašičeve vrste so za dolga leta okrog Srbije postavili zid sovraštva in nezaupainja, da Srb nobani stvari ni zaupal, kl je nosila hrvatsko ime. Danes se pa ta zid podira, srbsiki kmet je pogledal pieko njega ter je sprevidel, da je za delovno ljudsivo cele države največja nevarnost, če so nepoštenjalki na vladi. V torek zvečer je predlagal radškal Ljuba Jovanovič kralju, naj poveri sestavo zvezne vlade med ožjim blokom in med radikalci demokratu Kosti Timoiiieviču. Takoj na to je bil Timotijevič pri kralju in je res dobil mandat ali pooblastilo za sestavo take vlade. Ta poskus je odvisen od sklepa demokratskega (Davidovičevega) kluba. Timo¦tijevič je stsri srbski politik ter se baje precej nagiblje na stran radiikalsike in Pribičevičeve politike. Zato je najbrž tir-di predlagan od radikalske strani. Kako se bo ta poskus obnesel, danes še ni znano, gotovo pa je, da pri zvezi parlamentarne večine glede osebe ne bo ndbenih pomislekov, samo korupcije obtoženi in osiumljeni. radikali ne ¦oridejo poleg Pribičeviča v poštev in odnošaji napram. hrvatskim zastopnikom se ne smejo spremeniti.  Bolgarija. Sedanja bolgarska vlada ]e s pomočjo vojaškilh organizacij, v :katerih so tudi makedonski -ustaši in Wranglovci, vrgla svojo zemljoradniško prednico ter se polaistila oblasti v državi. Vofaška organiizacija je sedanji bolgarski vladi pobijala vse naspratnike od voditeljev pa do zadnjih z3upnikov po deželi. Ko je pobila nad deset tisoč važnejšiih članov zemljoradniške in komrunisfioTie stranke, pa v svoji krvoločnosti ni znala več naizaj. Pred enim letom so postaili oficirji okrožni načelniki dn drugi važni upravni člani. Za ta inesita nimaio nobene sposobnosti, •umalkniti  se pa nočejo, ker so popolnorr.a besni v oblasti in krvo željnosti. Meščainske stranke. k\ tvoriio sedanjo bolgarsko vlado, so kakor tisfi, ki je klical vraga, pa se ga ne more več iiznebiti. Raizdivjana soldateska preti s popolnim razdivjanjem v državi. Pref je klala fisfe, ki so bili vladi na poti, dames pa kolje vse, tki se ji količkaj tzaimerijo, ali pa ji 'kar slučafno padejo pod roko. Bolgarija stoji danes pred ostrim spopadom med meščanskirp.i stranikami, ki so nek daj složno strmoglavile kmetsiko vlado.  Obsodba makedonskega morilca.  V češkem mestu Tabor je bil na 201etno je-čo obso jen član makedonske ocrganizacije Cičomkov, ki je pred  približno letom dni v Pragi ustrelil bivšetga bolgarskega ministra in voditelja bolgarskLh zemljoradnikov Daskalova. Cičonkova, ki je nosil tedaj krivo ime, je sodila najprej porota v Pragi, ki1 je sestajala do polovice iz ženskib čla nov in ga je oprostila, ker se je izgovarjal, da je izvršil  samo povelje revolucijonarne makedonske organizacije. Po oprostitvi se je še le izkazalo, da nosi morilec krivo  ime, razsodba se je radi tega raizveljavila in Cičonikov je prišel pred sodni stol v Taboru, kjer je bil obsojen. Tu se  je enako zaigovaTjal, pa sodniki so dosledno sledili načelu,  da se mora kaznova-ti vsak umor, pa naj izhafa iz organi- zacije, ali pa itz zločinskega nagiba posamezniika.  Pred volitvami v Nemčiji.  Nemški državni zbor je imel približno enako razmerje  med repuibliikamskimi in monarhističnimi srtrankami. Ko je stavila nemška vlada na dnevni red sprejetje londonskega sporaziima, so za ta sprejem glasovali tudi nemški nacionalisti in monarhisti v nadi, da dobiio potem odločilna mesta v vladi. Državni kartcler, voditelj katoliškega centruma dr. Marx, pa knt odločen republikanec ni mogel sprejeti nacionalističnih pogojev ter je pozročil rajši raizpust državnega zbora in razpis novih volitev. Te volitve, ki se vršijo začetHkom meseca decembra, bodo boj med republrko im monarhijo. Dosedanja nemška vlada ima v zunanji politiki lepe uspehe. Z velesilami je dosežen sjporazum, Francozi itzpraznujejo Porenje, Nemčija dobi posojilo iin tako stoji sedaj nemški narod pred odločitvijo, ali hoče naprej po poti sporazuma, ali pa se prepusti zaigrizenosti .nacionalistov in monarhistov, ki sainjarijo o novib vojnab m o maščevanju. Znaki so tu, da bo tudi tokrat zmagala razsodnost in pomirljivost. V Hambugu, ki je veliko samostojno mesto, so se izvTŠile volitve v mestni zastop na ta način, da so zagrizene nacionalistične in monarhistične stranke velilco izgubile v prid repurblikaiicev. Upajmo, da bodo te volitve merilo za dtžavnozlborsko gla savaiije. Preobrat na Kitajskem. Notrainjost ogromrve fci/tajske države je bila že v popolnem Tazpadu. Država ni imela samo ene vlade, marveč najmanj tri. Navidez prava vlada je ibila v Pekingu, druga vlada je bila v Kantonu, tretja pa v Miikdenu. Poglavar tretje vlade je držal z Japonsko, poglavar drnge e Rusijo, vlada v Pekingu pa ni vedela i\e kod in me kaen, in ko se je mujkdenski general Cang-Čo-Ling obrnil t. oboroženo silo proti njej^ Je morala avajeti generala, ki je spravil skupaj vojslko, da začne boj s Čang-Co-Limgom. Ta boj je skozi mesece zavzemal vedno večji obseg in vsak dan je pretila večja nevarnost, da posežejo vanj na škodo kitajSke države tuje sile. Mukdenskega generrala so že odkrito podpirali Japonci, za geneTala, ki je nastopal v im&nu vlade v Pekingu, so se pa zavzemali Angleži in AmerikanGi. Vse te rtri sile so pa kitajsiki dnžavi silno neTarne^ ker jr> hočejo gospodarsko in politično irzrabiti. Glede sosedov je še najbolj previden poglavar Kantona, ki se naslanja na Rusijo, vedoč, da ihočejo Rusi s kitajsko držav« za ofoe strani korisiten spoTazum brez vsaikega vmešavanja v notranje zadeve. Ko je bila državljanska vojna že v največjem razmahu, je pa naenkrat med oblastnilci v Pekinigu nastal razcep \<n dalekovidnejši del je vrgel nezmožno vlado ter |e takoj ukazal generahi, !ki je nastopal v njenem imervu, naj ustavi vse sovražnasti napram Mukdencem. Ko je dolgotrajne državljainske vojne enfaat konec, je upati, da se bo država na znotraj oblastno in uprsvno sporaizumno uredila ier da si bo tudi na zunaj poisikala take zaveznike, ki ji kot celoti ne bodo v škodo. Nova Turčija. Prvo leto svofbode je upoTabila angorska vlada za izvedlbo mirovne pogodbe. Dne 13. dktobra 1923 je bila proglašena Angora kot prestolica nove Turčije. Dne 29. oktobra 1923 je turgka Ijudska stranka sklenila uvedbo republikanske vladavime in dne 3. marca 1924 je sklenil parlameni: sledeče temeljite reforme: odpravo kalifata, Jzgon rodbine Osmanov, izenačenje sodstva, šolstva, nadalje odpravo duhovnega isodstva, državno upraviteljstvo' imovine »mrtve roke« itd. Te reforme so izvedli v teku poletja. Vzpostavljeina je tnla komisija :za reformo ineščanskega, trgovskega in kazens'kega zakona. Delo je končano in predlogi pridejo še meseca novembra t. 1. pred narodno skupščino. Ravnotako je pričela delovati mednarodna komisija za morske ožine in dne 6. novemibra t. 1. bodo že poslovala mešana razsodišča v spomiih zadevah s tujci. S tem je mirovna pogodba izvršena.